Trubar ali Trobar?
Prispevek k etimologiji in razvoju priimka Primoža Trubarja
Boris Golec
o o
fS •
m
HH
Razprava obravnava priimek začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja (1508-1586) . Sistematično so obravnavani vsi zapisi priimka, ki se v Trubarjevem rodnem okolju pojavljajo od leta 1482 do malo pred 1614 . Av-	N
tor postavlja tezo, da pisanje prvega samoglasnika kot u namesto prvotnega o ni samovoljno uvedel Primož Trubar, ampak je v govoru njegove rodne vasi	^
Rašica zanj obstajala glasovna podlaga . Po izključitvi več hipotez o etimolo-	Z
giji priimka ostaja kot najverjetnejša možnost izvor iz glagola trobiti, ki ga kot	^
uveljavljeno razlago srečujemo v literaturi, vendar avtor zavrača možnost, da	q
bi bil Trobar/Trubar poklicni priimek s pomenom graščinskega trobca . Ko-gnomen se veliko prej nanaša na kakšno telesno ali značajsko lastnost, glede na to, da je bil prvi znani nosilec priimka mlinar, pa bi šlo lahko tudi za ono-	^
matopejo, povezano z zvoki iz njegovega mlina .	O
Trubar or Trobar?: The Etymology and Development of Primož Trubar's	„
Surname	^^
This article deals with the surname of the founder of Slovenian literature,	W
Primož Trubar (1508-1586) . All written records of the surname that appeared in Trubar's home environment from 1482 to just before 1614 are systematically examined . The author presents the thesis that Primož Trubar did not arbitrarily introduce the vowel u in place of the original o, but that there was a phonological basis for this in the dialect of his native village of Rašica . After excluding a number of hypotheses about the etymology of the surname, the most likely source remains the verb trobiti 'to trumpet', which is found as an established explanation in the literature, although the author rejects the possibility that Trobar/Trubar was a vocational surname referring to a manorial trumpet player The surname much more likely refers to some sort of physical or character-related feature . Considering that the first known bearer of the surname was a miller, it may also be a result of onomatopoeia connected with the sounds made by the mill
France Kidrič je že leta 1920 objavil temeljno razpravo o Trubarjevem raškem rodu (Kidrič 1920: 251-278) z navedki zapisov priimka od njegovega pojava leta 1482 dalje, toda po skoraj devetih desetletjih še vedno pogrešamo sistematično, na virih zasnovano obravnavo etimologije in razvoja priimka Trubar . Odkar so poglavitni viri - urbarji gospostva Turjak, shranjeni v Auerspergovem arhivu na Dunaju - za slovenske raziskovalce po več desetletjih spet dostopni, na voljo pa
Z
imamo še dodatne urbarje,' je dosedanja spoznanja mogoče ponovno ovrednotiti W na podlagi znatno povečanega števila zapisov kognomna . Namen pričujočega pri-N spevka zgodovinarja nejezikoslovca je predvsem ponuditi izhodišče za nadaljnje 1 analize in interpretacije .2
Vprašanje, kako se je Trubarjev priimek prvotno glasil ter kdaj in zakaj se O je uveljavila oblika Trubar/Truber, se ponavlja že poldrugo stoletje, odkar je Fran S Levstik v Napakah slovenskega pisanja (1858) navrgel domnevo, da bi se moral L začetnik slovenske književnosti sprva imenovati Trobar (Levstik 1956: 53, op . 10) .
0	Dobrega pol stoletja zatem je Anton Kaspret v turjaških urbarjih našel potrditev, da v so priimek v Trubarjevem rodnem okolju resnično dolgo zapisovali Trobar (z več
zapisovalskimi različicami) in šele od druge polovice 16 . stoletja Truber, kakor ga je praviloma pisal Primož sam . Izpiski iz urbarjev, ki jih je Kaspret odstopil Kidriču, so na literarnega zgodovinarja naredili tolikšen vtis, da je obliko Trobar pripisal Z tudi Primoževim mlajšim raškim sorodnikom, ki so v turjaških virih navedeni že kot A Trubarji (Truber) .3 V diskusijo je ponudil celo predlog, da bi »začeli pisati priimek p začetnika slovenske slovenske knjige tako, kakor bi ga pisal danes on sam: Primož
1	Trobar!« . Povsem logična pa se je Kidriču zdela tudi etimologija priimka: trobar v S pomenu graščinskega trobca (Kidrič 1920: 267) .
K	Po najnovejših ugotovitvah Primož Trubar sicer ni nosil priimka svojega oče-
1 ta Mihelja Malnarja, temveč rodbinsko ime matere Jere, in je v otroštvu moral velja-5 ti za Malnarjevega (Golec 2008: 220-221, 235-237) . Za identificiranje s priimkom
•	materinega rodu se je odločil šele potem, ko je zapustil domače kraje . Med šolanjem o ga je do takšne odločitve slej ko prej privedlo spoznanje, da bodo priimek Malnar
•	(mlinar) zapisovali v različnih jezikih zelo neenotno in da bo sam zaradi pogostno— sti tega poklicnega priimka teže prepoznaven. Vprašanje, kdaj pred letom 1526 se
je sprememba zgodila, bo zelo verjetno ostalo neodgovorjeno, razen če viri iz kra-
V	razpravi se pojem urbarji nanaša na urbarje v širšem pomenu besede, med katere sodijo poleg pravih urbarjev tudi razni urbarialni registri . O usodi turjaških urbarjev gl . Golec 2008: 210-212. - Urbarji gospostva Turjak so danes shranjeni v treh ustanovah, manjši del v dveh slovenskih - Arhivu Republike Slovenije in Biblioteki SAZU -, glavnina pa v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju: Österreichisches Staatsarchiv (ÖStA), Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHStA), Wien, Fürstlich Auerspergsches Archiv (FAA), Urbare Auersperg: C-55 - 1-55; Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 1074, Zbirka urbarjev: 42u-47u, 81u-82u, II/26u, II/27u, III/2u, III/28u; Biblioteka SAZU: R 95, III 5507. - Natančen seznam urbarjev in njihovih hranišč gl . v Golec 2008: 212-214.
Za strokovno pomoč in nasvete se iskreno zahvaljujem prof. Janezu Kebru, prof. dr. Veri Smole in dr. Mateju Šekliju .
V	Kidričevi zapuščini se je ohranil zvezek z naslovom Trubarji na Raščici . Stenografska predloga njegove razprave v zvezku kaže, da jo je prvotno nameraval objaviti v soavtor-stvu, z imenom Antona Kaspreta na prvem mestu in z naslovom »Trubarji na Raščici«, nato pa si je premislil tako glede navedbe Kaspretovega soavtorstva kakor glede pisanja Trubar, ki ga je nadomestil s Trobar (Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Zapuščina Franceta Kidriča, t . e. 17, Rokopisno gradivo različne vsebine)
jev Trubarjevega šolanja morda vendarle ne bodo razkrili imena mladega Primoža Malnarja . V doslej znanih virih pa je začetnik slovenske književnosti vseskozi, od prve omembe v Trstu leta 1526, označen kot Trubar oziroma precej pogosteje kot § Truber, kakor se je podpisoval tudi sam . 4	®
V	zvezi z njegovim lastnim pisanjem priimka se je vedno znova odpiralo vprašanje, ali je Primož prvi samoglasnik u začel uporabljati samovoljno . Še ^ veliko preden je Kaspret razkril, kako so rodbinsko ime zapisovali v turjaških urbarjih, je Levstik leta 1858 ugotavljal, da je Trubar »morda svoje ime sam po-neslovenil; ali pa je bil rodu, preseljenega od drugod v naše kraje, ker slovenski bi se bil moral imenovati Trobar [ . . . ] ali pa morda: Trebar« (Levstik 1956: 53, op . 10) . France Kidrič je glede Trubarjeve dosledne rabe grafema u sklepal, da »se je mogel [ta] utrditi pod vplivom kakega ugibanja, da zveni Truberus bolj latinsko nego Troberus« (Kidrič 1920: 267) . Mirko Rupel pa je Levstikovo domnevo o ^ Primoževi samovoljni spremembi prvega samoglasnika postavil že kot trditev in
o razlogih za to dejanje dodal novo podmeno: »Zakaj je pozneje naš reformator spremenil svoj priimek ter se podpisoval Trubar ali še češče Truber, se da le ugibati . Ni izključeno, da so ga na Reki, kjer se je začelo njegovo šolanje, klicali Trubar, saj pravijo Hrvati truba za našo trobo . « (Rupel 1962: 10; prim . Rupel 1965: 6)
V	nadaljevanju vprašanje o zapisovanju priimka osvetljujemo z znanimi ter novimi, doslej neuporabljenimi urbarji . Postavljamo tezo, da Primoževo pisanje prvega samoglasnika kot u ni bilo samovoljno, ampak je v raškem govoru zanj obstajala glasovna podlaga, tj . izgovorno nejasen vmesni glas med o in u, ki ga na ^ Rašici danes izgovarjajo kot diftong uo, npr . [truobet, zatruobu] .5 Zapisati ga je bilo ^ mogoče na več načinov, od katerih se je zapis z u najprej uveljavil pri Primožu, in ^ sicer najpozneje med njegovim prvim bivanjem v Trstu, šele več desetletij pozneje ^ pa so začeli u pisati tudi v njegovem rodnem okolju .
Zapisi priimka v virih in njegova »preobrazba« iz Trobar v Trubar
Priimek začetnika slovenske književnosti je prvič dokumentiran prav na Rašici, in sicer v turjaškem urbarju iz leta 1482 kot Trobar. Po urbarjih je različnim zapisom kognomna mogoče kontinuirano slediti približno 130 let, dokler ni med letoma 1611 in 1614 ugasnil . Vsi njegovi znani nosilci so izvirali iz istega rodu, najsi so priimek dedovali po očetovi ali materini strani, tako kot so ga dobili Primož in dva njegova brata, ki sta bila prvotno po očetu potrjeno
Golec 2008: 235; 2008a: 26-27, 31 . - Kot Trubar z a se je Trubar naslovil edinole leta 1550 v skritem podpisu v Katekizmu: »od primosa trubarie« . Zatem srečamo enak zapis priimka še leta 1558 v edini omembi raškega sorodnika: »en mui Stryz Gregor Trubar malinar« (Kidrič 1920: 252) .
Informator o raškem govoru: Franc Škulj, roj . 1931, Rašica 16, 10 . junija 2008.

Malnarja . 6 Kognomen Trobar/Trubar je bil na tleh turjaškega gospostva vseskozi omejen le na Rašico s sosednjo Kukmako, ni pa gotovo, ali je tu tudi N nastal . Njegov prvi nosilec - mlinar Trobar brez znanega osebnega imena - bi 1 ga namreč lahko prinesel od drugod, saj priimka še ni v najstarejšem ohranjenem urbarju iz leta 1464 niti leta 1467 v razdelilni listini Auerspergovih posesti O (Golec 2008: 232) .
S	Kolikor je znano, priimek vse do petdesetih let 16 . stoletja ni izpričan nikjer
L drugje na Slovenskem, če izvzamemo osamljeni primer Vipavca Gregorja Truparja o iz leta 1500, ki sta ga Kidrič in za njim Rupel imela za Primoževega morebitnega v sorodnika . 7 V drugi polovici 16 . stoletja zasledimo Trubarje najprej v Beli krajini, N kjer je kognomen dokumentiran še v začetku 17 . stoletja,8 medtem ko gre v Seno-
6	Prvi raški Trobar, naveden v štirih urbarjih v letih 1482-1485 kot mlinar brez osebne-
Z ga imena, bi bil lahko Primožev ded po materi, kolikor ni identičen z ujcem (stricem
A po materini strani) Lenartom Trobarjem, omenjenim v urbarjih med 1492 in 1517. Lenart je imel sina Gregorja, izpričanega kot gospodarja v letih 1510-1524, v bližnjem sorodstvu z Lenartom in Gregorjem, najverjetneje njun sin in brat, pa je moral biti tudi Simon Trobar, ki je obema sledil kot gospodar dveh mlinov in je omenjen med 1519 in 1530. S Simonom je rod raških Trobarjev po moški liniji tudi ugasnil . Primožev oče Mihelj ni v urbarjih nikoli naveden kot Trobar, temveč kot Mull(n)er, urbar iz leta 1499 pa jasno razkriva, da je bil samo svak in ne krvni sorodnik Lenarta Trobarja . Andrej in Jurko, Miheljeva naslednika v mlinu in na kmetiji na Kukmaki, sta sprva v urbarjih prav tako označena s priimkom Malnar (Mullner), dokler ju urbarji okoli leta 1550 niso začeli imenovati Trobarja in po letu 1561 Trubarja. Dodaten dokaz, da je šlo za
9 Primoževa brata, ponuja omemba Primoževega brata z imenom Andrej v pismu Jurija
1	Dalmatina Trubarju iz leta 1579. Andreja je na kmetiji v vasi Rašica nasledil Andrej
2	Trubar ml . , zadnji nosilec tega priimka, ki je kot gospodar naveden v urbarju iz časa malo pred letom 1614, v urbarju 1611-1615/17 pa je njegovo ime že prečrtano . (Golec 2008: 223-226, 232-237)
7	O Gregorju Truparju vemo samo, da je 14 . marca 1500 v Vidmu (Udine) prejel tonzuro in nižje redove in da je bilo njegovemu očetu ime Primož (Koblar 1894: 22) . O Truparjevem morebitnem sorodstvu z raškimi Trubarji gl . Kidrič 1978: 59, 63; Rupel 1962: 22; 1965: 19
8	Leta 1558 je v delilni pogodbi za posest semiškega gradu naveden med gospodarji petih hub v vaseh Krupa in Praprot podložnik Jurij Trobar (Juri Trobar) (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija, 1558 januar 6 . , Semič) . 36 let pozneje, leta 1594, je neki Lavre Truber (!) (Laure Truber) le malo niže na reki Krupi prodal svoj mlin, podložen se-miški župniji (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani šk . 80, P-18, zapuščinski inventar Hans Baltazar pl . Purgstall s Krupe, Pobrežja in Gradca, 8 . 7. 1631, str. 15) . V letih 1610-1611 srečamo v Beli krajini še tretjega, zadnjega Trubarja z imenom Andrej (Andree Trueber, Andre Truber). Očitno ni bil podložnik, temveč v službi deželnega vicedoma, saj lahko le tako pojasnimo, zakaj ga je Katarina Mofrin tožila pred vicedomskim sodiščem v Ljubljani (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk . 375, protokol vicedomskih zaslišanj 1610-1611, s . p . , 16 . 8 . 1610, 23 . 8 . 1610, 8 . 11 . 1610, 10. 11 . 1610, 30 . 6 . 1611) . Da gre za osebo iz Bele krajine, pričata omemba
žečah9 in Ljubljani le za prehodne naseljence, med katere je v kranjski prestolnici ^^ spadal tudi Primož Trubar s svojo družino
Domovine Trubarjevega rodbinskega imena torej za zdaj ni mogoče postavljati drugam kakor na območje njegove rodne Rašice, nabor podatkov za ugotavljanje glasovne vrednosti in etimologije priimka pa predstavljajo vsi zapisi iz tega okolja . Pri njihovem analiziranju je treba upoštevati, da je turjaške urbarje, ^ v katerih se priimek pojavlja, pisalo skoraj toliko rok, kot je ohranjenih urbarjev . Zapisi so produkt več dejavnikov in odražajo razmerje med izgovarjanim, slišanim, zapisanim in prepisanim . Zapisovanje priimka je včasih bolj, drugič manj zvesto sledilo izgovarjavi, lahko pa je šlo tudi samo za prepis iz starejšega urbarja v mlajšega .
Naslednja preglednica navaja vse oblike priimka, ki se pojavljajo v turjaških urbarjih od leta 1482 dalje . Razdeljene so v tri časovna obdobja, ta pa zaradi boljše ^ preglednosti razmejujeta okrogli letnici 1500 in 1550 .	^
Z
>
O
hJ
m
o
Gradca (zu Graz) in priimek tožnice; rodbina Mofrin je namreč leta 1614 za kratek čas dobila v zakup gospostvo Pobrežje (Kos 1991: 74), poleg tega pa je bil priimek Movrin ii£ (Mourin, Mowryn) v tem času razmeroma pogost tudi med belokranjskimi podložniki hh (Kos 1991: 262, 264, 340) .	SI
Neki Nikolaj Trubar (Niclas Trueber), tržan v Senožečah (Burger zu Senosetsch), je od ^ drugega tamkajšnjega tržana okoli leta 1575 kupil pol hube, vpisane kot imenje v kranj- ^ ski imenjski knjigi (ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk . 15, fasc . 21, Urad glavnega prejemnika, 10. 3 . 1580) . Posest so leta 1580 z zamudo prepisali na njegovo ime, že štiri leta pozneje (1584) pa je prešla v druge roke (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (1546-1618), fol. 451) .
V ljubljanskih mestnih sejnih zapisnikih in računskih knjigah sta med letoma 1545 in 1597 izpričana Primož Trubar in njegov sin Felicijan (Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Imenska kartoteka h Cod . I in XIII, šk . 17, Drau-Dup) . Herr Primus Truber (Trueber, Thrueber): Cod . I/5 - 1545, fol . 187', 190, 191; Cod . I/9 - 1568-9, fol . 178, 184; Cod . I/10 - 1570, fol . 97, 137', 140, 159; Cod . I/11 - 1571, fol . 152, 152' . (Herr) F(a)elician (M .) Truber: Cod . I/13 -1587-8, fol . 88; Cod . Xni/11 - 1592, k . p ., fol . 38'; Cod . Xni/16 - 1597, k . p . , fol . 55', 56, 56' . Herr Truber: Cod . Xin/15 - 1596, k . p . , fol . 53) . Poleg njiju je v letih 1584 in 1595 omenjen še neki Friderik Trubar (Fridrich Truber). Podatki o njem so zelo skopi, obakrat je naveden zgolj v knjigi mestnih prihodkov ob nakupu lesa (ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod . Xni/3, 1584, fol . 71', 30. 12 . 1584; Cod . Xni/10, 1595a, fol . 54, 12 . 7. 1595; Imenska kartoteka h Cod . I in XIII, šk . 17, Drau-Dup).
9
K O
S
L
0
V z
1
Z A
P
I
S
K
I
1
Ui •
9
2
Preglednica 1: Oblike priimka Trubar na Rašici med letom 1482 in malo pred 161411
Oblika	Do 1500	1501-1550	1551-malo pred 1614	Skupaj
Trobar	3-krat (3 urbarji): 1482, 1492, 1493	12-krat (7 urbarjev): 1508, 1510 (2-krat), 1511, 1517 (2-krat), 1524 (2-krat), 15291530, 1547-1550 (3-krat)	2-krat (1 urbar): 1557-1561	17-krat (11 urbarjev)
Trober	nikoli	4-krat (2 urbarja): 1511 (2-krat) 1519 (2-krat)	1-krat (1 urbar): 1551-1554	5-krat (3 urbarji)
Trabar	2-krat (2 urbarja): 1484,1485	1-krat (1 urbar): 1529-1530	1-krat (1 urbar): 1551-1554	4-krat (4 urbarji)
Traber	3-krat (2 urbarja): 1483, 1499 (2-krat)	8-krat (7 urbarjev): 1501,1501-1502 (register zaostankov - 2-krat), 1503-1504, 1504, 1506, 1507, 1509	2-krat (1 urbar): 1551-1554	13-krat (10 urbarjev)
Truber	nikoli	nikoli	12-krat (8 urbarjev): malo po 1561, 1565-1567, 1576-1578, 1582-1585, 1587-1588 (register -3-krat), 1590-1593 (2-krat), 1611-(1615/17), malo pred 1614 (2-krat),	12-krat (8 urbarjev)
Thruber	nikoli	nikoli	2-krat (2 urbarja): 1582-1585 (1584), 1611-1615/17	2-krat (2 urbarja)
Trueber	nikoli	nikoli	1-krat (1 urbar): 1587-1588	1-krat (1 urbar)
Trubär	nikoli	nikoli	1-krat (1 urbar): 1590-1593 (1591)	1-krat (1 urbar)
Skupaj	8 pojavitev v 7 urbarjih	25 pojavitev v 16 urbarjih	22 pojavitev v 11 urbarjih	55 pojavitev v 32 urbarjih
Hranišča urbarjev: Golec 2008: 212-214. - Priimek se v vseh citiranih urbarjih pojavlja na Rašici, v treh urbarjih - 1547-1550, 1551-1554 in 1557-1561 - pa tudi na sosednji Kukmaki . V urbarialnem registru 1587-1588 je Andrej Trubar prvič naveden na Rašici in drugič brez kraja, tako kot je obakrat brez lokacije omenjen kupec žita Jurij Trubar. Ker nekateri urbarji niso paginirani oziroma foliirani, ne navajamo strani in folijev.
Vseh znanih zapisov priimka je 55 v osmih pojavnih oblikah . Dve od teh sta sicer izpričani le po enkrat samkrat in ena dvakrat . Vse tri redke oblike so se pojavile pozno, šele proti koncu 16 . stoletja . Kot temeljne, najpogostejše izstopajo tri, izpričane približno enako pogosto - od 12-krat do 17-krat, vendar časovno zelo različno . Prva, Trobar, je dokumentirana največkrat, 17-krat, od prve omembe priimka leta 1482 do urbarja 1557-1561. Z zamikom se pojavi in preneha njena različica Trober, zabeležena petkrat med letom 1511 in urbarjem 1551-1554. Oblika Traber je druga najpogostejša s skupno 13 pojavitvami, zastopana v malce krajšem časovnem razponu kakor Trobar, in sicer med 1483 in 1551-1554. Njena zapisovalska različica Trabar je s štirimi pojavitvami približno tako redka kakor Trober (pet pojavitev), le da je dokumentirana v daljšem razponu, od 1484 do 1551-1554. Od urbarja, ki je nastal malo po letu 1561, dalje pa imajo zapisi za naglašeni prvi samoglasnik dosledno grafem u . Ob enkratnih ali dvakratnih pojavitvah različic Thruber, Trueber in Trubär, ki so vse zelo pozne - med 1584 in malo pred 1614 -, je z 12 zapisi daleč najpogostejša različica Truber . Pojavlja se od urbarja, nastalega kmalu po letu 1561, do zadnje omembe raških Trubarjev malo pred letom 1614 Poleg povsem možnega razloga, da so pisarji v začetku šestdesetih let 16 . stoletja začeli uporabljati obliko, ki so jo slišali za kranjskega superintendenta Primoža Trubarja, bližnjega sorodnika raških Trobarjev, je vsaj toliko verjeten tudi drugi: pisar je prvi samoglasnik v priimku zaznal bliže glasu u in ga tako tudi zapisal, kar so naslednji zapisovalci povzeli za njim ali pisali enako po lastni slišni zaznavi . Da bi raški govor medtem v kratkem času doživel večji premik, ki bi se odrazil v naglem preobratu zapisovanja u namesto o, pa je skoraj nemogoče . Ne nazadnje je v današnjem diftongu uo ([truobu, atruobi]) zaznavnej-ši glas o kakor u
Če vse zapise priimka strnemo v tri oblike glede na nenaglašeni samoglasnik - a, o in u -, si po pogostnosti sledijo tako, kot jih prikazuje spodnja preglednica .
o o
fS •
m
HH
<
NN
Z >
O
hJ
^
o
NN
N H
Preglednica 2: Tri osnovne oblike priimka Trubar na Rašici med letom 1482 in malo pred letom 1614
Oblika	Do 1500	1501-1550	1551-malo pred 1614	Skupaj
O = Trobar/Trober	3-krat (3 urbarji)	16-krat (8 urbarjev)	3-krat (1 urbar)	22-krat (13 urbarjev)
A = Trabar/Traber	5-krat (4 urbarji)	9-krat (8 urbarjev)	3-krat (1 urbar)	17-krat (13 urbarjev)
U = Truber/Trueber/ Thruber/Trubär	nikoli	nikoli	16-krat (8 urbarjev)	16-krat (v 8 urbarjih)
	8 pojavitev (v 7 urbarjih)	25 pojavitev (v 16 urbarjih)	22 pojavitev (v 11 urbarjih)	55 pojavitev (v 32 urbarjih)
Najpogostejši obliki z o in a - Trober/Trobar (22-krat) in Traber/Trabar (17-krat) - povsem izgineta po letu 1561, oblika Truber/Trubar pa jima je po pogostnosti (16-krat) za petami, a se ni pojavila pred omenjenim letom . Ni nepomembno, da
Z
v istem času oziroma v istem viru nikoli ne srečamo dveh zapisov, ki bi si bila po W glasovni vrednosti zelo različna: s samoglasnikoma a in u.12
N	Kidrič, ki je, čeprav le iz druge roke, poznal večino oblik zapisa Trubarjevega
1 priimka, j e brez poglablj anj a v raški govor ali razvoj j ezika sklenil: »V korenu imamo torej slovenski refleks nosnega o. Menj ava v korenu o-a-u-e in v končnici a-o-e kaže, O da se niti tu niti tam ni slišal čist glas . V naglašenem korenu je izgovarjal narod pač S pred o kratek u, v nenaglašeni končnici pa poluglasnik« . (Kidrič 1920: 267)13 L	Medtem ko j e zapisovanje prvega samoglasnika kot u in o mogoče pojasniti z
0	nejasnim vmesnim glasom v raškem govoru in širše v dolenjskem narečju, presene-v ča pogosta raba grafema a . Postavlja se vprašanje, kako spraviti na skupni imenovalec tri naglašene samoglasnike - a, o in u. Glasovni razvoj od a do u ni verjeten, niti ni potrjen glede na čas pojavitve, saj sta se tro in tra pojavila skoraj hkrati, prvi leta 1482 in drugi samo leto pozneje .
Z	Potrditev hipoteze, da je šlo pri pisanju prvega samoglasnika z grafemom a
A le za nemško pisarniško maniro in ne za zapis dejanskega glasu, najdemo prejkone p v izgovarjavi in zapisovanju imena kraja Rob, nekaj kilometrov zahodno od Rašice .
1	Gre za toponim, ki ga danes na Robu in na Rašici izgovarjajo z diftongom [ruop], S torej enako kot glagol trobiti [truobet], iz katerega naj bi priimek Trobar/Trubar K izviral. Rob je v turjaških urbarjih od prve pojavitve leta 1463 (Kos 1975: 522) zelo 1 dolgo zapisan samo kot Rab (v letih 1501-1502 izjemoma kot Rabb in Raabb) in 5 šele od štiridesetih let 16 . stoletja kot Rob (z različicama Robb in Roob). Iz topo-
•	nima je nastal priimek Robar,"4 ki so ga izgovarjali s poudarkom na prvem zlogu, o v urbarjih pa tako kot priimek Trobar/Trubar zapisovali zelo različno, prvi samo-
•	glasnik zelo pogosto z diftongom: Raber, Rabar, Robar, Rober, Roober, Rawbar, — Rawber, Rauber in Raubar.15 Zapisovanje toponima Rob in etnika Robar predstavlja
tako tudi referenco za glasovno vrednost zapisov kognomna Trobar/Trubar
12	Samo v urbarju za obdobje 1551-1554 srečamo tri različne zapise: Traber (2-krat), Trabar in Trober, od tega enkrat različno za isto osebo: Juri Trabar in Juri Trober. Druge zapi-sovalske razlike so še manjše: v urbarju 1529-1530 je isti Simon enkrat Trobar in drugič Trabar, v registru 1587-1588 je Andrej Trubar imenovan Truber in Trueber ter v urbarju 1590-1593 dvakrat Truber in enkrat Trubär, v urbarju 1611-1615/17 pa pri Andreju Trubarju ml . srečamo različici zapisa Truber in Thruber.
13	Izvirni zapis navaja Kidrič le za sedem urbarjev, a zaradi nepoznavanja primarnega gradiva v treh primerih napačno . V urbarju 1482 je v resnici zastopana samo oblika Trobar, ne pa tudi Trober (navaja tudi na str. 257, op . 40), oblike Trobor v urbarju 1517 sploh ni, ampak v obeh primerih samo Trobar, tako kot v urbarju 1557-1561 ni zapisano Trebar, temveč obakrat Trobar
14	V tridesetih letih 20 . stoletja, v času pred množičnimi migracijami, je bil priimek Robar najpogostejši v tedanjem političnem okraju Litija, sicer pa poleg Ljubljane razširjen le v šestih okrajih na Štajerskem (Bezlaj 1974: 518) .
15	Obliko Robar srečamo v urbarjih samo dvakrat, in še to ne na Robu, temveč pri mitničar-ju na Rašici, zapisano v urbarjih za leti 1492 in 1493 . Da so oblike z dvoglasnikom au -Rawbar, Rawber, Raubar in Rauber - resnično zapisi priimka Robar, dokazujejo imena gospodarjev na Robu: Hannse Rabar iz leta 1511 je v urbarju za leto 1517 naveden kot Hannse Rauber, v urbarju 1644-1648 dobi Mathia Rober naslednika z imenom Jansche Rauber, gospodar Janže pa je v urbarju 1680-1689 naveden kot Jansche Rauber in takoj
Preglednica 3: Zapis toponima Rob in iz njega izpeljanega etnika1'
Toponim Rob	Urbar	Etnik za prebivalca Roba	Urbar
Rab, Rabb, Raabb	1463, 1464, 1467, 1482, 1483, 1484, 1485, 1492, 1493, 1499, 1503-1504, 1504, 1506, 1507, 1508, 1509, 1510, 1511, 1517,	Raber	1464, 1483, 1484, 1492, 1493, 1499, 1501-1502 (register zaostankov), 15031504, 1504, 1506, 1507, 1508, 1509, 1510
	1519, 1524, 1527, 15291530	Rabar	1467, 1482, 1485, 1511
		Rawbar, Rawber, Raubar, Rauber	1517, 1519, 1524, 1527, 1529-1530, malo pred 1547, 1547-1550, 1551-1554, 1557-1561, 1565-1567, 1576-1578, 1582-1585, 1590-1593, malo pred 1614, 1615-1620, 1644-1648, 1660-1667, 1668-1679, 1680-1689
Robb	malo pred 1547, 1547-1550		
Rob	1542-1545, 1551-1554, 1557-1561, 1565-1567, 1576-1578, 1582-1585, 1587-1588 (register), 1590-1593, malo pred 1614, 1615-1620, 1644-1648, 1660-1667, 1668-1689	Rober	1644-1648
Vrobi (slov . mestnik ednine)	1576-1578, 1582-1585, 1590-1593		
Roob	1690-1708, 1712-1716, 1741-1750, 1750-1760, 1778-1789, 1798-1801	Roober	1690-1708
Raab	okoli 1755		
o o
fS •
5
HH
<
NN
Z >
O
hJ
^
o
NN
N H
nato v urbarju 1690-1708 kot Hannßche Roober . Z njim je priimek Robar na Robu ugasnil . Vzporedno z Robarji se na tretjini tamkajšnje prvotne edine hube omenjajo od urbarja 1660-1668 vse do urbarja 1778-1789 gospodarji s priimkom Rupar (Rupper, Rup-par, Rupar). Možnost, da bi šlo za kognomen Rubar z enakim izvorom kot Robar, je treba izključiti, saj je v urbarjih priimek Rupar kontinuirano dokumentiran že od leta 1484, najprej v vasi Rupe (nem. Greut, Grewtt), nedaleč od Roba, kjer je tudi nastal (urbar 1484, pag . 14: Machor Ruppar) .
16 Hranišča urbarjev navaja Golec 2008: 212-214. - Ker je Rob v urbarjih naveden na samem začetku, nekateri urbarji pa niso paginirani oz foliirani, ne navajamo strani in foli-jev. Za nekaj urbarjev, shranjenih na Dunaju, podatki o Robu manjkajo .
Zapisovalski razvoj - najprej o, nato u - kot posledica nejasne izgovarjave W samoglasnika se zelo verjetno odraža tudi v priimku Trober oz . Truber, izpričanem N v Beli krajini med letoma 1558 in 1611. 17 Da je šlo tam prav tako za izgovorno 1 vmesni glas med o in u, bi bilo bržkone mogoče razložiti z značilnostmi nekaterih belokranjskih govorov.18 Pri tem je sekundarnega pomena, ali je bil priimek v Beli krajini avtohton ali pa se je tamkajšnji prvi Trubar, naveden še kot Trober, priselil S iz turjaškega gospostva, kar bi bilo povsem verjetno glede na to, da je imel Turjak L posest tudi v Beli krajini .'9
0	Končno bi že omenjeni Vipavec Gregor Trupar, izpričan edinokrat leta 1500, v prav tako lahko nosil glasovno enak priimek kot Trobarji/Trubarji na Rašici . Ker je
zapis Trupar nastal v Vidmu v Furlaniji, v romanskem jezikovnem okolju z latinsko pisarniško tradicijo, ni izključena analogija s preobrazbo zapisa Primoževega priimka, ki jo je ta doživel v jezikovno podobnem sredozemskem okolju. Priimek Z mladega Rašičana so morda začeli pisati s samoglasnikom u že na Reki (1520-21), A najpozneje pa sredi dvajsetih let v Trstu, kjer je Primož tudi prvič izpričan (1526) . p Mladeničevo ime, ki so ga slišali iz njegovih ust, so zapisali najbliže tamkajšnji
1	uveljavljeni praksi in ta se je razlikovala od one na Turjaku . Tudi Trubarjevo poS znejše dosledno pisanje svojega osebnega imena kot Primosh z o20 je navsezadnje K že prilagoditev izgovarjavi zunaj območja domačega govora in narečja, kjer je mo-
1	gel biti vsak Pr^mož le Pr^maž?^
1
(Jy •
2
Z
9 17 Gl . op . 8 .
1	18 Šokarsko narečje, ki se začenja severno od Krupe in je v glavnem omejeno na župnijo
2	Semič, se z nekaterimi pojavi veže na dolenjščino: med drugim pozna uo za g: (zuiop, su:gi) in diftongične reflekse za sekundarno naglašeni o (buogat, nuoga, wuozu) (Ramovš 1935: 136) .
19	Prim . Kos 1991: 55-59; Komac 2000: 152-156 in zemljevid Posest v Beli krajini .
20	V slovenskih naslovih njegovih del se v celoti izpisano osebno ime vedno pojavlja v to-žilniku skupaj s priimkom: Primosha Truberia dvanajstkrat (1557 - dvakrat, 1560, 1561, 1562, 1563, 1566, 1567 - dvakrat, 1575, 1577 in posthumno 1595), enkrat kot Primosa Truberia (1582), trikrat pa okrajšano kot P. Truberia (1567 - dvakrat in 1574) . Gl . seznam Trubarjevih del v Rupel 1965: 293-299. - Drugi samoglasnik v imenu je zapisan kot o tudi že pri Trubarjevem prvem slovenskem podpisu sploh, skritem na strani 202 Katekizma iz leta 1550: od primosa irubarie .
21	S ponaglasnim a, kot se ime izgovarja na Rašici danes (infomator Franc Škulj, 25 . julija 2008), je dokumentirano konec šestdesetih let 19 . stoletja v vpisih v škocjanski krstni matični knjigi: Primaš (Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL), Prepisi matičnih knjig, Škocjan pri Turjaku, K 1835-1900, 2. 6. 1868, 9. 6. 1869) . Zapisal ga je župnik Anton Čibašek (1851-1878), doma iz Smlednika na Gorenjskem, ki je od leta 1863 do odhoda z župnije pisal matične knjige v slovenščini - Na ponaglasno izgovarjavo a kaže zelo verjetno zapis imena Primas, ki se za gospodarja kmetije na Rašici pojavlja v naslednjih turjaških urbarjih iz srede 16 . stoletja: malo pred 1547, 1547-1550 in 1551-1554; osebno ime Primož je sicer v urbarjih običajno zapisano kot Primus - V Trubarjevem narečju je ponaglasna izgovarjava a dokumentirana že v 15 . stoletju, denimo leta 1425 v zapisih toponimov Podlog in Zapotok: Puedlak in Sapaiak (Kos 1975: 444, 753) . Prim. današnjo izgovarjavo nenaglašenega a v toponimu Podlog: Pudlag.
Z zapisi v turjaških urbarjih torej ni mogoče podpreti domneve, ki jo srečujemo že od Levstika dalje in po kateri si je Trubar samoglasnik u izbral samovoljno .	^ Res pa bi se lahko takšno pisanje uveljavilo pod vplivom hrvaščine med Primože-	§ vim bivanjem na Reki (Rupel 1962: 10; prim . Rupel 1965: 6) . Izgovorno nejasni	® samoglasnik med o in u so v mestu ob Kvarnerju tem prej zapisali kot u, če so v korenu priimka prepoznali hrvaški glagol trubiti .	^
Vprašanje etimologije priimka Trobar/Trubar
Rupel 1962: 10; prim. Rupel 1965: 6. - Objava pesnitve in prevoda v Rupel 1954: 52-53.
m
Da so apelativ Trubar povezovali s trobarjem ali trobcem ter z glagolom trobiti že Trubarjevi izobraženi sodobniki, kažejo po Mirku Ruplu latinske pesnitve
Matije Trosta . Ta je Trubarja po smrti označil kot »canora tuba verbi Dei« (zvoko-	^
vita troblja besede božje) in se poigral z njegovim imenom v verzu:	„
Derdingae rerum fidei tubicen fuit: unde	Z
Ad Slauos sonuit per sacra scripta Truber .	^
V precej svobodnem prevodu Antona Sovreta, ki je glas troblje ali trobente	O
(tubicen) podkrepil še s pesniškim prevodom latinskega glagola sono kot trobiti, se	hJ verz glasi:
Derdinga vere je troblja bila: od tod do Slovencev	®
Trubar je trobil naglas, bukve jim svete pišoč .22	^
Etimologija priimka iz glagola trobiti se je očitno zdela logična ne glede na ^^
zamenjavo prvega samoglasnika o za u. Nebistveno se razlikujeta tudi uveljavljeni razlagi, zakaj je prvi nosilec priimka dobil takšno ime . Po Kidriču »so bili predniki Primoževi prvotno graščinski trobci = trobarji, ki so s trobo graščinskim podložni-kom oznanjali začetek ali konec tlake in drugih opravil« (Kidrič 1920: 267) . Mirko Rupel je funkcijo trobarja opredelil manj določno, in sicer da je bil »njih praded kak trobar, morda graščinski trobec, ki se je preživljal s trobo ali trobljo« (Rupel 1962: 10; prim . Rupel 1965: 6) . Obe razlagi sta obveljali, ker zoper njiju ni bilo pravega ugovora (prim . Humar 1980: 14; Debeljak 2008: 14) . Da bi ju lahko sprejeli ali ovrgli, bo treba upoštevati nova spoznanja o času in okolju nastanka priimka, o njegovem zgodnjem zapisovanju in prvotni izgovarjavi .
Več kot uporabno izhodišče za iskanje etimologije je ponudil Fran Levstik, ko je, ne da bi poznal vire, v Napakah slovenskega pisanja (1858) zdravorazumsko nanizal štiri možnosti nastanka priimka Prvo smo že obravnavali: »Trubar je morda svoje ime sam poneslovenil . « Kot drugo možnost je Levstik navedel: »ali pa je bil rodu, preseljenega od drugod v naše kraje«, pri čemer ima za obe možnosti skupno podmeno: »ker slovenski bi se bil moral imenovati Trobar, kakor pravimo: trobenta, trobiti, tröbel (kleines Blasehorn; Blumenkelch), trobast (von hervorstehenden Lippen) itd « Levstik je hkrati nakazal, da priimek morda ne izvira (neposredno) iz glagola trobiti in trobente/troblje, ampak lahko meri tudi na telesno značilnost:
m
Z
trobast v pomenu človeka z naprej štrlečimi ustnicami . Razlaga ima tem večjo težo, ker jo je podal Trubarjev bližnji rojak, doma iz samo nekaj kilometrov oddaljenih N Dolnjih Retij . In končno je navedel še četrto možnost, po kateri bi se Trubar moral ^ »slovenski« imenovati: »morda: Trebar?« (Levstik 1956: 53, op . 10) .
Začnimo pri namigu, ki se je Levstiku samemu očitno zdel najmanj verjeten: O Trebar . V virih turjaškega gospostva takšna oblika priimka ni izpričana, Levstik pa S je priimek Trebar gotovo poznal iz širšega domačega okolja in je pravilno mislil na L etimologijo iz glagola trebiti .23 Že Kidrič (1920) je takšno razlago gladko zavrnil:
0	»ne gre tukaj za trebarja, ampak za trobarja« (Kidrič 1920: 267) .
V	Umestno je bilo tudi Levstikovo spraševanje, ali ni Trubar morda izviral iz
»rodu, preseljenega od drugod v naše kraje« . Tu bi prišli v poštev zlasti priseljenci iz dveh smeri: sorodni južnoslovanski živelj z juga in nemški s severa Obe smeri priseljevanja kmečkega življa sta za širše zaledje Turjaka potrjeni . V 14 . stoletju Z je nemško prebivalstvo, predvsem s Koroškega, koloniziralo bližnjo Kočevsko, v A drugi polovici 15 . stoletja pa so se začeli pred Turki umikati hrvaški in drugi be-P gunci z jugovzhoda . Najstarejši turjaški urbarji od leta 1464 dalje ne poznajo sicer
1	nobenega prepoznavnega kočevarskega priimka,24 komaj kateri kognomen turjaških S podložnikov pa bi mogli pripisati južnoslovanskim priseljencem; takšna sta, deni-K mo, Bezjak in Krabat, oba izpričana na Rašici .25
M	Če bi se prvi raški Trubar priselil s slovanskega juga, bi se njegov izvorni prii-
5 mek najverjetneje glasil Trubar z monoftongom u. Glas je za dolenjsko narečno sku-
•	pino povsem sprejemljiv in bi ga Rašičani zlahka sprejeli brez glasovne spremembe. o To pa ne pomeni, da samoglasnika u zaradi njim razumljive etimologije (trobiti) ne
•	bi mogli prilagoditi tudi v vmesni glas med o in u, današnji diftong uo, kar bi v prvih — zapisih med letoma 1482 in 1485 lahko dalo oblike Trobar, Trabar in Traber. Toda,
kolikor j e znano, priimek Trubar vsaj v hrvaškem prostoru ni potrj en.26
23	Priimek Trebar je bil v tridesetih letih 20 . stoletja razširjen v okrajih Kranj, Ljubljana okolica (vanj je spadala tudi Rašica), Ljubljana in Maribor (Bezlaj 1974: 647) .
24	Nabor kočevarskih priimkov konec 15 . in v 16 . stoletju prim. Wolsegger 1890; 1891; Si-monič 1934: 107-138; ARS, AS 11, Komisija za fevdne zadeve za Kranjsko, šk . 23, fasc . 15 (12), reformirani urbar urada Kočevska Reka 1498; urbar za del gospostva Kočevje v: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 102, I/58, Lit . P VI-1a, urbar gospostva Prem 1494; prav tam, šk . 80, I/46, Lit . G 111-5, urbar gospostva Kočevje 1568 . - V turjaškem gospostvu kaže na Kočevarja ali zgolj na človeka, ki je imel opraviti z nemškim jezikom in okoljem, oznaka Jury der Teytsch, ki so jo prisodili novincu na eni od hub v župi Bloke (urbar 1511, pag . 188); isti Jurij je nekaj let prej pomenljivo označen kot Juri Nobackh (urbar 1507, pag . 139; urbar 1508, pag. 124) .
25	Priimek Bezjak (Wetziack, Wesiagk, Besiagkh) srečujemo na Rašici od leta 1482 do 1493 . Mitničar Ivan Krabat se pojavi v šele v začetku 16 . stoletja . V urbarjih leta 1506 in 1507 se imenuje še Ivan mitničar (Ybann Mauttner), leta 1509 le Ivan (Ybann), od leta 1511 do 1519 Ivan Krabat in od 1524 do 1530 Ivan Krobat, toda sam se je kot Krabat (Ich Yban Krabat) označil že na listku, priloženem urbarju iz leta 1507 in datiranem 25 . marca 1508 (urbar 1507, listek, pag . ad 38) .
26	Prim . zlasti objavi virov v Lopašic 1894 in v Adamček - Kampuš 1976. - Po popisu prebivalstva Hrvaške iz leta 1948 je bil priimku Trubar najbližji zagrebški priimek Truban (Putanec - Šimunovic 1976: 691) .
Za hrvaški izvor priimka je prav tako malo možnosti kot za nemškega oziroma kočevarskega . Če bi ga zanesli na Rašico s Kočevskega, bi se po vsej verjetnosti ^ glasil Truber ali Trober, toda med dokumentiranimi kočevarskimi priimki iz 15 in 16 . stoletja ni ne takšnega ne sorodnih kognomnov z osnovo Tro-IDro- ali Tru-I ® Dru-.27 Komajda predstavljiva pa je seveda izolirana priselitev mlinarja-podložni-ka, ki bi v turjaško gospostvo prišel severa, neposredno iz strnjenega nemškega ^ jezikovnega prostora . Pri tem je potrebno opozoriti, da v nemškem prostoru še danes obstaja avtohtoni priimek Truber - dokumentiran od 16 . stoletja28 -, ki je sicer zelo redek in razširjen v južnem delu Nemčije in v Avstriji,29 ni pa izpričan priimek ^ Trober
Drugače kot za nemški ali hrvaški izvor raških Trubarjev je več osnove za podmeno, da j e TrobarITrubar morda etnik, nastal nedaleč od kraja svoje prve pojavitve in tvorjen po analogiji Rob - Robar . Pregled vseh mikrotoponimov na tleh tur- ^ jaškega gospostva v tozadevno najbogatejšem viru - terezijanskem katastru iz srede ^ 18 . stoletja30 - domneve sicer ni potrdil . Še vedno pa možnosti, da gre pri Trobarjul Trubarju za etnik, ni mogoče povsem izključiti, saj bi priimek lahko izviral tudi z območja, ki ni spadalo pod turjaško gospostvo .
Če je bil njegov prvi nosilec raški mlinar Trobar, ki se med letoma 1482 in 1485 zaporedoma omenja v dveh tamkajšnjih mlinih, se zdi na pogled precej verjetna tudi etimologija iz leksema otrob . Novega mlinarja bi lahko sosedje šaljivo poimenovali OtrobarlAtrobar,^1 kar bi po redukciji prvega samoglasnika dalo skrajšano obliko Trobar . Priimka Otrobar danes sicer ni,32 toda še pred letom 1500 ^ je nedaleč od Rašice, na ribniškem območju, obstajal kognomen Atrob (Otrob); leta ^ 1517 je namreč na dunajski univerzi študiral »Jorius Attrob ex Reiffnitz« (Szaivert ^
H
- ^

27	O kočevarskih priimkih gl . op . 24 .
28	Današnji Truberji zanesljivo niso vsi potomci dveh sinov Primoža Trubarja . V Schwäbisch Hallu se je namreč že leta 1565 oženil neki Dionisius Truber (http://www.family-search.org/Eng/Search/frameset_search.asp). Po mnenju Christiana Seidla s Seminarja za indogermanistiko Univerze v Zürichu je najverjetnejši izvor priimka Truber v samostalniku Trub, ki je razširjen tudi na Švabskem in pomeni vinsko usedlino: Bodensatz beim Wein, Heferückstand im Wein (dopis C . Seidla avtorju 4 . avgusta 2008) . Korena Trub- in Trüb- v nemških priimkih izhajata sicer še iz besede Traube ('grozd'), iz luži-škosrbske ali češke besede 'truba' za trobento ter iz glagola trüben v pomenu 'skaliti', 'kaliti' (Gottschald 1982: 495, 498) .
29	V Nemčiji s težiščem na Hessenškem je po telefonskih imenikih ugotovljivih 37 Trubarjev, v Avstriji pa 14, od tega največ na Štajerskem (http://christoph.stoepel.net/geogen/v3/ Default.aspx).
30	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk . 61, N 121, napovedne tabele (BT), lit . E, F in G
31	Današnja raška izgovarjava za 'otrobi' je atruobi. Informator Franc Škulj, 10. junija 2008
32	V prvi polovici 20 . stoletja je bil v Ljubljani dokumentiran priimek Otruba (Bezlaj 1976: 418), ki po izvoru bržčas sploh ni slovenski . Tako kot ne srečamo Otrobarja, ne najdemo Plevarja, ki bi dobil priimek po plevah Vsebinsko sorodni priimki, vendar s priponskim obrazilom -nik so povečini etniki: Plevnik (pleve), OvseniklAvsenik (oves), Pšeničnik (pšenica), Ržišnik (rž) ipd . (prim. Bezlaj 1976: 15, 418, 491, 529) .
J	- Gall 1967: 445) . Še tako mikavni možni izvor priimka Trubar iz samostalnika
W	otrob pa moti predvsem odsotnost nenaglašenega prvega samostalnika a oz . o, ki ga
N	pogrešamo pri najzgodnejših zapisih in sploh pri vseh omembah priimka v turjaških
1	urbarjih . Glede na to, da je priimek Trobar/Trubar dokumentiran več kot 50-krat,
^	upravičeno sklepamo, da bi prvi, pozneje odpadli samoglasnik gotovo vsaj kdaj
O	prišel do izraza v zapisu . Zlasti ker so urbarje pisali številni pisarji, bi kateri od njih
S	gotovo še zaznal in zapisal izginjajoči glas a/o, a se to ni zgodilo . Neizpričanost
L	prvega, nenaglašenega samoglasnika vodi lahko samo k podmeni, da bi se moral
0	glas izgubiti že na začetku razvojne poti priimka, kar ne govori v prid etimologiji: v	otrobi - Otrobar .
N	Podobno majhna je verjetnost, da bi dobil prvi Trubar priimek po trabju ali
1	trobju, tj . trikotnem delu voza, spredaj ali zadaj vtaknjenem med podvoz in oplen . Izraz je dokumentiran predvsem na območju dolenjske narečne skupine - na Rib-
Z	niškem tudi v obliki trobje^^ - in se danes vse bolj pozablja .34 Trabar ali trobar bi
A	v primeru etimologije po trabju/trobju slej ko prej pomenil izdelovalca tega dela
p	opreme voza . Analogijo najdemo v sorodnem priimku Komatar,35 lastnem imenu
1	za komatarski poklic,36 ki je v 19 . stoletju izpričan tudi na Rašici .37 Zgodnejši zapisi
S	priimka Trubar kot Trobar/Trober in Trabar/Traber bi sicer lahko ustrezali izvoru
K	iz leksema trabje/trobje, toda poznejši zapisovalski razvoj v Truber, za katerega
1	sklepamo, da ni umeten, takšno podmeno ovrže .
5	Brez zadržkov lahko izključimo tudi možnost, da se je priimek Trubar prvo-
•	tno glasil Trajbar in pomenil gonjača živine . Nastanek takšnega poklicnega priimka o	bi bil na območju Rašice sicer naravnost samoumeven, saj j e vodila skozi Trubarjev
•	rojstni kraj glavna živinska pot prek slovenskega ozemlja . Poleg tega je slovenski —	izraz trajbar v turjaškem gospostvu dokumentiran iz ust domačinov, čeprav šele
Samostalnik srednjega spola je kot trabje prišel v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar (1895) in tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (1991), v Slovenskem pravopisu (2001) pa ga že pogrešamo (Plet . 1: 680; SSKJ 5: 133; SP 2001) . Prim. tudi ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJFR), Leksikološka sekcija, Listkovna kartoteka, T 53, trabje, trabi. Očitno so isti izraz kot trobje prevzeli zaradi zunanje podobnosti v polpretekli dobi za vilicam podobno napravo, skozi katero je napeljan pisalni trak pri pisalnem stroju (prav tam, T 71, trobje) .
Na Rašici le še redki poznajo izraz trabje za del voza z običajnejšo sopomenko prema. Informator Franc Škulj, 25 . julija 2008.
V prvi polovici 20 . stoletja je bil priimek komatar razširjen predvsem v osrednji Sloveniji, in sicer v tedanjih okrajih Kamnik, Litija, Kranj, Krško, Ljubljana-okolica in Ljubljana (Bezlaj 1976: 281) . - V kraju Plate pri Vojniku je priimek izpričan leta 1527 kot Comotar (Koropec 1988: 227) .
' Kot komatar v pomenu izdelovalca komatov ga še navaja Pleteršnikov slovar leta 1894 (Plet 1: 427)
Očetov poklic komatar je naveden v škocjanski krstni matici v sedemdesetih letih 19 . stoletja pri dveh otrocih Franca Eržena na Rašici št . 1 je (NŠAL, Prepisi matičnih knjig, Škocjan pri Turjaku, 8 . 6. 1874, 15 . 2. 1876) .
37
konec 18 . stoletja,38 in je na Rašici znan tudi danes . 39 Toda träjbar glasovno nikakor ne more ustrezati zapisom Trobar/Trober in Trabar/Traber s konca 15 . in iz 16 . ^^^ stoletja . V osnovi nemški samostalnik in iz njega tvorjeni priimek Treiber*" sta se ^ na Kranjskem že v 16 . stoletju zapisovala samo z ei in oblike priimka na Slovenskem v 20 . stoletju, pretežno v panonskem narečnem prostoru, pa so Trajbar, Trajber, Traiber in Treiber (Bezlaj 1974: 645, 648. )
Brez podlage je tudi domneva, da ima prvotni zapis raškega priimka Trubar kot Trobar/Trober in Traber/Trabar onomatopejsko osnovo v posnemanju zvoka mlina: trap-trap ali trop-trop. Podmena bi bila verjetnejša, ko bi šlo pri izgovarjavi prvega samoglasnika v priimku za jasen glas a ali o, in ne, kot kaže, za vmesni glas med o in u, ki so ga pozneje zapisovali z u.
Po preverjanju različnih možnih osnov za etimologijo se nazadnje vrnemo k izhodiščni kot najbolj verjetni: priimek Trubar oz . Trobar ima osnovo v glagolu ^ trobiti in v njegovi dolenjski, danes dvoglasniški izgovarjavi: truobit. Treba pa je ^ poiskati tudi konkreten razlog, zakaj in kako je priimek nastal . Da je bil prvi nosilec »trobar, morda graščinski trobec, ki se je preživljal s trobo ali trobljo« (Rupel 1962: 10; prim . Rupel 1965: 6), je vse preveč poenostavljena in svobodna razlaga . Knjižnega izraza trobar namreč ne pozna niti Pleteršnikov slovar (Plet. 2: 694),42 kar slej ko prej priča, da pri trobarju ni šlo za (dovolj razširjen) poklic . Prav tako ni znano, da bi na Slovenskem kdaj obstajal priimek Trobar, če izvzamemo Rašico in omenjeni osamljeni primer sredi 16 . stoletja v Beli krajini (Trober), ki je po vsej verjetnosti tudi tam dal Trubarja (Truber). Poznamo le sorodne priimke Trobec, ^ Trobej, Trobiš in Trobiž (Bezlaj 1974: 650), od katerih nimajo nujno vsi enake ^ etimologije . Izvor je laže določiti pri priimku Trobentar (Bezlaj 1974: 650), ki meri ^ naravnost na glasbilo, a tudi tu bi bil lahko posredi prenesen pomen
Izvor priimka Trobar/Trubar gre torej iskati v drugačni povezavi med nosilcem in glagolom trobiti . Veliko prej kot za poklic je šlo za trobca za zabavo, za človeka s kakšno govorno posebnostjo ali za osebo, ki jo je okolica morda prepoznala kot pretirano zgovorno . Pridevniška oznaka za gostobesedneža je, denimo, tudi trobljav (Bezlaj 2005: 229) . Kot že rečeno, je Levstik med drugim omenil telesno
38	V prisegi podložnika Janeza Kožarja, dani leta 1795 pred krajevnim sodiščem na Turjaku, najdemo v zvezi z živinsko trgovino besedni zvezi »od voleh jenu trajbarih« (od Vollech, jenu treibarich), »za vole, za trajbare« (sa Volle, sa treibare) (Golec 1997: 183) . Starejši Rašičani izraz träjbar še poznajo (informator Franc Škulj, 25 . julija 2008) .
39	Informator Franc Škulj, 10 . junija 2008.
40	V 16 . stoletju ga na Slovenskem srečamo na podeželju leta 1527 v Melju pri Mariboru (Koropec 1988: 229) .
41	V Ljubljani je v 16 . stoletju omenjenih devet oseb s priimkom Treiber oz . Treyber (Gradivo 1968: Xn/3, str. 2; Xn/5, str. 3; ZAL, Imenska kartoteka h Cod . I in XIII, šk . 17, Drau-Dup)
42	V literaturi srečamo stilsko zaznamovani pojem trobarji: »Godba je zasvirala cesarsko, bobnarske palčke so bile brčanjo, trobarji trobili generalni marš « (Rado Murnik, Jarni junaki, 1909, str. 61, po: ZRC SAZU, ISJFR, Leksikološka sekcija, Listkovna kartoteka, T 71, trobar)

Z
značilnost: irobasi v pomenu naprej štrlečih ustnic (Levstik 1956: 53, op . 10) .43 Za takšen nastanek priimka govorijo analogno tvorjeni slovenski priimki s priponskim N obrazilom -ar, ki se nanašajo na dele ali poteze obraza, kolikor ne gre morda vsaj 1 v nekaterih primerih za etnike: Čelar, Rogar, Šobar/Šober, Usiar (Bezlaj 1974: 87, K 520, 610, 661) .44
Na nastanek priimka Trobar/Trobar se odprejo nekoliko drugačni pogledi, S če upoštevamo dve podmeni: (1) da je njegov izvor tako ali drugače, neposredno ali L posredno povezan z glagolom trobiti in (2) da je bil raški mlinar Trobar, prvič ome-
0	njen leta 1482, res prvi nosilec priimka . V takem primeru se še zmanjša verjetnost, v da bi mlinar (poklicno) opravljal službo turjaškega graščinskega trobca, ponovno
pa kaže premisliti o onomatopeji, povezani z zvoki mlina . Tako kot je mlin pod bližnjo Kukmako, v katerem se je oče prve slovenske knjige v resnici rodil, dobil po šklopotanju hišno ime Sklopov mlin (Golec 2008: 221-222, 230), bi lahko okolica Z drugi raški mlin poimenovala Trobarjev, ker je spuščal zvoke, kot bi trobil, ali ker A je bil zaradi obilice dela venomer glasen .45 Toda v tem primeru so za nenavadno p glasbo mlinskih koles krivili predvsem mlinarja, ne mlin. Prvi Trobar, mlinar brez
1	znanega imena, se je namreč že leta 1483 iz mlina pod Rašico preselil v bližnji mlin S na Logu in odnesel s seboj komaj porojeni vzdevek, ki je na novi lokaciji posta(ja)l K rodbinsko ime .
1	Kakor koli, prvi raški Trubar j e s kognomnom Trobar najprej izpričan v Tem-
55 kovem mlinu, kjer je od leta 1986 urejena Trubarjeva domačija . Čeprav je danes
•	dokazano, da ta ni bila dom Primoževih staršev in torej ni mogla biti njegov rojstni o dom, jo zaradi prvega Trubarja, ki se omenja prav tukaj, vendarle lahko imenujemo
•	Trubarjeva (Golec 2008: 223, 234-235) . Še več, obstaja celo možnost, da je ravno — nenavaden zvok tega mlina dal prvemu Trobarju vzdevek, iz katerega je nastalo
rodbinsko ime . Tega je Primož Malnar, doma iz sosednjega Šklopovega mlina pod Kukmako, pozneje prevzel po materi Jeri Trobar in ga s svojo osebnostjo in delom rešil neizogibne pozabe, v katero bi priimek neizogibno zdrknil, potem ko je na Slovenskem ugasnil Primož je iz Malnarja zavestno postal Trubar, tako kot je sklenil, da bo počel nekaj, česar se ni pred njim lotil še nihče: pisal in tiskal knjige v svojem maternem jeziku .
Viri
Arhiv Republike Slovenije (ARS):
-	AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko: šk. 80, 102, 375 .
-	AS 11, Komisija za fevdne zadeve za Kranjsko: šk. 23.
-	AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko: št. 4 .
43	O pomenu irobasi kot 'schnauzicht' gl . Bezlaj 2005: 229.
44	Nista znana priimka Okar ali Nosar, obstaja pa Nosan (Bezlaj 1974: 405) .
45	Po naravnih zvokih ali posnemanju zvokov v slovenskem prostoru verjetno tvorjeni še priimki Piskar, Bobnar, Godlar/Godler, bržčas tudi Cvilak (prim. Bezlaj 1974: 44, 83, 165, 453) .
-	AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko: šk. 61.	^^
-	AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani: šk. 80 .
-	AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija: 1558 januar 6 . , Semič	^^
-	AS 1074, Zbirka urbarjev: 42u-47u, 81u-82u, II/26u, II/27u, m/2u, m/28u.	^
-	AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko: šk . 15 .	^
hH
Biblioteka SAZU:	^
-	R 95, III 5507.
Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL):	^
-	Prepisi matičnih knjig: Škocjan pri Turjaku, K 1835-1900.	^
Österreichisches Staatsarchiv (öStA), Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHStA), Wien:
-	Fürstlich Auerspergsches Archiv (FAA): Urbare Auersperg: C-55 - 1-55 .	^
Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL):
-	LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige:
Imenska kartoteka h Cod. I in XIII, šk . 17, Drau-Dup; Cod . I/5, Cod . I/10, Cod . I/11, Cod. I/13, Cod. XIII/11, Cod. XIII/15, Cod. XIII/16, Cod. XIII/3, Cod. XIII/10 .
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJFR), Leksikološka sekcija:
-	Listkovna kartoteka: T 53, T 71.
Z >
O
hJ
^
O
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC N SAZU), Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede (ISLLV):	w
- Zapuščina Franceta Kidriča, t. e . 4, 17 .	h.
Informatorja
-	Christian Seidl, lic. phil . , Indogermanisches Seminar der Universität Zürich, Rämistr 68, CH-8001 Zürich
-	Franc Škulj, roj. 1931, Rašica 16, 1315 Velike Lašče .
Spletna naslova
-	http://christoph. stoepel .net/geogen/v3/Default. aspx (17. 3. 2009)
-	http://www. familysearch.org/Eng/Search/frameset_search. asp (17. 3. 2009)
Z
Literatura
N Adamček - Kampuš 1976 = Josip Adamček - Ivan Kampuš, Popisi i obračuni po-1	reza u Hrvatskoj u XVi XVI stoljecu, Zagreb: Sveučilište u Zagrebu - Institut
za hrvatsku povijest, 1976 (Izvori za hrvatsku povijest 3) . O Bezlaj 1974 = France Bezlaj (ur . ), Začasni slovar slovenskih priimkov, Ljubljana: S	SAZU, 1974.
L Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š-Ž. Ljublja-
0	na: SAZU - Založba ZRC SAZU, 2005.
v Debeljak 2008 = Janez Debeljak, Trubarjeva Rašica, Velike Lašče: Parnas, zavod za kulturo in turizem, 2008 Golec 1997 = Boris Golec: Turjaški arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti - II, Arhivi 20 (1997), str. 178-186. Z Golec 2008 = Boris Golec, Kje na Rašici se je v resnici rodil Primož Trubar. Arhivi A	31 (2008), št . 2, str . 209-240.
p Golec 2008a = Boris Golec, Najzgodnejša pričevanja o Primožu Trubarju, Omem-
1	be, podpisi in pečati med letoma 1526 in 1545, Časopis za zgodovino in nas rodopisje 79, NV 44 (2008), str . 24-41.
K Gottschald 1982 = Max Gottschald, Deutsche Namenkunde: Unsere Familien, 1	Fünfte verbesserte Auflage mit einer Einführung in die Familiennamenkunde
von Rudolf Schützeichel, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 1982. Gradivo 1968 = Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku 12: Urbarji 14901527, Ljubljana: Mestni arhiv - Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane, 1968. Humar 1980 = Jožko Humar, Primož Trubar rodoljub ilirski, Koper: Založba Lipa
- Založništvo tržaškega tiska, 1980. Kidrič 1920 = France Kidrič, Trobarji na Raščici, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino (Ljubljana) 2 (1920), str. 251-278. Kidrič 1978 = France Kidrič, Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja: Obenem analiza Andreaejevih, Hrenovih, Rosolenčevih in Valvasorjevih doneskov za biografijo Trubarja (1923), v: France Kidrič, Izbrani spisi 1, Ljubljana: SAZU, 1978 (Razred za filološke in literarne vede, Dela 35/I), str. 57-113 . Koblar 1891-1894 = Anton Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 1 (1891), str. 1-38; 2 (1892), str. 30-92; 3 (1893), str. 16-27, 101-109, 184-201, 244-252; 4 (1894), str. 13-30, 73-78 . Komac 2000 = Andrej Komac, Vzpon Turjaških v srednjem veku (2 . del), Zgodovinski časopis 54 (2000), str. 151-178 . Koropec 1988 = Jože Koropec, Slovenski del Štajerske v davčnem seznamu glava-rine leta 1527, Časopis za zgodovino in narodopisje 59, NV 24 (1988), str . 216-277
Kos 1991 = Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15.-18. stoletje), Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 1991 (Viri za zgodovino Slovencev 13, Novejši urbarji za Slovenijo 1) . Kos 1975 = Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana: SAZU, Inštitut za občo in narodno zgodovino, 1975 .
Levstik 1956 = Fran Levstik, Napake slovenskega pisanja, v: Fran Levstik, Zbra- ^^ no delo 6: Kritični spisi I, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1956, str . 38-87.
Lopašic 1894 = Radoslav Lopašic, Hrvatski urbari: Urbaria lingua croatica con-scripta 1, Zagreb, 1894 (Monumenta historico-juridica slavorum meridiona-lium V) .
Plet. 1-2 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1-2, Ljubljana: Knezoškofij-stvo, 1894-1895.
Putanec - Šimunovic 1976 = Valentin Putanec - Petar Šimunovic (ur . ), Leksik
prezimena Socijalističke Republike Hrvatske, Zagreb: Institut za jezik - Na- ^ kladni zavod Matice Hrvatske, 1976.
Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 7: Dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935 .
Rupel 1954 = Mirko Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja = Neue ^ Funde unserer Protestantica des XVI. Jahrhunderts, Ljubljana: SAZU, 1954 (Razred za filološke in literarne vede, Dela 7, Inštitut za literature 2)
Rupel 1962 = Mirko Rupel, Primož Trubar: Življenje in delo, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962.
Rupel 1965 = Mirko Rupel, Primus Truber: Leben und Werk des slowenischen Reformators, München: Südosteuropa-Verlagsgesellschaft m. b . H . (Südosteuropa-Schriften 5), 1965 .
Simonič 1934 = Ivan Simonič, Migracije na Kočevskem v luči priimkov, Etnolog ^ 6 (1934), str. 107-138.
SSKJ 5 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 5: T-Ž, Ljubljana: SAZU - ZRC ^ SAZU, Inštitut za slovenski jezik - Državna založba Slovenije, 1991.	^
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski ^ jezik Frana Ramovša, 2001.
Szaivert - Gall 1967 = Willy Szaivert - Franz Gall, Die Matrikel der Universität Wien 2: 1451-1518/I, Graz - Wien - Köln: Hermann Böhlaus Nachf. , 1967 (Quellen zur Geschichte der Universität Wien: 1. Abteilung: Die Matrikel der Universität Wien) .
Wolsegger 1890-1891 = Peter Wolsegger, Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574, Mitteilungen des Musealvereines für Krain 3 (1890), str . 140-183; 4 (1891), str. 13-45 .

Trubar or Trobar?
Z
z
The Etymology and Development of Primož Trubar's Surname Summary
O The author considers the origin of the surname of the founder of Slovenian litera-s ture, Primož Trubar (1508-1586) . All written records of the surname that appeared L in Trubar's home environment from 1482 to just before 1614 are systematically
0	examined . In the terriers of the dominion of Turjak the original form Trobar is v replaced with the form Trubar only after 1561. The author presents the thesis that
Primož Trubar did not arbitrarily introduce the vowel u in place of o, but that there was a phonological basis for this in the dialect of his native village of Rašica; that is, an unclearly articulated intermediate sound between o and u, which is pronounced Z as a diphthong today . It was possible to write it in several ways, among which the u A was first established by Primož Trubar outside his native environment, at the latest p in Trieste in 1526.
1	Based on the written records of the surname in the terriers, the discussion s reexamines the etymology of the surname . Hypotheses about a demonym, an alK lochthonous surname of non-Slovenian origin, a shortened variant of the surname 1 Otrobar (from otrobi 'bran'), and a vocational surname for a maker of drawbars 5 (trabje, trobja) for wagons are unlikely or completely excluded . The most likely
•	possibility remains the verb trobiti 'to trumpet', which is found as an established o explanation in the literature, although the author rejects the possibility that Trobar/
•	Trubar was a vocational surname referring to a manorial trumpet player . The sur— name much more likely refers to some sort of physical or character-related feature .
Considering that the first known bearer of the surname was a miller, it may also be a result of onomatopoeia connected with the sounds made by the mill .