Poštnina plačana v gotovini.
Proletarci vseh dežel združite se
Posamezna številka 1*00 Din
i i. >&. *£*«<,V.V-J.
DplflV/ckn kmppkl tprlnik	Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din.
ItJU	Uredništvo	in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2, dvorišče, ček. račun št. 14.577
Leto II.	LJUBLJANA,	26.	maja	1927.	Stev.	20.
5. junija na vsedelavski zlet v Ljubljano!
Nočemo samo parade, hočemo bojevno manifestacijo! Vsedelavski zlet
ali izlet samo socialistov?
Par mesecev se že pripravlja vsedelavski zlet, radi katerega se je z gotove strani zanemarjala celo prvomajska akcija.
Mobilizacij« delavskih kadrov so po trebne in koristne. Proletarskemu razredu dajejo take mobilizacije mas potebno samozavest in utrdijo vero v moč proletariata. Mobilizacija mas pa tudi silno podkrepi upravičene delayske zahteve, ker preko zahtev zbranih tisočev buržua-zija in buržuazna vlada ne more. Silna, nepremagljiva je moč proletariata, če je organiziran in če zna svojo moč pravilno uporabljati.
In ker so vsedelavski zleti lahko borbena mobilizacija delavskega razreda, je treba, da se levo orientirani, da se aktivnejši del delavskega razreda vsede-lavskega zleta v Ljubljani v največjem številu udeleži, da ne bo vsedelavski zlet samo parada, di ne bo samo romarska procesija, da ne bo samo veselica.
Le preveč razlogov imamo, ko izražamo bojazen, da se gre zletnemu odboru samo za paralo in veselico. V svojih objavah agitira ta odbor samo z veselico, bakljado, z lampiončki „po zelo nizki ceni“, z „vstopnine prostim koncertom11 z 8 delavskimi godbami, tamburaši, pevci in nazadnje z mednarodnimi gosti.
Mi dekalisti seveda nismo proti veselici, smo tudi za godbi) in koncerte, toda ko se te sicer lepe stvari postavlja v center vsega vsedelavskega zleta in ko zgleda, da se vrši vsedelavski zlet zato, da se pokaže, da zna tudi proletariat aranžirati bakljade in veselice itd., pa moramo glasno zaklicati: Nočemo samo pestre in bučne parade, hočemo, da bo vsedelavski zlet bojevna manifestacija proletariata.
Po našem mnenju se ne bo zbralo delavstvo 5. junija radi bakljade in lampijončkov, temveč zato, da protestira proti gospodarskemu in političnemu
Vse kapitalistične države na svetu dajejo potom svojih ministrov izjave, da ne mislijo na vojno in da delajo za svetovni mir. Kako to delovanje izgleda, čutijo najbolj delavci in kmeti, katerim se za kritje ogromnih izdatkov za militarizem nalagajo neznosni davki in katerim se jemlje sinove na vojaško službo, da se uče uporabljati morilna orodja in da se nauče pokorno pustiti se ubijati. Bodoča vojna, na katero se mrzlično pripravljajo vse države, bo v prvi vrsti plinska vojna. Vojaki bodo samo material, na katerem se bo praktično preizkušala učinkovitost novih morilnih plinov.
V	pretekli svetovni vojni so pline rabili v mali meri in še to le zadnja leta. Vendar pa je tudi'v svetovni vojni povprečno vsak četrti človek poginil od plina. Pri prvem nemškem poskusu s plini pri Ipernu je poginila cela francoska divizija, ki ni bila pripravljena na plinski napad. Po uradni amerikauski statistiki je poginilo 72.000 amerikanskih vojakov od plina, angleških 185.000, nemških 58.000.
Pa v svetovni vojni so šele poskušali, danes po devetih letih dela v kemičnih laboratorjih, so dobili prakso; iznašli so pline, proti katerim ne pomaga nobena Wska, iznašli so pline, s katerimi lahko en aoroplan pokonča cele pokrajine, cela
V Celju se je -tj. maja vršil redni kongres Zveze rudarjev. Na njem se je pokazala slika, ki jo je „Enotnost“ že pred časom ugotovila.
zatiranju, zbralo se bo zato, da izreče svojo besedo o vedno večji vojni nevarnosti, zato da nast >pi proti uvedbi absolutizma v SHS, da se zavzame za reducirane in brezposelne, da pove, da le bojevua zveza delavcev in kmetov vodi do kruha in svobode.
Godbe, koncerte, bakljade, veselice in lampijončke stuatramo za dodatek, za zunanji okras, ki naj zaokroži bojevno manifestacijo, ki mora biti glavna stvar vsedelavskega zleta.
Vsedelavski zlet mora biti po našem res vsedelavski, mobilizacija cele proletarske armade. Mislimo, da zletni odbor ni storil prav, ko je našo skupno kulturno organizacijo „Svobodo“ izločil od sodelovanja s tem, da jo ni povabil, da jo je prezrl. Zletni odbor je sicer pred kratkim šele poslal vabilo na udeležbo neodvisnim organizacijam, pozval, jih pa ni pravočasno na aktivnejše sodelovanje.
Po vesteh, ki jim danes še ne moremo verjeti, hoče zletni odbor neodvisnim organizacijam in levemu krilu proletarskega razreda sploh, onemogočiti aktivno udeležbo. To pa se reče, da hoče zletni odbor v zadnjem momentu iz vsedelavskega zleta napraviti zlet socialistične stranke, da dovoli sicer levemu delu proletaiiata, da SSJ dela stafažo, mu pa ne dopusti in ne prizna enakopravnosti in enakovrednosti. Upatno, da si zletni odbor ne bo upal vsedelavski zlet reducirati na ozko strankarsko prireditev SSJ in tako odbiti od zleta levo opredeljeni del proletariata, brez katerega^ je sicer mogoča paradica, ne pa to, kar delavstvo hoče z vsedelavskim zletom.
Pripravljajte se delavci in tudi kmetje, da bodo 5. junija tisoči proletarci manifestirali in demonstrirali za svoje upravičene zahteve.
mesta. V bodoči vojni ne bodo trpeli pred plini samo vojaki, temveč tudi civilisti v zaledju, posebno v mestih in industrijskih krajih. Buržuazija si bo že pomagala. Bogataši si gradijo hermetično zaprte prostore pod zemljo, kamor se bodo skrili pred plinom, delavci in revni ljudje se bodo pa dušili.
Pa ne samo v bodoči vojni, tudi v „mirnihu časih uporabljajo proti delavcem pline, n. pr. v Ameriki in na Poljskem. Kongresu policistov v Chicagu (Amerika) so poslale razne firme reklamne cenike, v katerih se čita tudi tole:
„8 pomočjo ene pri nas izdelane plinske granate se lahko spravi takoj v nezavest prebivalce cele hiše. Policija more potem brez napora in nevarnosti zvezati in odpeljati kogar hoče. Trajnih posledic ta plin nima, dobi pa se tudi tak z močnejšim učinkom.u
Da, kapitalisti pripravljajo delovnemu ljudstvu „večni miru — v grobovih. Pomagajo jim vse meščanske stranke, ki odo-brujejo izdatke za militarizem. Delavci in kmetje ne smemo brezbrižno preko teh dejstev, ukreniti moramo vse, da ojačimo fronto delavcev in kmetov in da se izvež-bamo v obrambi plinskih napadov in v uporabi plinov.
Zastopanih je bilo samo sedem krajev; Trbovlje, Hrastnik, črna, Leše, lloginjska gorca in Velenje. Članstva pa izkazuje zveza zdaj 440, dočim jih je I. 1925, ko
se je govorilo o takozvanem zedinjenju, štela še 889. Jasen dokaz, da je likvidatorsko zedinjenje Štuklja in Comp. skra-hiralo.
Razloge zato moramo iskati v tem, da se v Zvezi rudarjev kljub „zedinjenjuu ni ničesar izpremenilo ali prav neznatno. Rndarska masa ni čutila zadostnega zaupanja in zato je ostala neorganizirana, Izstopati pa so začeli tudi levičarji, ki so leta 1925 pristopili. V kolikor jih ni izstopilo, jih je pa izključevanje postavilo izven zveze. Tukaj je zlasti omeniti velenjski slučaj. Velenjska podružnica šteje po izključitvah levičarjev le 17 ali 18 članov, podružnice pa, kjer so si levičarji pridobili več moči in pravic, štejejo največ članov.
Delegatov je bilo prav za prav samo sedem. V debati se je največ govorilo o velenjskem slučaju i-n o predlogih s strani levičarjev. Delegat podružnice Zagorje (okroglo 150 članov) je namreč stavil predloge za bodoče delo in taktiko Zveze. Vsi predlogi so bili odbiti, kar vsekakor ne bo šlo v korist napredku ZRJ.
Predlogi:
1. Ojačiti obstoječe podružnice ZRJ. Levičarjem se mora dovoliti in zagotoviti svoboda na podlagi prol. demokracije, da bodo lahko vstopili.
2. Ustanovijo naj se nove podružnice, predvsem v Rajlienburgu, Iludijami in Kočevju.
3. Tudi v Velenjah naj se obnovi podružnica. Na občni zbor naj se povabi vse delavce, ki so bili pred euim letom člani.
4. Bodoče načelstvo naj se zavzame za zedinjenje s strokovnimi sekcijami kmečko-delavske zveze (liernotovcev) v Trbovljah, Velenjah, Mežiški dolini i. dr.
5. Zveza rudarjev naj stopi v stik z rudarji Hrvaške, Bosne in Srbije, ne glede na to, ali so organizirani v URSS ali CRSOJ.
6. V smislu tivolskih sklepov zadnje pokrajinske strokovne konference 1. 1925 naj ZRJ v bodoče deluje za splošno strokovno zedinjenje URSS in CRSOJ v Jugoslaviji.
*
Opozarjamo vse rudarje, zlasti tudi socialno-demokratične rudarje (Bernotovce) v Mežiški dolini, v Trbovljah in v Velenjah, da razpravljajo o predlogu zagorskega delegata glede združitve strokovnih sekcij kmečko-delavske zveze z Zvezo rudarjev Jugoslavije. Po našem mnenju je to tudi ena pot k obnovi rudarskega strokovnega gibanja. Pred vsem pa je ležeče na levičarjih, neodvisnih, to se pravi na pristaših skupine „Enotnosti“, da pristopajo v ZRJ in vzamejo obnovo rudarskega strokovnega gibanja v svoje roke. Drugega izhoda n>.
O vajeniških počitniških domovih v Avstriji.
(Podatki po A. Marianekovem spisu „Lehr-lingaferien in Oiterreichu.)
Doslej obstoja v Avstriji sedem takih domov, deloma za vajence, deloma za vajenke. Hrana je izdatna. Zjutraj dobe gojenci kavo in kruh, dopoldne mleko in kruh ali pa surovo maslo in kruh. Posebno izdatno je kosilo (po štiri jedi) in večerja (po tri jedi), medtem ko obstoji popoldanska malica iz kave in kruha.
Stroški so znašali v letu 1925 817.607'54 S, dohodki z vsemi podporami pa 818.447’87 S. Sprejetih je bilo 9100 vajencev. Poslani so bili vajenci v domove največ zaradi pljučnega katarja in slabokrvnosti, potlej radi splošne oslabelosti, bronhialnega katarja, vnetja prsne mrene, srčne napake itd. Manj slučajev je bilo drugih obolenj: neuroza kloroza, nevraste-nija, sklolijoza, nevarnost jetike itd.
Po poklicu je bilo med vajenci največ mehanikov, krojačev, mizarjev in galante-
ristov, med vajenkami pa krojačic (1026), pomožnih delavk, šivilij za perilo (266!) in modistinj (2211), medtem ko so bili razni drugi poklici manj zastopani.
Kljub velikemu številu gojencev in gojenk z Dunaja je bilo od njih samo 33 kaznovanih s predčasnim odpustom; a zaradi domotožja je predčasno prostovoljno odšlo iz okrevališč vsega skupaj le 12 oseb, znak, da se mladina v teh domovih res izborno počuti. Prilično slično je z gojenci iz ostalih pokrajin. Od avgusta 1918 do konca decembra 1925 je bilo 44.114 gojencev 1,217.095 dni.
Dom v Fischauu na Spod. Avstrijskem se nahaja sredi lepega parka. V njem je 22 zračnih, večjih in manjših spalnic, velika obednica, lepa velika telovadnica z gledališkim odrom ter lepa predavalnica z galerijo. Na razpolago je gojencem velik športni prostor za nogomet itd., tri igrišča za kreket, velik travnik, dva ke-glišča itd. Najlepši kras tega doma pa je velik, prelep park in ribnik s termalnimi vrelci. Poleg parka je lep sadni vrt z raznimi vrstami sadnega drevja. Poleg tega sta še dva cvetličnjaka, kjer goje cvetlice in rastline za okras doma, zlasti nasadov pred vhodom.
Zdaj je v tem domu prostora za 500 vajencev in vajenk. Igrišča uporabljajo gojenci izmenoma v skupinah. Vsako jutro po zajtrku so na dnevnem redu proste vaje, zlasti take, ki krepe telesno mišičevje.
Okolica nudi mnogo prilike za izlete. Za duševno razvedrilo je poskrbljeno z lepo knjižnico. Kadar zaradi neugodnega vremena ni mogoče bivati na prostem, se zabavajo gojenci v domu z raznimi igrami: šah, domino itd. Vsakih 14 dni prirede zabavni večer s predavanji, godbo, petjem in igrami. Naravnost presenetljivo je njihovo delovanje v tem ozirta.
Dom za vajenke v Wieselburgu ob Erlaufu na. Spod. Avstrijskem obratuje od aprila 1920 in obstoji v celoti iz 10 objektov.
V petih objektih so spalnice s skupaj 380 posteljami. Vsak objekt ima po šest spalnic, kjer je po 12 postelj, eno pa s štirimi posteljami, sobo za nadzorovalke, dve pralnici, po eno garderobo in shrambo za kovčke.
V glavnem objektu je predavalnica, dve obednici in velika svetla kuhinja.
Kakor po vseh, je tudi v tem domu gojenkam na razpolago knjižnica, igrišča itd. Vpeljan je tudi radio.
Po enkrat tedensko prirejajo gojenke zabavne večere z igrami, predavanji in godbo.
Odlomek iz pisma gojenke naj pove, kako vpliva ta"k dom nanjo:
Danes je že minulo mesec dni odkar sem odšla iz Wieselburga. Žalibog! Nikakor ne morem pričakati dne, ko bom spet smela priti. In da pridem, trdno upam.
Poleg tega so še slični domovi v Brucku ob Leithi, v Nidevalmu pri Griidigu, v Go-belsburgu am Kampter, na gradu Neuleng-ba“ch na Spod. Avstrijskem. Razmere so povsod slične kakor v zgoraj opisanih dveh.
Tako socialno politično delovanje nas mora gotovo navdajati z občutkom priznanja in spoštovanja. Kaj pa smo storili za našo delavno mladino mi?! In vendar ali je za nas ljudsko zdravje, zdrav, krepak in Čvrst delovni naraščaj manj važen nego za Avstrijce?! Čas in nujna potreba velevata tudi nam, da ostavimo metodo klofut in „kneftreu in odpremo tudi mi svoji mladini počitniške domove!
Nečedne mahinacije volstva SSJ.
Zadnjič srno konstatirali, da so socialistični voditelji s falzificirano brzojako preprečili prihod sod. Lemeža na prvomajski shod v Maribor.
Danes moramo konstatirati ponovno novo nečednost teh ljudi. V „Delavski Politiki, katero jim je podaril A. Kristan, so napisali, da je sod. Korbun pozdravil
Kapitalistične priprave za „večni mir“.
Plinska vojna.
O kongresu Zveze rudarjev.
Stran 2
ENOTNOST
Stev. 20
otvoritev telovadnice r Studencu v imenu skupine Zedinjenje, Čeprav so vsi navzoči dobro slišali, da je govoril kot dekalist za našo „Enotnost“ in v Mariboru zedinjašev sploh ni.
Ja seveda, če zedinjašev ni, jih je treba narediti, da se bo dalo govoriti o zedinjenju, kadar bo Štukelj dobil legitimacijo SSJ.
Kratek politični pregled.
Napetost med Anglijo in Rusijo je narasla vsled nasilno izvedene hišne preiskave v prostorih ruske trgovske družbe Arcos v Londonu. Angleški imperialisti so iskali nek važen dokument, ki je izginil iz angleškega ministerstva, pa ga niso našli.. Anglija pripravlja vojno proti Rusiji in išče povodov za napad.
O dogodkih na Kitajskem meščanski listi zelo malo pišejo, ker se imperialistom ni posrečilo udušiti revolucionarnega gibanja. Vojska zapušča izdajalskega generala Cankajšeka in se priključuje komunistični vojski. Iz nacionalne nastaja socialna revolucija.
Mala antanta — zveza med vladami SIIS, Romunije in Češke — je razglasila po časopisju, da je v vseh vprašanjih e-notna. Poglejmo: v sporu med Jugoslavijo in Italijo so sklenili, da je to jugoslovanska zadeva, ki se Češke in Romunije ne tiče; v vprašanju Besarabije, da je to romunska zadeva; v vprašanju sovj. Rusije, da je to zadeva vsake posamezne države itd. itd. Enotnost med tremi i ministri se je dosegla le v vprašanju verzaljskih mirovnih pogodb, na podlagi katerih so vse tri države nastale. V tem vprašanju so se ministri postavili na stališče „status quo“ (današnje stanje), kar se v praksi reče, da je belgrajski zunanji minister priznal italijansko okupacijo Primorja in da se bo dosedanja politika zatiranja malih narodov nadaljevala.
Vlada brez parlamenta še životari in pripravlja „svobodneu volitve.
Enotna fronta železničarjev.
l)a pripravijo nujno potrebno obram-beno akcijo železničarskih življenskih interesov, bo sklicali neodvisni železničarji v Zagrebu skupno konferenco vseh železničarskih organizacij, katere so se udeležili tudi ujedinjeni železničarji iz Ljubljane. Vsi delegati so izjavili, da so njihove organizacije pripravljene sodelovati v projektirani enotni akciji. Izvolil se je akcijski odbor, ki ima pripraviti vse potrebno za skupno akcijo, ki se ima izvršiti po vsej državi.
Železničarji morajo paziti, da se ne posreči nakana nekih ljudi, ki bi hoteli onemogočiti skupen nastop vseh železničarjev.
Kam gre železničarski organizacija.
Pred časom je poleg slovenskega Uje-dinjenega Železničarja izhajal tudi U. Ž. v hrvaškem jeziku. Mesto proti železniški upravi so voditelji hrvaškega U. Ž. vodili svoj glavni boj proti neodvisnim železničarjem. Nacionalne in radičevske organizacije so pustili precej v miru. Posledice takega dela so se pokazale — danes hrvaškega U. Ž. ni več, slovenski U. Ž. ima hrvaško prilogo in v prilogi nadaljuje ne boj proti redukciji plač in delavcev, temveč boj proti neodvisnim.
Proti takemu razbijanju morajo železničarji energično nastopiti, če je Stanko dopustil, da se je mesece in mesece uničevalo hrvaški II. Ž., železničarji v Sloveniji ne smejo dopustiti, da se isto dogodi
V	Sloveniji.
Politika Strokovne komisije v številkah.
Vsled napačne oportunistične pojitike, nesposobnosti in nedela je padlo število .organiziranih po zedinjenju za več kot tisoč članov. Razen treh zvez imajo vse druge danes manj članov kot pred letom dni. Da birokraciji pri Strokovni komisiji sploh ni do tega, da bi organizacije rasle, se vidi iz postopanja teh ljudi proti levičarjem, katerim ne dopustijo sodelovati v strokovnih organizacijah. Pa tudi sami nič ne delajo. Pomislite, v treh mesecih je Strokovna komisija izdala za upravo (t. j. plače birokraciji, papir itd.) 25.000 Din, za agitacijo v treh mesecih okroglo 400 Din. Same organizacije ne morejo in ne bodo rastle; nas ne pustite delati, sami pa nočete.
In še drugo. List „Delavecu izhaja samo dvakrat mesečno in ne more zadostiti vsem potrebam. Preidimo tu preko slabega in naravnost škodljivega pisanja „Delavca“. Tedenski strokoven list je brezdvomna potreba. In preko te potrebe
gredo birokrati zaradi „čistega dobička14. „Delavecu bi lahko tedensko izhajal, prispevki za to zadoščajo, a birokrati iščejo pri listu dobiček. Strokovna komisija je dobila za list dvainpolkrat toliko, kolikor je izdala za „Delavca“, in s ponosom ti grobarji poročajo, da so zaključili prvo četrtletje 1927 z velikim čistim dobičkom (več desettisoČ Din), kot da bi tudi strokovne organizacije bile Kristanove banke.
To je birokratizem, to je oportunizem, to je reformizem, proti kateremu morajo delavci povsod nastopiti.
Dopisi.
Pred sodišče s krivci!
V Belgradu je bila pred dvemi leti od policijskih organov ubita s. Ljubica Ljubičič. Krivci se sprehajajo še danes po Belgradu... nekaznovani. Pred kratkim je bil v Sarajevu težko poškodovan neki delavec, iz policije se je privlekel domov in umrl. Krivci še niso pred sodiščem. Morilci s. Fakina hodijo med natni nekaznovani... Nasilja nad delavstvom, umori delavcev ostajajo nekaznovani, delavski razred je postavljen izven zakona.
V Trbovljah se je pripetil slučaj, ki ne sme mimo nas, brez protesta. O dogodku nam poročajo:
Trbovlje. Pred kakimi štirinajstimi dnevi se je tu pripetil žalosten dogodek, ki pa je v velikih dveh slovenskih dnevnikih, ki se sicer o vsaki malomeščanski trboveljski nesmiselnosti na široko razpišeta, ostal skoro nezabeležen. France Dimic, petnajstletni sin rudarja — invalida, je osumljen, da je ukradel 100 dinarjev. Zan-darja sta ga prišla zasliševat, ko očeta in matere ni bilo doma. Njegovega mlajšega brata sta vzela seboj in sta mu na samem ob Savi — Dimičevi so doma za Savo — prigovarjala, naj pove, kdo je tat. Kakor je fant kasneje pred pričami trdil, ga je med tem prigovarjanjem eden žandarjev udaril v obraz. Fant je nato žandarjein izjavil, da je denar ukradel njegov brat France. Žandarja sta se vrnila in sta pred hišo, pod katero teče Sava, vnovič ostro prijela Franceta. Ta pa je ined zaslišanjem izpred njih skočil po bregu, se vrgel v reko in utonil. Pozneje je njegov mlajši brat dejal, da je France nedolžen in da je bila prejšnja njegova obdolžitev izsiljena. — Meščanski tisk o tem dogodku molči, kakor da bi o življenju proletarskega otroka ne bilo vredno izgubljati besed. Boji se pač pisati, ker je ta tragična smrt kričeča obtožba te družbe in njenega reda, ker je France Dimic žrtev tega reda in ker je vsej Dimičevi družini .ta družba prizadela že neizmerno zla. — Žandarja morata biti klicana na odgovor. Denar, ki naj bi ga ukradel France, se je pozneje našel.
Je razlika med slučajem ' jubice Ljubičič in trboveljskim slučajem in tudi ni razlike Ljubica je umrla pod fizičnimi udarci državnih organov, vsled fizičnega batinanja, petnajstletni Dimic pa je žrtva evropskega načina batinanja. Niso ga tepli s puškinimi kopiti, toda postopali so z njim tako, da se je raje sam utopil kot prenašal torture žandarskega »pregovarjanja". — In dalje, kako moreta dva moža — žandarja mirne duše gledati, kako petnajstleten fant beži k Savi, kako stopa v vodo in kako se utaplja, kako ga odnaša Sava?
Že izsiljevanje priznanja je v nasprotju z zakonom, če pa vsled tega nastopi smrt, je krivcem treba dati čutiti v o ostrost zakona. Ne smemo dopustiti, da bi tudi v Sloveniji postalo žandarsko puškino kopito več kot zakon, in zato zahtevamo, da se slučaj preišče in krivce kaznuje.
Pri buržuaziji bodo krivci našli zaslombo. Meščansko časopisje (Jutro, Narodni dnevniki) je odklonilo priobčenje tega dogodka, delavci in kmetje sami moramo poskrbeti, da bodo krivci kaznovani in da napravimo vse potrebne korake, da se taki slučaji ne bodo ponovili.
Kako režim ščiti demokratsko narodno strokovno zvezo.
V režimskih strankah in režimskih strokovnih organizacijah so delavci in uradniki v Sloveniji le vsled režimskega in podjetniškega pritiska. Zato se lahko dogajajo slučaji, kot se je pripetil ljubljanskim radikalom pri zadnjih volitvah, da so računali na najmanj 1500 glasov (toliko imajo „članov“), dobili so pa komaj 500 glasov. Tudi v Narodno strokovno zvezo vstopajo delavci večinoma le radi podjetniškega pritiska. V Rajhenburgu je tajnik NSZ rudniški zdravnik orjunaš Benedičič, vodilni ljudje so uradniki, pazniki itd , rudarji pa se morajo vpisati. Toda NSZ lahko „ščiti“ svoje ljudi samo, dokler jih je par tucatov, če je še kaj drugih izven NSZ, da potom pro-tekcije pri ravnateljstvu lahko „doseže“, da zadene redukcija itd. izven NSZ stoječe delavce. Protekcija in dobre zveze s podjetniki, to je NSZ.
V Laškem pa je bila pod ogromnim pritiskom od zgoraj večina v NSZ in tukaj se ni dalo prevaliti bremen na druge . . . Rudarji so spoznali, da brez borbe ne gre več naprej, da je protekcija mogoča samo pri redkih posameznikih, in da je treba razredne organizacije. Sklicali so za 15. maja javne shode pri Sv. Jedreti in Šmarjeti in oblast jih je dovolila. Nabiti so bili letaki (ki so šli skozi cenzuro) in na delo so šli tudi oni, ki se imajo bati odkrite delavske besede. Izposlovali so prepoved shoda in še več: izposlovali so aretacijo sklicatelja shoda in žandarji so morali trgati letake, ki so izšli tudi v Enotnosti.
S.	Goršek leži kot žrtev teh »delavskih prijateljev" v zaporu na preiskavi, delavci pa morajo danes še molčati in garati. O, »narodni socialisti" so dobro vedeli, zakaj so v parlamentu glasovali za zakon o zaščiti države, danes se ta zakon uporablja za zaščito njihove organizacije.
Delavstvo gre v enoten nastop preko dveh oseb.
Zagorje. Kakor že znano, se dan za dnem. bolj intenzivno pripravljajo vse stranke za občinske volitve. Tudi naši stranka se udejstvuje v volilni kampaniji Dosedanja pogajanja s SSJ, o katerih smo pisali, so prinesli rezultat — razbitje enotnega nastopa. SSJ je manevrirala na vse načine, da bi razbila enoten nastop, tako, da jih danes ves zagorski proletariat obsoja kot ra/.bijače, obžaluje pa le še oni del delavstva, kateri še tava za njim, namreč za predstavniki SSJ v Zagorju.
Sestanki, pogajanja in vse, kar se je do-sedaj vršilo med nami in SSJ, smo delali javno, da je bilo mogoče delavstvu prepričati se, da smo mi za enoten nastop. Posebno na sestanku dne 21. inaja, kateri je bil jako dobro obiskan, so delavci videli, kdo je za enotnost in kdo je proti. Razpravljali smo še enkrat o vsem in zbrano delavstvo je soglasno obsodilo politiko SSJ Značilno je, da so razen dveh delavcev vsi preklicali podpise na listi SSJ, katere je dobil Arh od njih potom neresničnega natolcevanja proti skupini »Enotnosti". Razbijaštvo je preprečeno.
Po priznanjih, da je naša'grupa zastopala stališče enotnega nastopa pravilno in iskreno, se je sestavila kandidatna lista in izvolil volilni odbor.
Mi smo sicer čakali do danes odgovora na naš dopis SSJ, katerega smo odposlali dne 14. maja, a namesto odgovora so predstavniki SSJ že z drugo listo letali okrog delavstva, ker je bila prva neporabna vsled preklica podpisov in kandidatur.
Dne 21. t. m. sino zgradili temelj borbe za občino, dokazali ponovno, da hočemo enotno fronto delavstva vseh struj. Naši kandidati so na Združeni delavsko kmečki listi, za katero mora glasovati vsak ponižani in izkoriščani.
VVinterthur (Švica).
Letošnji praznik Dela je švicarski proletariat proslavil dostojnd in veličastno. Po vseh mestih in večjih krajih je proletariat stopil na ulico, da manifestira za svoje zahteve. Okrog 3500 oseb je korakalo v sporedu po glavnih ulicah, posebno vseh onih, koder vozi cestna železnica. Delavstvo je namreč zahtevalo od občinskega sveta, naj bi bil cestni promet za ča«a obhoda prekinjen, kar pa je občinski svet odklonil. No, gospodje so ostali presenečeni, tramvaj se'je moral ustaviti in policijoti so se umaknili pred odločno množico. Zastopane so bile vse kitegorije organiziranega delavstva z lastnimi prapori. Zvečer so se vršila zborovanja in večja svoti je bila nabrana za politične preganjance, katera je bila enakomerno razdeljena med komuniste, socialiste in anarhiste. Tudi rdeči Curih (Ztirich) je bil izredno prazničen. Raz delavskega doma kakor tudi raz vseh sedežev sindikalnih in političnih organizacij so vihrale rdeče zastave. Budnica je bila že ob 6. uri zjutraj, ko so godbe in skupine tamburinov oznanjale veliki dan. Dopoldne so se vršile razne konference; na mestnem vrtu ob jezeru pa koncert na prostem. Ogromna masa se je udeležila popoldanskega sprevoda. Godbe zaigrajo — bilo jih je okrog deset — zastave se dvigajo, dež rosi — kaj zatol — in množica koraka ponosna in zavestna. Na čelu skupina otrok, proletarska športna društva, politična udru-ženja, sindikalne in kulturne organizacije. Ni mogoče določiti števila, 15—20 tisoč udeležencev ene misli, ene ideje, enega hotenja Med številnimi prapori nosili so več zanimivih kartelov in napisov: za osemurni delavnik, za odpravo ničnega dela za mladoletne, za amnestijo amerikanskih sodrugov Sacco in Vauzetti, katera imata biti po krivem usmrčena 10. julija t. I. na električnem stolu, za samoodločbo narodov itd. Obhoda se je udeležilo tudi veliko število italijanskih delavcev emigrantov; iz njih grl večkrat zaori: Proč z Mussolinijem, živel italijanski proletariat. Ob
3.	uri popoldne pride sprevod na obširni Mlinster Platz, kjer natlačena množica posluša govore raznih govornikov. Govorniki orišejo politični položaj, nevarnost nove vojne, spominjajo se proletarskih žrtev: Matteotija, žrtev krvave čikaške majniš e demonstracije iz leta 1886 in pozivajo proletariat razredne organizacije. Ob zaključku zaigrajo godbe in vsi navzoči pojo »Internacionalo". Jekleni.
Prvi Maj v Franciji.
Pobratinstvo med francoskimi in nemškimi delavci na meji.
Merlebach, 2. maja 1927. Dragi sodrugil
V	Merlebachu smo sijajno praznovali Prvi Maj. Okoli 3000 izmozganih rudarjev vseh narodov, ki jih je 22 po številu, se je zbralo pred tajništvom rdečih sindikatov. Ob des ti uri smo odkorakali v strnjenih vrstah na nemško-fran-cosko mejo, da sprejmemo nemške sodruge onstran meje. Na meji so nas že sprejeli in pričakovali žandarji in tajna policija z motornimi kolesi ali kljub temu se niso ustrašili ti izmozgani trpini, so mirno in disciplinirano vstrajali na mestih in dočakali nemške sodruge, ki so prišli ob 12. uri iz različnih vasi z rdečimi zastavami s kladivom in srpom. Ko se je začula na oni strani internacionala, smo napravili na francoski strani špalir in tako sprejeli v našo sredino nemške sodruge s petjem internacionale in z Marxovim klicem „Proletarci vseh dežela, združite se." Godbe so igrale internacionalo, cela masa, ki je na-rastla na 5000 glav, je odkritih glav pela internacionalo. Mladina, ki je korakala na čelu sprevoda, obdana od uniformiranih rdečih vojakov, je nosila različne table z napisi »Dol z vojno", »Roke proč od sovjetske Unije in od mlade kitajske revolucije" itd. Govorniki nemški in francoski so nato v vznešenih besedah povdarjali pomen Prvega Maja, da je Pivi Maj bojevni dan svetovnega proletariata, ki se zbira pod revolucionarno zastavo s srpom in kladivom, povdarjali so pomen pobratenja dveh narodov na kapitalistični meji, ki jo je upostavila buržuazija, da tako lažje zasužnjuje proletariat. Mi proletarci ne poznamo nobenih
drugih meja kakor mejo med kapitalom in delom in te meje bomo razbili z internacionalnim proletariatom. Na koncu smo sprejeli več resolucij za rešitev smrti ss. Vauzetli in Sacco. proti vsem nameravanim pohodom na sovj Unijo in mlado kitajsko revolucijo. Tako se je zaključil impozantni prvomajski shod na dveh mejah.	Pepi.
Naročnikom!
Današnji številki so priložene položnice in prosimo vse naročnike, da obračunajo naročnino.
Položnice so dostavljene vsem naročnikom, tudi onim, ki imajo že vnaprej poravnano naročnino.
S prihodnjo številko smo prisiljeni ustaviti pošiljanje lista vsem onim, ki so z naročnino zaostali več kot tri mesece. — Če ti sodrugi ne morejo vse zaostale naročnine naenkrat poravnati, naj plečajo v več obrokih; položnice jim na ždijo dostavimo.
Ko bodo vsi naročniki redno plačevali naročnino, bo »Enotnost" mogla redno izhajati na štirih straneh.
Popravek.
K dopisu o prvomajski proslavi v Zagorju nam javlja tamošnja skupina »Enotnosti", da trditev o ponudbi 200 Din s strani orožnikov onemu, ki sname zastavo na steklarni, ni točna in jo popravljamo.	Uredništvo.
»Kdor med stavko dela, je štrajkbreher."
Izkaz tiskovnega sklada
od 25. aprila do 20. maja 1928.
Rojc Ljubljana 3 Din, Erbežnik Ljubljana blok 20, Marn Jože, Marn Lojze, Drnovšek, vsi v Franciji, po 24 40, Hočevar Frarcja 4 40, Končar Litija blok 20, Plešnar Šmarino 10, Bukvič blok 32, Študenti 1. maja 7, L. K. Gu-štanj 80, Brecelj Litija blok 47, Zidar iz Ljubljane 20, Cvelbar Ljubljana blok 80, Bastič Trbovlje \2, Augustin Ježica 20, Deršek Kočevje 24, Jesenice blok 140, F. U. Ljuh jana 50, Ažman Norneny 148, Laurič Travn k blok 20, W. Jesenice blok 64, Rabič Vocin 5, Gnil-šak Trbovlje blok 100, Zemljak Sevnica blok 45 50, W. Rog. Slatina 40, Dvojmoč 10, Zupanc Maribor blok 6', Peček Turjak blok 8, blok Kamnik 60.	skupaj	.	120260
Prejšnji izkaz 6132-50
Skupaj . 7335-10
Sodruge, ki imajo bloke in nabiralne pole, pozivamo, da pošljejo obračune in denar! Dneve vsedelavskega izleta uporabite za razširjenje »Enotnosti" in njenega tiskovnega sklada.
Za žrtve reakcije.
Emigranti Ljubljana	40‘—	Din
zadnji izkaz	 306	—	»
Skupaj 406 — Din
Sodrugi! V ljubljanskih, laških in mariborskih zaporih drži buržuazija zaprtih 5 sodrugov, ki so obsojeni ali na preiskavi radi političnih deliktov. Dva izmed njih sta oženjena in imata otroke. Dolžnost vseh nas, ki smo na prostem, je, da pokažemo svojo solidarnost z zaprtimi, da jih podpiramo in da skrbimo za njihove družine Pozivamo vas, da povsod zbirate za žrtve reakcije 1
Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom“ r. z. z o. z. Zagorje sklicuje dne 3 julija 1.1. ob 9. url dopoldan v rudniški restavraciji svoj redni
občni zbor.
Dnevni red:
1. Prečitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva 5. Volitev nadzorstva. 6 Razno.
Vse člane se opozarja, da se občnega zbora sigurno udeleže.	Načelstvo.
Splošna Delavska Gospodarska zadruga Železničarski dom r z. z o. z. v Ljubljani
vabi vse svoje člane na VI. redni
občni zbor
ki se vrši dne 26. junija 1927 ob 8. uri zjutraj v Delavskem domu, Marksov trg 2/II.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzc rstva.
2.	Poročilo blagajnika. 3. Odobritev bilance za leto 1926. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razno.
Ker je občni zbor te delavske ustanove zelo važen, se pozivajo vsi člani zadruge, da se istega v polnem številu udeleže.
Načelstvo.
Vabilo.
Ljubljanska »Svoboda" priredi v pon-deljek, dne 30. maja ob 8. uri zvečer v Del. domu II. nadstropje
članski sestanek s predavanjem.
Pridite in privedite vse svoje. Odbor.
Nedeljski izletniki!
V	Močilniku, ob izvirku Ljubljanice na Vrhniki, je s 1. majem otvorjena gostilna Franca Brenčiča. Ob nedeljah bo igrala tudi godba na pihala.
Lastnik in izdajatelj: Alojz Kusold, Ljubljana-Moste. Odgovorni urednik: Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ul. 12. Tiskarna Jos. Pavliček v Kočevju.