PRAZGODOVINSKO GROBIŠČE V TOLMINU Prispevek k proučevanju načina pokopa in pogrebnih navad v svetolucijski kulturni skupini DRAGO SVOLJŠAK Goriški muzej, Nova Gorica Kakor vsi važnejši dogodki v življenju davnega človeka, je bila tudi sm rt nekaj prehodnega; pomenila mu je prehod v skrivnostno in mogočno družbo rajnih. Izraz takega dojemanja sm rti so običaji, ki so sprem ljali člo­ veka ob sm rti in ob grobu, in so važen vir za razum evanje verovanj in za spoznavanje duhovnega sveta in kulture. Za čas, v katerega sodi tudi pra­ zgodovinsko grobišče v Tolminu, to je starejši halštat, si moramo pomagati z »rekonstrukcijo zunanjega ogrodja teh obredov, načina pokopa, da potem lahko govorimo o njihovi vsebini in idejnem svetu, ki ga zunanja forma predstavlja«.1 O načinu pokopa in o oblikovanju grobne jam e v svetolucijski halštatski kulturni skupini imamo med gradivom in objavami v preteklosti izkopanih grobov in grobišč le malo zadovoljivo dokum entiranih elementov za ustrezno rekonstrukcijo obredov in navad, ki so spremljale pokojnika, pa čeprav je v tej kulturni skupini doslej bilo raziskanih že okoli 9000 grobov.2 1 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 44. 2 Grobišča svetolucijske skupine po­ znamo iz naslednjih najdišč: Bovec, 1 grob, N. Mozetič, Varstvo spom enikov 7 (1960) 289. Kobarid, 1118 grobov, obsežno ne­ kropolo je delno raziskal v letih 1886 do 1892 C. M archesetti in odkril 1079 gro­ bov, nato pa še v letih 1903 in 1904 31 grobov. O izkopavanjih je kratko poro- ročal vsako leto. N ajboljši pregled z li­ teraturo daje Duhn, M esserschm idt, Ita­ lische G rdberkunde 2 (1939) 109 ss. Leta 1952 do 1953 so pri zidavi m lekarne bili uničeni številni grobovi (Slovenski poro­ čevalec, 15. 3. 1953. L jubljanski dnevnik, 25. 2. 1953). Sondiranje leta 1955 je dalo novih 8 grobov (N. Mozetič, Tolm inski zbornik [Tolmin 1956] 25). Staro selo, 400 grobov, leta 1889 je C. M archesetti na ledini »na gomilah« odkril novo grobišče svetolucijske sku­ pine, N. Mozetič, 1 . c., 25. S. R utar, L e­ topis M atice slov. (1889) 129. M ost n a Soči (Sv. Lucija), okoli 7000 tu raziskanih grobov predstavlja krono­ loško in kulturno ogrodje po najdišču im enovane skupine. N ajvažnejša publi­ kacija gradiva je še vedno C. M arche­ setti, Boli. d. Soc. adriatica 9 (1886) 94 ss in 15 (1893) 1—336, 30 tabel. Pregled z literaturo daje Duhn, M esserschm idt, 1 . c., 110 ss. K ulturno in kronološko je sveto- lucijsko skupino opredelil S. Gabrovec, H alštatska kultura Slovenije, Arh. vest­ nik 15-16 (1964-65) 21 ss in z O.-H. F re- yem v Actes du V lile Congres inter, d. sei. prehist. et protohist. (Beograd 1971) 197 ss. K oritnica, 52 grobov, izkopanih na ledini »na lajišču« leta 1883. Mahnič, M itt. d. Zentral-K om m . 27 (1901) 17 ss. Š entviška gora, 19 grobov, izkopal Poleg značilnosti v gradivu prav gotovo tudi posebnosti v načinu pokopa in v grobnem ritualu opravičujejo samostojnost svetolucijske kulturne skupine v okviru halštatske kulture jugovzhodnega alpskega prostora. Način pokopa veže svetolucijsko skupino z venetsko-estenskim krogom — žgan plani pokop je tu pravilo — in jo ostro ločuje od dolenjske kulturne skupine, ki v tem času uporablja skeletni pokop v gomili. Ti dve osrednji halštatski skupini na našem področju ločuje tudi sestav grobnih pridatkov, svetolucijski v na­ sprotju z dolenjsko ne pozna prilaganja orožja. Že te na zunaj vidne razlike navajajo na misel, da je tudi v samem pogrebnem obredju upravičeno priča­ kovati določene posebnosti, ki jih je narekoval že žgani pokop in z njim po­ vezana miselnost. Poleg tehtnih spoznanj C. M archesettija,3 * ki je večji del svetolucijskih grobov raziskal, moremo za študij načina pokopa v tej kulturni skupini upo­ števati, čeprav predvsem za starejši fazi, spoznanja, do katerih so pripeljala raziskovanja prazgodovinskega grobišča v Tolminu in na novo raziskani gro­ bovi na Mostu na Soči. Prazgodovinsko grobišče v Tolminu je bilo situirano na položnem vznožju jugovzhodnega pobočja Kozlovega roba, na katerem je, po vsej verjetnosti, bilo tudi nekropoli pripadajoče naselje.5 Grobišče sodi v vrsto planih grobišč z žganimi pokopi, tako kot vsa doslej znana grobišča svetolucijske halštatske kulturne skupine. Dolgo je bilo 52 m, široko pa okoli 23 m. M eje grobišča niso bile z ničemer zaznamovane. Grobovi so bili vkopavam precej nagosto, tako da je na tem prostoru bilo 458 grobov. Od tega je bilo 432 povsem za­ nesljivih, dvanajstim je bilo moč le še om ejiti njih položaj, 14 grobov pa je bilo negotovih. P ri slednjih največkrat pod kamnito ploščo ni bilo sledov vkopa grobne jame, ali pa je bil grob povsem uničen. Gostota grobov je bila navidezno povečana še z velikostjo in številom nagrobnih plošč (sl. 1, 2). Gro­ bišče v času rasti ni poznalo strogega reda. V njegovi notranji zgradbi ni bilo opaziti hotenega oblikovanja ali posebnih zakonitosti v razvrščanju gro­ bov v vrste ali skupine, kot jih npr. za Most na Soči (Sv. Lucija) omenja C. Marchesetti.6 Gledano horizontalno stratigrafsko, si grobovi tudi ne slede kronološko. Med seboj so pomešani m lajši in starejši grobovi, to pa pomeni, da se grobišče ni na enem koncu pričelo in na drugem končalo. C. M archesetti -na ledini »ajdovski bri- tof«, Boli. d. Soc. adriatica 13 (1891) Lil. Arch. Triestino 18 (1892) 285. Duhn, Mes­ serschmidt, 1. c., 124. Tolmin, 458 grobov je bilo izkopa­ nih v letih 1965 do 1970 pod Kozlovim robom. Izkopavanja je opravil Goriški muzej. D. Svoljšak, Tolmin, prazgodovin­ sko grobišče, Epoque prehist. et proto- hist. en Yougoslavie (Beograd 1971) 233 ss. Varstvo spom enikov 10 (1965) 195; 11 (1966) 117; 13-14 (1968-69) 184. D. Svolj­ šak. Prazgodovinsko grobišče v Tolminu, Goriška srečanja 1 (1966) 57—62. V ta okvir sodijo tudi najdišča ob Nadiži, in sicer Št. P eter Slovenov, Pla­ nis, Damazacco, Sv. K virin pri Čedadu, Redipulja v spodnjem toku Soče in pa Zlan te r Jereka v bohinjskem kotu. S. Gabrovec, Dvozankaste ločne fibule, Go­ dišnjak 8 (Sarajevo 1970) 11 ss. 3 C. M archesetti, Boli. d. Soc. adria­ tica 15 (1893) 133—141. Ibidem 14 (1892) X III. 4 Poročilo o zaščitnem izkopavanju na Mostu na Soči bo objavljeno kasneje. 5 C. M archesetti, I castillieri preisto- rici di Trieste e della regione Giulia (Trst 1903) 90. Kozlov rob je najugodnej­ ši prostor, k jer bi lahko bila prazgodo­ vinska naselbina, venda-r so njeni sle­ dovi z gradnjo srednjeveškega gradu bili -povsem zabrisani. 6 C. M archesetti, Boli. d. Soc. adri­ atica 15 (1893) 136. Sl. 1. Tolmin, skupina grobov v kv. 26 Foto 1. Tolmin, gruippo di tombe nel quadrato 26 Vendar so se tudi tu izoblikovala določena pravila, ki so veljala v času uporabe grobišča. Najvažnejši je vsekakor žgan grob in pokop v preprosti grob­ ni jam i brez žare. En sam pokop v žari je povsem izjemen (grob 231). Po­ membna pa je prav tako ugotovitev, da nikoli ni bil povsem uničen in le redko tudi poškodovan starejši grob s pokopom mlajšega. To pomeni, da so grobovi morali biti zaznamovani oziroma na zunaj vidni. Do podobnih spo­ znanj je prišel tudi C. Marchesetti, med raziskovanjem velike svetolucijske nekropole in predvideval, da so tudi tu najverjetneje bili grobovi označeni s koli tako kot m u je to uspelo dokazati v Kobaridu.7 V Tolminu niso bili odkriti nikakršni sledovi podobnih nagrobnih znamenj, seveda še manj znamenja sama. Iz položaja grobov v zemlji je bilo moč sklepati, da nad grobovi niso nasipali gomil (T. 1: 1, 2). Prav zato so najverjetneje in tudi najpreprosteje 7 C. M archesetti, 1 . c., 136, sl. 8. Glej op. 4. SI. 2. Tolmin, situacija grobov v kv. 25—28 Foto 2. Tolmin, posiizione delle tom be nei quadrati 25—28 označevale položaj grobov nagrobne plošče, s katerim i so bili grobovi pokriti in ki so ostale ob pokopu na površini. Do podobnih ugotovitev so privedla tudi opazovanja med izkopom novih grobov na Mostu na Soči.8 Grobne jam e so bile skrbno vkopane v ilovnata tla (sl. 4, 5). Njihova oblika v tlorisu in v prerezu se je dala dobro opazovati, predvsem v spodnji polovici, kjer je bila v jam o nasuta žganina, manj zanesljivi in jasni pa so bili robovi vkopa v predelih, kjer se grobni zasip ni bistveno ločil od plasti, v katero so bili grobovi vkopani. V tlorisu so grobne jame bile okrogle (T. 1: 3, 5), naj­ večkrat nepravilno okrogle oblike (T. 2: 6). Po razsežnosti so se med seboj 8 Glej opombo 4. Sl. 3. Tolmin, grob 323, kam n ita nagrobna plošča Foto 3. Tolmin, tom ba 323, la stra tom bale di pietra v precejšnji meri razlikovale, razpon premerov je znašal od 21 cm do 120 cm.9 Tako kot po širini in obsegu, so se grobne jam e ločile med seboj tudi po globini, in sicer je globina znašala od moremo grobne jam e razvrstiti v štiri * 4 0 9 P rem eri grobnih jam so bili n a­ slednji: od 20 do 30 cm 14 grobov (3,2 °/o), od 30 do 40 cm 46 grobov (10,6 %), od 40 do 50 cm 98 grobov (22,8%), od 50 do 60 cm 103 grobovi (23,8 %), od 60 do 70 cm 72 grobov (16,7 %), od 70 do 80 cm 44 grobov (10,2 %), od 80 do 90 cm 4 grobovi (0,9 %) in nad 100 cm 2 groba (0,4 %). 8 cm do 62 cm.1 0 Po obliki v prerezu osnove tipe, in sicer: 1 0 Globine grobnih jam so bile n a­ slednje: do 10 cm 3 grobovi (0,7%), od 10 do 20 cm 59 grobov (13,7%), od 20 do 30 cm 155 grobov (35,8 %), od 30 do 40 cm 74 grobov (17,3°/#). od 40 do 50 cm 27 grobov (6 2 %) in nad 50 cm 2 groba (0,4%). V tem pregledu niso zajeti gro­ bovi brez plošč, k er globina grobnih jam v teh prim erih ni bila več prvotna. 26 A rh e o lo ški v e s tn ik 401 SI. 4. Tolmin, grob 321, prerez grobne jam e Foto 4. Tolmin, tom ba 321, spaccato della fossa tojnbale 1. Kotanj asta ali polkrožna (T. 1: 1, 3, 5, 6) 2. Lijakasta ali stožčasta (T. 2: 1, 3, 4) 3. Cilindrična (T. 2: 8, 7) 4. Trapezasta (T. 1: 2, 4; 2: 9, 10) Grobne jam e se, seveda, znotraj posameznih tipov med seboj tudi razli­ kujejo, vendar so si v osnovi podobne. Nimajo obloge, le v enem grobu (grob 217) je bila grobna jama deloma tudi obložena s kamni. Sodeč po pridatkih v grobovih, velikost in oblika grobne jam e nista bili vezani na morebitno socialno razlikovanje. Gotovo pa je, da je razsežnost grobne jam e bila pri­ lagojena količini z ustrine prinesene žganine in sežganih ostalin umrlega.1 1 Količina žganine je bila različna od groba do groba, odvisna od stopnje sežiga in pa od tega, koliko so poleg ostalin sežganega pokojnika nasuli v grob tudi zgorele grmade. Žganina je bila skupaj z nedogorelimi ostanki 1 1 Zganina je ostalina zgorele grm a- večji drobci oglja in nedogorele kosti, ki de, sestavljena pretežno iz drobno zdrob- so ostalina sežganega pokojnika. Pepela Ijenega oglja, prim ešani pa so ji tudi nism o ugotovili v nobenem prim eru. Sl. 5. Tolmin, grob 334, iprerez grobne jam e Foto 5. Tolmin, tom ba 334, spaccato della fossa tom bale umrlega preprosto nasuta v grobno jamo. Nedogorele kosti so- bile razsute med žganino, niso' bile torej zbrane na enem mestu. V 110 grobovih je bilo nekaj nedogorelih kosti ne preveč skrbno odbranih, vendar to ni ustaljena navada, prim erljiva z obredom um ivanja v ustrini zbranih kosti, ki ga pozna­ mo npr. na Bledu.1 2 Običaja zbiranja in um ivanja, kot so pokazala tudi izko­ pavanja na Mostu na Soči, svetolucijska skupina ne pozna. Umrlih niso sežigali na kraju pokopa, ob grobovih, saj v nobenem p ri­ meru nismo našli sledov kurjenja. Domnevati moramo, da je obstajal za to opravilo poseben prostor, t. i. ustrina, ena ali več, vendar je ta zaenkrat po­ vsem nedokazana, čeprav verjetna. Verjetnost je toliko večja, ker svetolucijska 1 2 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 48 in op. 30 na str. 48. 26» 403 skupina pozna ustrino. Našel jo je C. M archesetti v Kobaridu1 3 med kopa­ njem leta 1892, in sicer na terasi nekoliko nad Sočo, nedaleč od grobišča. Označevala jo je izredna količina oglja, drobci keram ike in bronasti pred­ meti ter obilica nezgorelih živalskih kosti. Prav tako meni Marchesetti, da tudi na svetolucijski nekropoli um rlih niso sežigali ob grobovih, ampak na posebej za to nam enjenih prostorih, ki so po njegovem mnenju bili tam, kjer je našel bolj ali manj razsežna območja oglja in ožgane zem lje ter drobce keramike in dele bronastih predm etov.1 4 Ustrine poznamo tudi na drugih gro­ biščih halštatskega obdobja, na prim er v Nesakciju,1 5 na Bledu,1 6 v Ljubljani.1 7 Prav zaradi velike previdnosti in kritičnosti, potrebne p ri opredeljevanju ustrine, v Tolminu nismo označili za ustrino manjšega prostora, ki je tlako­ van z grobimi kam ni in gosto posut z ogljem, keramiko in drobci bronastih predmetov, ampak smo to mesto opredelili bolj kot kultni prostor. Vsekakor bi odkritje mesta sežiga bilo pomembno ne le za potrditev opisanih domnev, ampak bi pomagalo razjasniti tudi m arsikatero nejasnost, povezano s sežiga­ njem umrlih, predvsem pa bi z analizo večje količine oglja mogli popolneje ugotoviti vrste lesa, ki so ga uporabljali na ustrini. Tako je v ta namen bilo uporabljeno le oglje, ki se je bolje ohranilo med žganino v grobnih jamah.1 8 Po podatkih te analize vemo, da so za sežig uporabljali les malega jesena, topola, vrbe, gabra, mokovca, rešeljike, velikega jesena, hrasta, gloga, lipe, javorja, drena, srobota, bresta, češnje in kostanja. V tem širokem izboru lesa nobena vrsta ne prevladuje. Za enkraten sežig so uporabili več vrst lesa — v grobu 389 so bili drobci oglja, ki so pripadali belemu gabru, kostanju, ve­ likemu jesenu, m alem u jesenu, lesniki in mokovcu. Sežig je bil skoraj popoln. Prenos žganine z ustrine do groba in pa nasipanje žganine v grobno jamo so sprem ljali posebni obredi. Na to misel navaja pojav žganine, oglja, nedogorelih kosti in keram ike v grobnem zasipu in v plasti grobnemu zasipu podobne sestave med grobovi. To nam reč lahko pomeni, da žganine niso v grob nasuli takoj, ampak da so jo med opravljanjem obreda v manjši meri razsuli okoli groba in jo potem, skupaj z vsemi preostalim i nedogorelimi kostmi ter izkopano zemljo, skrbno zagrebli. Obredom ob grobu moremo pripisati tudi pojav tanke plasti čistega oglja tik pod grobnimi ploščami, na vrhu že zasute grobne jame. Precej nejasen pojav je še najbolj podoben kur­ jenju majhnega obrednega ognja. Grobovi so bili pokriti s kam nitim i ploščami nepravilne oblike, na ka­ terih v nobenem prim eru ni bilo sledov obdelave (sl. 3). Plošče so bile po velikosti izredno raznolike, velike od 28 X 22 cm do 154 X 110 cm. Odkrite so bile na 323 grobovih, 109 grobov pa plošče ni imelo. Med tem i moremo za­ trdno reči le za tri, in sicer glede na položaj grobov in sestav zemeljskih plasti nad njimi, da so ostali brez kam nitega pokrova že v času nastanka. Za vse ostale grobove brez plošč pa vse okoliščine kažejo, da so bile z njih odstra- 1 3 C. M archesetti, Boli. d. Soc. adri- atica 14 (1892) X III. 1 4 C. M archesetti, Boli. d. Soc. adri- atica 15 (1893) 134. 1 5 Duhn, M esserschmidt, 1 . c., 149. 1 6 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 43, navaja tudi analogije in lite­ raturo. 1 7 F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v L jubljani (1954) 82. 1 8 Analizo oglja je napravil dr. A. Šercelj, za k ar se m u naj lepše zahva­ ljujem . Sl. 6. Tolmin, grob 323, kam niti venec Foto 6. Tolmin, tomba 323, corona di pietre njene v novejšem času. Vsi ti grobovi so nam reč bili izključno tam, kjer so bili recentni posegi v grobišče najbolj očitni, tako da so tod bili hudo po­ škodovani.1 9 Povsod tam, kjer so bili grobovi nedotaknjeni, so z izjemo že omenjenih treh, vsi imeli kamnito ploščo. Od tod torej sodba, da je bila splošna navada zavarovati in zaznamovati grobove s kam nitim i ploščami, običaj, ki im a že v sami svetolucijski skupini zadosti ustreznih prim erjav. 1 9 Vzhodni in jugovzhodni del gro­ bišča je 'prizadela obdelava njive in d re­ vesnice; v tem delu grobišča je bila plast nad grobovi n ajtan jša (do 20 cm). Na po­ sameznih m estih so grobove poškodova­ le eksplozije granat v 1. svet. vojni, ve­ liko škodo pa je grobišče utrpelo tudi s strojnim planiranjem gradbenih parcel leta 1965. Grobovi v Tolminu, kljub svoji preprostosti, im ajo še eno posebnost, ki bi jo mogli označiti kot skrom en pojav grobne arhitekture. To' je kamniti ve­ nec, ki je bil odkrit v 77 grobovih v grobnem zasipu tik pod ploščo (sl. 6, T. 1: 3, 5). Sestavljali so ga manjši neobdelani kamni, ki so bili položeni bodisi ob robove vkopa grobne jame, včasih pravilno, včasih brez pravega reda. Kamniti venec je navadno bil ožji od obsega nagrobne plošče, v nekaterih prim erih (T. 2: 5, 6) pa je bil v istem nivoju kot plošča in je obdajal tudi njo. Venec se je pojavil v 29 ženskih grobovih (23,8 °/o) in v 19 moških gro­ bovih (22,6 % > ), ostali grobovi z vencem so bili po spolu neopredeljivi. V 130 grobovih z lončenim pridatkom je bil venec v šestintridesetih, od tega pa je bilo 13 moških in 19 ženskih grobov. Iz tega je razvidno, da venec ni poseb­ nost določenega tipa grobov in da se ne pojavlja le v grobovih enakega spola, saj se pojavlja enakomerno v grobovih obeh spolov in trik ra t tudi v gro­ bovih brez pridevkov, ki so opredeljeni kot otroški. Po pridevkih v grobovih z vencem sodeč, le-ta tudi ni svojstvo grobov premožnejšega ali revnejšega sloja prebivalstva. Vsekakor je vloga venca težko razložljiva. Gotov je njegov hoteni nastanek —• sestavljajo ga prineseni kamni in ne kam enje, izkopano iz jame. Obredni pomen mu smemo pripisovati, morda tudi varovalnega. Ana­ logij v sami svetolucijski skupini nimamo povsem ustreznih. Na Bledu omenja S. Gabrovec ob ploščah dveh grobov, ki ju uvršča v 6. tip pokopa, tudi nekaj kamnov, vendar pa njihovega pomena ne razlaga..2 0 Nedvomno zanim iva in za študij takratne naseljenosti pom em bna je analiza grobov glede n a spol in starost pokopanih. Analiza kostnih ostalin2 1 je poka­ zala, da kostni m aterial ni prim eren za natančnejšo antropološko obdelavo; kosti so dobro žgane in m ajhne po velikosti in količini. Ostaja za to le še mož­ nost opredeljevanja grobov po spolu pokopanih s pomočjo pridatkov, in sicer z že ustaljeno delitvijo, da so grobovi z iglo moški in grobovi s fibulo in dru­ gimi značilno ženskimi pridatki ženski. Ta metoda je v Tolminu lahko’ polno uveljavljena, m edtem ko ta delitev v svetolucijski skupini velja za njene naj­ starejše faze (I a—c), v fazi II a pa ni več možna, ker v tej fazi izginjajo' iz uporabe večglave igle, fibula pa se pričenja pojavljati že tudi v moških gro- ; bovih.2 2 Igla je bila v starejšem halštatu značilni kos moške noše in je zato v grobovih izrazito moški pridevek. Pravilom a se igla in fibula v tolminskih gro­ bovih ne pojavljata skupaj — tak pojav poznamo iz sedmih grobov (T. 3, grob 441). Kot redek moremo označiti ta pojav tudi na veliki svetolucijski nekro­ poli, kjer omenja M archesetti med 2945 grobovi le 32 takih.2 3 Igla ostaja tako osnovno vodilo za opredeljevanje grobov, v katerih so pokopani moški (T. 5: 1, 7, 9, 13, 15). Tolminsko grobišče nam reč tudi glede pridatkov orožja v sve­ tolucijski skupini ni izjema. Poudarjeno je že bilo, da v svetolucijski skupini 2 0 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (I960) 42. 2 1 Kostno gradivo za prvih 222 gro­ bov je določil pokojni dr. Tone Pogačnik. Analiza ostalih, v letih 1968 do 1970 iz­ kopanih grobov še ni napravljena, ven­ d a r pa po grobi presoji sodeč ne bo b i­ stveno vplivala n a rezultate. V grobovih, katerih kostni m aterial je bil določen, so bile v 150 prim erih ugotovljene kosti človeka, 3 6-k ra t pa so bili grobovi kost­ no sterilni. 2 2 O.-H. Frey, S. Gabrovec, Z ur Chronologie der H allstattzeit im O st­ alpenraum , Actes du V IIIe Congres inter, d. sei. prehist. et protohist. (Beograd 1971) 197. 2 3 C. M archesetti, Boli. d. Soc. adri- atica 15 (1893) G-33 prilaganje orožja ni običaj. Na Mostu na Soči je C. M archesetti v 2945 ob­ javljenih grobovih našel 51 nožev, 7 osti, 1 meč in 9 sekir,2 4 v Tolminu pa je bil odkrit le en grob, v katerem je bila najdena ost kopja (T. 5: 14), sicer pa v grobovih orožja ni. Med grobove s pokopom moškega sodijo tudi grobovi, v katerih je bila najdena britev (T. 5: 12) ali trnek (T. 5: 5). Na tak način opredeljevanja je v Tolm inu v 84 grobovih pokop moškega; igle so bile v 77 grobovih, ostali pa so vsebovali za može značilni inventar. Fibule so značilni pridatek grobov z ženskim pokopom (T. 3: 1, 9, 11, 18, 21—24; 4: 4, 10). Enak pomen imajo tudi v grobovih najdene ovratnice, za­ pestnice (T. 3: 25, 26; 4: 3, 6), prstani (T. 3: 4, 6, 8, 10, 12), steklene jagode (T. 3: 14, 15) in pa glinasta vretenca (T. 3: 3, 20). Na osnovi take delitve pridatkov je v Tolminu 126 grobov opredeljenih za ženske. M ednje moremo vsekakor uvrstiti tudi nekatere grobove, v katerih je bila najdena šivanka (T. 3: 2). S takim načinom delitve grobov po spolu pokopanih je opredeljena slaba polovica vseh odkritih grobov; ženskih je 29,2 °/o moških pa 19,4 °/o. Po spolu ostaja tako neopredeljenih 222 grobov. Med tem i jih je 48 (11,1 °/o) povsem brez pridatkov, v 97 grobovih (22,4 °/o) pa so bili najdeni le drobci keramike. Tej skupini po spolu težko opredeljivih grobov moramo dodati še omenjenih sedem grobov, v katerih sta bili igla in fibula skupaj. Grobove, ki so povsem brez pridatkov, moremo označiti kot otroške, torej sodi v to skupino' 48 grobov. Ostale pa je opredeljevati po spolu pokopanih težko in predvsem tvegano, ker ni zanesljivih vodil za, čeprav relativno, točnost. P ri tem ne pomagata dosti niti posoda, dodana v grob ali kam niti venec, ker se pojavljata v vseh treh prim erih enakomerno. Poglavitna značilnost pokopa na tolminskem grobišču je vsekakor pokop v preprosti grobni jam i brez žare; pojav žare v enem grobu je povsem iz­ jemen. To je tudi vzrok, da je grobišče revno glede keramike. L e-ta se v grobovih pojavlja v dveh oblikah, bodisi da so to drobci razbitih posod, raz­ suti med žganino ali okoli grobov, ali pa je to pravi lončeni pridevek, ki ni žara, ampak ima vlogo kultne posode, položene s posebnim namenom v grob. Bila je v 130 grobovih. Te posode so bile, z redkim i izjemami (T. 2: 2; 1: 2), po­ stavljene na vrh v grobno jamo nasute žganine (T. 1: 1, 3). Navadno je bila v grobu le ena, po dve sta bili odkriti le izjemno. Lončeni pridatek je bil v 48 ženskih grobovih (38,1 °/o), v 36 grobovih s pokopom moškega (42,8 °/o) in v 46 grobovih, ki so po spolu težje opredeljivi oziroma neopredeljivi. V teh posodah ni bilo nedogorelih človeških kosti, posamezni drobci S O ' vanje zašli povsem po naključju. Pač pa si moremo nam en lončenega p ridatka razlagati s pomočjo živalskih kosti, ki so bile v treh prim erih najdene v njih, in sicer kosti živali, ki niso bile v ognju na ustrini.2 5 Tvegano je vsekakor na osnovi le treh primerov sklepati, da je tudi v ostalih pridanih posodah v času po­ kopa bila hrana m anj obstojne sestave in seveda to sklepanje razširiti tako, da je pogrebni običaj vseboval splošno navado polaganja jedi v grob. Druga oblika, v kateri se pojavljajo živalske kosti, so drobci nedogorelih kosti, ki so bili pomešani skupaj z nedogorelimi človeškimi kostmi med žganino v grobni 2 4 C. M archesetti, 1. c.. 141. najlepše zahvaljujem . K osti iz posode v 2 5 Živalske kosti iz prvih 222 grobov grobu 155 pripadajo dom ači svinji, je določil dr. F. Osole, za k ar se mu jami. Tak pojav smo zasledili v 12 grobovih.2 6 V obeh prim erih moremo z gotovostjo govoriti o povezanosti kostnih ostalin s pogrebnimi obredi, žal pa o vsebini teh obredov, katerih sledovi so v svetolucijski skupini posebej bogati v Kobaridu,2 7 ni moč povedati nič določenega.2 8 Zdi se povsem naravno, po­ vezati z obredi ob sm rti in pokopu tudi številne drobce zlomljenih posod, najdene v grobovih in okoli njih, k jer je pojav te polomljene lončenine bil pogost in še posebej pester. Posamezni drobci te lončenine nosijo* nesporne sledove ognja, bili so torej v ognju na ustrini istočasno z um rlim in so v grob bili prineseni skupaj z žganino, del te keramike pa je očitno bil raz­ lomljen na grobu samem. Uporaba posodja je povezana seveda s prisotnostjo hrane v nagrobnih obredih, o njeni sestavi pa nam tolminski grobovi povedo le malo, saj razen ostalin domače svinje in gozdnega jelena pravzaprav o tem nimamo drugih pričevanj. Zanesljivo moremo reči le, da je del teh obrednih jedi bil skupaj z um rlim na ognju ustrine, vendar moremo poleg živali do­ mnevati, da gre tudi za drugačne oblike jedi, ki pa se zaradi neobstojnosti sestavin niso ohranile in da so del teh kot popotnico v lončeni posodi (ali brez nje ?) položili v grobno jamo. Skupaj z um rlim so bili v ognju tudi vsi v grobovih najdeni kovinski predmeti (razen igle iz groba 417) in jih zato še najlaže opredelimo po upo­ rabnosti kot osebno last umrlega ali kot dele takratne nošnje. Sledovi ognja so izraziti, pogosto so predm eti močno deformirani, neredko pa je bil v grobu le del predmeta, m anjkajoči deli pa so bili ali povsem uničeni ali izgubljeni na mestu sežiga, lahko pa tudi v času pokopavanja, za kar govore pogoste najdbe drobcev ali celih bronastih predm etov med grobovi v višini grobnih plošč. Izjema m ed predmeti, najdenim i v grobovih, so lončene posode in gli­ nasta vretenca. Ti niso bili v ognju in so v grobove bili polagam namenoma. So torej edini pravi pridatki, povezani s pogrebnim obredjem, kar potrjuje tudi njihova dokaj ustaljena lega v grobni jami: skodela na vrhu v grob nasute žganine, vretence na dnu. To so prvi rezultati analize načina pokopa na prazgodovinskem grobišču v Tolminu in h k rati že tudi skromen poizkus razlage posameznih elementov pokopa. Značilnosti grobišča se kažejo predvsem v zunanjih, snovnih potezah, kot je doslednost žganega pokopa v preprosti grobni jami brez žare, v dosled­ nem pokrivanju grobov s kam nitim i ploščami, v uporabi lončenega pridatka v obredne namene, ali v pojavu skrom ne obloge grobnih jam v obliki kamni­ tega venca. Grobišče je, gledano v celoti, izrazito revno. Grobovi ne izražajo prevelike socialne razslojenosti tedanjih prebivalcev, pri poizkusu ugotavlja­ nja socialne stru k tu re pokopanih pa moramo poleg števila in kakovosti pri­ datkov v grobovih upoštevati dvoje pomembnih dejstev, in sicer to, da so vsi kovinski predmeti bili podvrženi hudem u uničenju v ognju na ustrini in pa to, da že sam način pokopa in oblika grobne jam e nista ugodna za bogatejše prilaganje. Zgovornih dokazov nam grobišče ne daje tudi za ustvarjanje trd ­ nejše podobe o gospodarskem položaju prvih naseljencev tolminske kotline. Uporabni predm eti so v grobovih, prav tako kot orožje, zelo skromno zasto­ pani, nož (britev) ali trnek v moških grobovih, glinasto vretence in šivanka v 2 6 Nedogorele živalske kosti iz groba 2 7 Duhn, M esserschmidt, 1 . c., 109. 12 pripadajo dom ači svinji, iz groba 35 2 8 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled pa gozdnemu jelenu. (1960) 45 ss. ženskih. Grobišče je po načinu pokopa izrazito starohalštatsko. Tega spozna­ n ja ne izpodbija tudi v grobovih odkrito gradivo, ki prostorsko, kakor tudi m aterialno sodi v krog svetolucijske halštatske kulturne skupine. J e na nje­ nem začetku in sodi v pretežni meri v njeno fazo I a in b,2 9 v srednjeevrop­ skem smislu pa je to konec Ha B 3, Ha C, v absolutnem časovnem okviru pa v čas 8.—7. stol. p. n. š. Necropol\ preistorica di Tolm in Come avveniva la sepoltura, quali furono i riti funerari (tutte cose ehe con- corrono a form ulare delle conclusioni sui contenuti e sui mondo di idee) presso ii gruppo culturale hallstattiano di Most n a Soči (Sv. Lucij a) ci e noto solo in parte nonostante l’esam e di phi di 9000 tom be com pluto fin’qui; e dire che proprio ii modo di sepelire i m orti, accanto alle peculiaritä degli oggetti, e la ton» caratteristi- ca particolare. Fondando suile conclusioni a cui a suo tem po pervenne C. M archesetti, nonche sui risultati di ricerche piü recenti condotte a M ost n a Soči (Sv. Lucija) e a Tolmin, dove nella omonima neeropoli, ehe m isura m etri 52 per 23, com parvero alia luce ben 458 tombe, venne fatto un riesam e dei riti funerari. Nella neeropoli di Tolm in ordinariam ente avveniva la sepoltura di ceneri in fossa semplice se:nza alcun’um a, con tom be segnate estem am ente (a differenza di quelle delto neeropoli di K obarid e Most na Soči, p er le quali C. M archesetti sup- poneva fossero contrassegnate con pioli) dalla copertura con lastra di p ietra la cui dim ensione assecondava quella della fossa la quale, come risu lta dagli spaccati, di volta in volta aveva la form a di buča comune, im butiform e, cilindrica, o trapezoide, senza pregiudizio aleuno per la comdizione sociale del defunto adeguandosi iinvece per volume alia quantiitä di cenere raccolta sull’ustrina a com bustione consum ata della salm a e dei rogo e in seguito versata nella tomba. L’ustrina era ubicata all’estem o delTarea necropoiitana, come C. M archesetti ponovo p e r Kobarid e che fu consuetudine dell’ epoca come lo dim ostrano le note neeropoli di Nesazto, Bled e Ljubljana. II legnam e usato per le cataste era svariato per tipo e qualitä e l’in- cinerazione era quasi sem pre totale. Le lastre di pietra che coprivano le tom be non venivano lavorate e furono rinvennute su 323 sepolture, m entre p er le m ancanti fu provato che solo tre ne furono sprovviste giä all’origine, tanto che :per le altre vale la supposizione della loro asportazione o distruzione in epoche piü recenti. 2 9 O.-H. Frey, S. Gabrovec, 1. c., 197. Na začetek I a faze sodijo igle s kroglasto glavico, razne oblike igel s tordiranim vratom (T. 3, grob 441), igle s strešasto glavico (T. 5, grob 206), bro­ nasti nož s trnom , k a r je značilnost moških grobov, v ženskih grobovih te faze so predvsem bronaste enozankaste fibule (T. 3, grob 229 in 398). Na koncu te faze p a se pojavi železo. V to fazo sodijo tudi prve polm esečne fibule (T. 3, grob 441). Značilnosti faze I b so v Tolminu polm esečne fibule z verižicam i, m ale očalarke, železna ovratnica (T. 4, grob 19, T. 3, grob 398, grob 212). Značilnost moš­ kih grobov te faze so večglave igle, obi­ čajno s trom bastim zaključkom , igle s svitki na vratu in polkroglasto glavico (T. 5: 25, grob 155, 226). Ne deriva la eertezaa che la .marcazione e il riparo delle sepölture fatto con lastre di pietra ne fu una regola consuetudinaria che riscontra analogie sufficienti solo nel gruppo santaluciano. Con una sem plicissim a architettura tom bale la fossa veniva com pletata ‘ di una corona > d i sassi su cui a sua volta poggiava la lastra d i oopertura e dotate di detta corona furooo scoperte ben 77 tombe, di cui 29 (il 23,8°/») fem m inili e 19 (il 22,6%) maschili, m entre ulteriori 36 tom be con la m edesim a corona erano fom ite di ce- ramica, cio ehe sta a dimoistrare ehe la corona non fu nessuna caratteristica spe­ cifica di distinzione delle sepolture. A nalogie di corrispondenza non se ne trovano nel gruppo santaluciano, m entre S. G abrovec menziona solo simgoli sassi sotto le lastre tom bali rinvennuti nella necropoli di Bled. La classificazione delle tom be seoondo il sesso dei sepolti fu possibile grazie agli oggetti ivi rinvenuti giacche il m ateriale osseo non offriva alcun appiglio a causa della totale combustione; cosi le tom be con le fibule furono ritte n u te fem m i­ nili e quelle con gli spilloni m aschili: classificazione corrispondente al prim o periodo deU’ intaro gruppo santaluciano e di cui fa parte la necropoli Tolmin; inoltre, sono rittenuti accessori prettam ente m aschili Tamo, la punta di lancia e il rasoio e femminili, oltre alia fibula, le collane, i braceialetti, gli aghi e i fusi cretacei. Seguendo questri criteri, delle 458 tombe, 84 (il 19,4 %) sono m aschili e 126 (il 29,2%) sono femm inili, m en tre 222 sfuggono alia classificazione e di queste 7 contenevano e lo spillone e la fibula, m entre 48 (1 ’ 11,1 %) risiultavano prive di alcun accessorio, cosa ehe potrebbe preludere a tom be infantili. Nelle sepolture in cui fu trovata, la ceram ica era sem pre un’accessorio, tran n e in una tom ba dove com pare come urna; o la si tro v a in fram m enti come annesso particolare con determ inati scopi; i vasi sono deposti in 130 tom be di cui 48 (il 30,1%), femm inilli, 36 (il 42,8 %) m aschili e 46 -non classificabili; m a 'di regola la ceram ica veniva collocata sopra la cenere e precisam ente come pezzo singolo tranne in 8 tom be ehe n e possedevano due. Che i vasi avessero uno scopo ritu a le e provato dalle ossa di anim ali che tre di essi contenevano. E la presenza di ossa anim ali nei vasi, o bruciate fram m iste alle ceneri, richiam ondosi pure alle analogie del gruppo santaluciano e in particolare a Kobarid, dim ostna quale im portanza veniva attribuita agli amipiali nei riti fu ­ nerari a cui vanno oollegati i fram m enti di ceramiche sparsi tr a le ceneri delle fosse tom bali e atto m o ad esse. T ra le fiam m e ehe lam bivano la salm a sulTara crem atoria venivano a trovarsi anche tu tti gli oggetti di m etallo appartenuti al de- funto nonche p a rte degli abiti che abitualm ente indossava, tanto che annessi veri e propri nelle tom be furono solo i vasi ceram ici e i fusi cretacei. Dunque, p er ricapitolare, le caratteristiche della necropoli di Tolm in sono la conseguente cremazione, indi la deposizione in fossa semplice p riv a di u rn a m a co'perta con la stra di pietra che qui com pare poggiante su corona di sassi e l’aggiunta di vaselam e aU’ uopo ritualistico. Le tom be stesse non offrono possibilitä alcuna di distinzione sociale, m entre gli accessori m odesti e la sepoltura poco adatta per gli annessi rendono praticam ente im possibile qualsiasi valutazione piü precisa sulla composizione sociale e sullo stato economico di questi prim i ab itan ti della vallata tolmdnese. D alle sepolture va dedotto che la necropoli appartiene espressam ente al prim o periodo hallstattiano, non sm entito dai reperti m ateriali che, anzi, includono la necropoli nel gruppo eulturale S anta Lucia della fase piü rem ota hallstattiana e, precisam ente, secondo S. Gabrovec, nelTorizzonte I »a« e »b«. Tolmin. P rerezi grobnih jam Tolmin. Spaccati delle fosse tom bali 1/20 GROB 366 GROB 275 GROB 374 GROB 428 GROB 236 Tolmin. P rerezi grobnih j asm Tolmin. Spaccati delle fosse tom bali 1/20 Tolmin. 1, 2, 4—6, 8— 13, 16—18, 21—28 bron, 3, 7, 20 glina, 14, 15, 19 steklo Tolmin. Tomibe 229, 398, 212, 441. 1, 2, 4—6, 8—13, 16—18, 21—28 bronzo, 3, 7, 20 argilla, 14, 15, 19 vetro 1/2 Tolmin. 1, 7—9, 11 glina, 3—6 bron, 2, 10 železo Tolmin. Tombe 19, 268. 1, 7—9, 11 argilla, 3—6 bronzo, 2, 10 ferro 1, 7 = 1/2, 3—6, 8—11 = 1/2 Tolmin. 1, 2, 5, 7, 9, 12—16 bron, 3, 4, 6, 8, 10, 11, 17, 18 glina Tolmin. Tofmbe 155, 41, 206, 158, 25. 1, 2, 5, 7, 9, 12—16 bronzo, 3, 4, 6, 8, 10, 11, 17, 18 argilla 1, 2, 4—16, 18 = 1/2, 3, 17 = 1/4