Telesna dejavnost in zdravje
Physical activity and health

slovenski

2005

letnik 74, številka 12

Bolečina   Koronarna bolezen   Kumulativna poškodba, motnje   Napor   Novotvorbe   preventiva   rak (medicina)   telesna aktivnost   Telesna vadba   Zdrav način življenja   zdravje

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Zaradi tehnološkega napredka postaja v razvitem svetu prebivalstvo v povprečju čedalje manj telesno dejavno, kar pomembno prispeva k epidemiji debelosti in presnovnega sindroma. Rezultati (ugotovitve). Čeprav pretirani telesni napor škodujejo hormonskemu ravnovesju in imunskemu sistemu ter nekoliko povečajo verjetnost nenadne srčne smrti, je velika večina prilagoditev na redno telesno vadbo zdravju koristna. Poveča se očutljivost nainzulin, izboljša se presnova trigliceridov in holesterola, zmanjša se bazalna aktivnost simpatičnega živčevja, kar zmanjšuje koronarne aterotrombotične zaplete in srčno-žilno umrljivost. Telesna dejavnost je povezana z manjšim tveganjem raka širokega črevesa, raka na dojki in endometrijskega karcinoma. Ob redni telesni vadbi se življenje v primerjavi z neaktivno populacijo v povprečju podaljša za približno dve leti, predvsem pa je mogoče tudi v visoki starosti ohranjati vzdržljivost in mišično moč, kar omogoča samostojno življenje. Telesna vadba zmanjšuje depresivnost in povečujeobčutje splošnega zadovoljstva. Zaključki. Za doseganje koristnih presnovnih in psihičnih učinkov je treba večino dni v tednu vsaj pol ure vaditi z najmanj zmerno intenzivnostjo, še bolj pa se je gibati vsak dan.

10.04.2014