un umi f CJMIjtt^ f M 1> f^ftrtft iuv »f. «( flm2«i 29 Dte. u imuv »tvo 40 L>in — ne-deljtka izdaja ce« Jo letno 9b Din, u inozemstvo 120 Dia Uredništvo je v Kopitarjevi o L 6/01 Telefoni oredaittva hi spravo: «M1, IM1, 40-05, «»44, «41 — lakaja mk dan ijitrtj rasen ponedeljka la daeva po praznik* Čekovni ritai; Ljubljana Morilka 10650 m 10,34* za in ser a te. Upravni Kopitar ievo aHea itevilka K ffZapuščino cerskih junakov moramo braniti ponosno in odločno" Iz govora predsednika vlade, Dragiše Cvetkovica, na veličastnih proslavah 25. letnice zmagoslavne bitke na Cera, ki je eden temeljev osvoboditve Jugoslovanov Danes pred pet in dvajsetimi leti se je na cerskem vrhu v Sumadiji odločila bitka, a katero se je začela minula svetovna vojna. Prinesla je slavno zmago srbski armadi, ki je daleko močnejšega nasprotnika pobila in ga vrgla če® Drino, da se dolgo ni mogel zavedeti. Avstroogrski monarhiji je bil s tem prizadet strahovit udarec in Srbija je s cer-sko bitko vojno moralno že dobila. Svet, ki ee je združil v borbo za svobodo proti nasilju, je iz te prve zmage na ogromnem svetovnem bojišču, ki jo je izvojeval najmanjši, črpal gotovo zavest, da bo pravična stvar odnesla tudi končno zmago, in cerska bitka je bila svetilnik, ki je svetil vsem vojskam, borečim se za osvobojenje zasužnjenih, da so po zgledu junaške srbske armade v najhujših trenutkih vztrajale, prenesle vse težave dolgoletne krvave razprave in niso štedile nobenih žrtev, da dosežejo v obrambi največjih svetinj naroda, doma in rodne omike svoj cilj. Tudi Srbija je še enkrat prešla svojo Kalvarijo, toda je iz nje izšla notranje Se močnejša, odločnejša in do kraja preizkušena v veri na zmago, s katero se je končno ovenčala in zaključila svetovno vojno z osvoboditvijo in zedinjenjem jugoslovanskih narodov. Cer pa ni pomenil samo rojstnega dne novi jugoslovanski državi, ampak je zaslovel po vsem omikanem svetu, ki danes, naj je bil pred pet in dvajsetimi leti v tem ali onem bojnem taboru, oddaja globoko čast junakom, ki so tam z orožjem v roki umrli najlepfco smrt za svobodo svojih bratov, za neodvisnost in lepšo bodočnost svoje domovine in za uresničenje najvišjega vzora omikanih narodov, ki izpovedujejo krščansko vero: mimo soživljenje in vzajemnost ▼ skupnem napredku na podlagi svobode, pravice in enake vrednosti vsakega! Toda tudi dane« nam Cer govori, om bodri, dviga in opominja: da je skupnost, ki je bfla zgrajena na toliki požrtvovalnosti, na takem junaštvu do konca tn na taki ljubezni, ki se je brez ozira darovala za lasten rod, da bi bil srečen in močan, nepremagljiva, če ostanejo potomci vsegdar vredni takih prednikov. Iz hvaležnega spomina nanje in na njihova velika dela moremo vso bodočnost črpati notranje narodne nravstvene sile v brezdanjem izobilju, da je ne bo moglo zlomiti ničesar na svetu. Sloga, ki je v dnevih, ko se je na Ceru zažgal prvi zubelj svetovnega požara, da bi bila sojena krivica in opravičena narodna pravda, družila nas vse v želji in naporih, da vsem Jugoslovanom zašije svoboda, naj nas v svobodi še krepkeje veže v nerazdružno celoto, ki bo mogla kljubovati vsem viharjem. Tiste, ki s svobodo ne znajo vselej prav ravnati, pa junaški dnevi tistega časa, ki je komaj za nami, opominjajo, da je bila predrago kupljena, da bi se smel kdo z njo igrati, kakor da ni obča svetinja, ki je ne sme nihče imeti v zakupu: ona je last in pravica vseh, iz katerih je vzklila v večstoletnem trpljenju, žrtvah in naporih, da se dvignejo iz siromaštva in podrejenosti po svojih bogatih prirodnih in duhovnih darovih do položaja spoštovanega omikanega naroda in urejene kulturne države. Toda nobenega dvoma ni: narod je zdrav in močan; naj je še toliko trpel, vedno je vse prestal in zmagal; nikoli ni izdal nobene svoje svetinje in tako bo tudi v bodoče iz roda v rod. Ne samo, da bo premagal vse notranje težave, tudi noben zunanji nasprotnik, če bi se pojavil, ga ne bo oplašil in združen s svojimi brati, bo vsak storil do kraja svojo dolžnost, da ohranimo svoj dom, svoj jezik in svojo nrav ter da naša država izide iz vseh preizkušenj vedno močnejša. To ve ves svet in zato moremo ob današnjem slavnostnem dnevu mirno gledati nasproti jutrišnjemu in vseri) bodočim v zaupanju, da bomo mogli v poštenem miru graditi naš skupen dom, ki ga varuje naša slavna, s tolikimi zmagami ovenčana jugoslovanska vojska. vrstah prihajale k cerski kostni d. Cereka pobočja so nudila veličastno sliko. Nad 30.000 ljudi se je zgrnilo v podnožje spomenika, ki je postavljen na najvišjem vrhu nad vasjo Tekeris, in v svojih živopisanih oblekah počastilo spomin padlim junakom e Cera. Številna zastopstva iz notranjosti države, ki so predstavljala razna nacionalna in viteška združenja, 60 zavzela prostor pred spomenikom in pričakovala začetka današnje jutranje proslave. Spomenik na Tekerisru je bil ves ovit v nacionalne zastave in v zelenje. Na grobovih cerskih junakov je tiho gorela plamenica. Tu ob vznožju spomenika so danes zjutraj spet zavihrale stare srbske zastave. Te zastave so že od snoči v rokah starih bojevnikov s Cera, ki ponosno in jasnega čela varujejo največje svetinje naše narodne zgodovine. Na obeh straneh visoke ravni, na katerih je postavljen spomenik, so zavzeli prostor že zjutraj na vse zgodaj aktivni in rezervni častniki, častna četa 17. pehotnega polka iz Vinkovrev, združenja nosilcev Karadjordjeve zvezdi z meči, belsga orla z meči, albanske spomenice i. dr. Posebno pozornost so zbudila številna zastopstva iz notranjosti države v svojih živopisanih narodnih nošah. Med njimi je tudi glasbeni zbor iz Novega Kastela pri Splitu, ki je v, velikem številu prišel na te svečanosti. Visoke osebnosti so začele prihajati že zjutraj ob 8 in so se postavile ob spomenik. Okoli 10 ee je pripeljal zastopnik ministra za vojsko in mornarico, njegov pomočnik divizijski general Gjorgje Lukič s šefom kabineta polkovnikom Jev-removičem, za tem načelnik glavnega generalšta-ba armadni general Dušan Simoviž, poveljnik prve armadne oblasti general Miodrag Petrovič z načelnikom štsba generalom Miličevičem, poveljnik drinske divizijeke oblasti general fcivkovič, poveljnik potijeke divizijske oblasti general Bra-sič, poveljnik zrakopiovstva general Milojko Jankovi? in veliko število aktivnih ter rezervnih generalov. Tako so prišli minister v pok. general Dušan Trifunovič, eden tistih, ki so se udeležili bitke na Ceru. Prispelo je tudi veliko število senatorjev, na čelu z Josifom Kostičem, armadnim generalom v pokoju, in zastopnikom predsednika senata senatorjem in ministrom v pok. dr. Kulov-cem, zalem številni narodni poslanci na čelu s podpredsednikom narodne skupščine Alojzijem Mihclčičem. Ob vznožju spomenika je bilo zbranih veliko število aktivnih in rezervnih častnikov in bojevnikov na čelu s predsednikom Nikodijem Bogdanovičem in generalnim tajnikom Savatije-vičem. Zbrane ljudske množice so prisrčno pozdravile prihod vojaških atašejev. Današnjim svečanostim so prisostvovali tudi ameriški, angleški, francoski, italijanski, romunski in grški vojiiki ataše z večjim številom tujih častnikov. Ob pol 11 so se pripeljali minister za socialno politiko in narodno zdravje Miodrag Rajakovič, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, minister brez listnice Ante Maštrovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, kmetijski minister Ni-kola Beslič, minister za pošte Jovan Altiparmakovič, minister za trgovino in industrijo Jevrein Tomič in minister brez listnice dr. Branko Miljuš. Nekoliko za njimi so prispeli na kraj današnjih svečanosti tuji poslaniki na našem dvoru, in sicer romunski Viktor Cadere. poljski Roman Demhicki in grški Binica Roseti. Ob 10.45 je prišel na svečanost patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo v spremstvu večjega števila arhijerejev in pravoslavne duhovščine. Točno eb II se je pripeljal tastnpnik Nj. Vel. kralja kr. namestnik dr. Radenkn Stankovi*. Istočasno je prispel tudi predsednik kr. vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Takoj zatem oo je začela cpomtnsVa sveBanost na čast padlim cerskim junakom. Obred je opravil patriarh dr. Gavrilo ob asistenci večjega »levila arhijerejev. Po končanem obredu je patriarh še pokropil grobove. Za patriarhom je spregovoril predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je izvajal: Govor predsednika vlade Na slavnem Ceru Veličastna proslava ob udeležbi deset in deset tisoče v ljudstva« med njimi mnogo starih bojevnikov iz slavne osvobodilne bitke ^ Sabae. 19. avgusta. AA. Stare srbske zastave, ki so na Ceru pri proslavi 25 letnice zmagoslavne cerske bitke, so včeraj prenesli iz Belgrada v Sabac. Posebni oddelek rezervnih častnikov na čelu z majorjem Miloševičem, je spremljal 12 polkovnih zastav od Belgrada do Šabca. Ob vsej poti je ljudstve priredilo spontane in navdušene manifestacije najpomembnejšim znamenjem naše narodne zgodovine. Ljudstva je pustilo ta dan svoje delo na poljih in se zbralo ob cestah ter s solzami v očeh gledalo stare in s slavo ovenčane zastave. V O b r e n o t c u se je ljudstvo zbralo po vseh ulicah, na glavnem trgu pa je stare srbske zastave sprejel občingki odbor na čelu z županom Iličem. Pri vhodu v mesto šabac je pododbor rezervnih častnikov in bojevnikov pozdravil te slavne zastave. Stari bojevniki, nekoč junaki e Cera, so se približevali zastavam, jih poljnbevali, nato pa se uvrstili v svečan sprevod. Nosilci zastav, po večini stari bojevniki, so nosili na svojih prsih številna odlikovanja. Posebno je padlo v oči veliko število bivših bojevnikov s Karadjordjevo svezdo. Sprevod je šel po glavnih ulicah. Na posameznih krajih so postavljeni slavoloki z napisi: »Dobrodošle stare naše zastave«. Na obeh straneh po ulicah, kjer je šel sprevod, se je zbralo ljudstvo v velikem številu in navdušeno vzklikalo Nj. Vel. kralju Petru I L, vojski in kraljevini Jugoslaviji. Navzočni so bili ljudje skoraj iz vieh krojev nase domovine v narodnih nošah. Zastopstva posameznih nacionalnih in domoljubnih združenj so prišla tudi 6 svojimi godbami. Pred slavolokom, postavljenim na križišču Aleksandrove in Masarykove ulice, so pozdravili zastave člani mestnega sveta na čelu z županom Miodragoin Popovičem. Tu so bili zbrani tudi zastopniki vseh društev, pionirska četa in gojenci podčastniške Sole iz Šabca. Zbrano ljudstvo je z vzkliki pozdravljalo zastave, ko so jih nesli mimo pod velikim slavolokom. Pred saborno cerkvijo ie imel pozdravni govor učitelj Dimitrije Rosič. Med tem časom pa je v saborni cerkvi v šabcu patriarh Gavrilo ob asistenci večjega števila duhovščine opravil molitve. Zatem je patriarh obšel vse zastave ter iih blagoslovil. Sprevod je krenil do »dvorca vladike«, odkoder so potem zastave odnesli proti Ceru. Šabar. 19. avgusta. AA. Pod pokroviteljstvom 1*1. kr. Vis. kneza namestnika Pavla je bila pro- slavljena danes 25 letnica zmage srbske vojske v bitki na Ceru leta 1914. Istočasno je bila prirejena spominska svečanost na čast padlim srbskim junakom pri cerskem spomeniku v vasi Tekerisu na Ceru. Ponosni Cer je danes doživel svoje veliko slavje. Narod je danes dostojno in z velikim spoštovanjem proslavil slavno in nepozabno delo svojih junakov, viteško zmago na Ceru. Že nekaj dni so prihajala v Šabac zastopstva iz vseh krajev naše domovine. Snoči so prišli tudi najuglednejši gostje, ki so se udeležili današnjih svečanosti. Čeprav je vso noč deževalo, vse to ni oviralo velikih množic ljudstva, ki so v strnjenih Čeprav je minilo ie 25 let, so nam še vedno v svežem spominu dogodki, ki so se pripetili tik pred veliko svetovno vojno. Mala Srbija j« bila komaj končala veliko delo narodnega osvohojenja, ko je pridrnžila sebi ozemlje klasičnih srbskih krajev in zibelko Dušanovega cesarstva. Zmaga v balkanski vojni je naredila globok vtis v vseh krajih, kjer je živel naš narod, zlasti pa v tedanji sosednji avstro-ogrski monarhiji. Vera v moč in silo našega orožja in v veliko narodno poslanstvo, ki naj bi ga izvršila mala Srbija, je prepojila naš narod na oni strani Save, Donavo in Drine. Ideja zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno neodvisno narodno državo se je začela resno širiti v sosednjo monarhijo, ki je nezanpljivo gledala na tedanje uspehe srbske vojske, in na njeno državno in narodno jačanje. Naši u»pehi v balkanski vojni bi morali hiti po mnenju vodilnih krogov avstro-ogrske monarhije čimprej in čim bolj učinkovito zbrisani. Mislili ro, da bodo našo narodno zavest s surovo silo do temelja uničili. Uničiti Krbijo, nevarno gnezdo narodnih teženj južnih Slovanov je bilo geslo vodilnih krogov dvojne monarhije. Po petindvajsetih letih se danes spominjamo tistih težkih dogodkov iz leta 11114. Balkanska vojna je bila prav končana z vsemi posledicami, ki jih vojno stanje prinaša državi. Komaj smo odšli na domove in komaj so se razšli zadnji ostanki demobili- Stare slavne rejne Matere so is Opisne* slovesne prenesli r Belgrad. Slika prikazuje ganljiv prizor, ko general r pokoja Nikola Pavlovič na glas jokajoč poljnblja zastavo III. konjeniškega polko, ki s« Je pere!jeva! r cerski bitki tirane vojske, že je nov vojni vihar strašneje kot kdaj prej ponovno zapihal nad slabotno in izmučeno, toda ponosno in junaško malo Srbijo. Točno po načrtu in s peklensko organizacijo so hoteli uničiti neodvisnost in svobodo naroda, ki si je vso svojo zgodovino napisal s trpljenjem, žrtvami in silnimi napori v borbi za svojo samostojnost. Napoved vojne od strani avstro-o*rske monarhije je prišla v najtežjem trenntku. ki si ga je sploh mogoče misliti. Iz komaj končane vojne, ki nas jc veljala velikih žrtev, smo morali ponovno v vojno. Toda domovina 6e je morala braniti. Naš narod je ljubosumno v vsej svoji sgodovi-ni varoval svobodo in on jo bo odločno hranil tudi danes in jutri. Danes, ko slavimo 25 letnico strašnega spopada, moramo to odločno in jasno poudariti. Zmaga na Ceru je bila prva zmaga v tedanji veliki svetovni vojni. Izvojevala jo je hrabra srbska vojska s pomočjo bratov iz tedanje avstro-ogrske monarhije. Težke okoliščine, v katerih je hila ta'bitka izvojevana. govore o izrednem pogumu, ki nas je prevzel in nam omogočil, da smo izvršili v danem trenutku nadčloveške napore. Dogodki izpred 25 let se minuli. Zgodovina jih je zapisala in ostali bodo na njenih straneh kot dokaz pravljične hrabrosti srbske vojske in velike moralne sile našega naroda t tistih težkih časih. In kadar se taki dogodki slavijo, ima današnji rod poleg dolžne hvaležnosti še drugo veliko moralno obvezo, ki jo mora izpolniti, da bo vredna naslednica velikih junakov, ki leže tukaj. Zapuščino teh junakov morajo hraniti ponosno in odločno. Največja dolžnost pa je, da s temi dragocenimi žrtvami r miru zgradimo srečno, zadovoljno in napredno domovino. Žrtve, ki so ustvarile to domovino, niso nosile velikih imen. To so bili v tedanjem dnevnem življenju majhni ljudje, neopaženi. čisto navadni državljani te države. Vemo samo toliko, da so tudi v miru izvrševali svojo državljansko dolžnost tiho. zavestno in pošteno, ter si zagotavljali s trudom svoj dnevni obstoj. Ti junaki, ti mali državljani so izvojevali to veliko drŽavo. Tem žrtvam se moramo zahvaliti, da je bil tehnično in številčno premočni sovrainik strt in uničen na glasovitih cerskih planotah in je hila s tem dosežena prva ta-veiniška zmaga v veliki svetovni Tojni. Tem junakom moramo posvetiti svojo hvaležnost in svojo skrb. da bodo njihovi potomci r današnji veliki domovini zares srečni ia zadovoljni. Zato čim več ljubezni, čim več socialne pravičnosti in čim več skrbi za njih. To so dolinosti, ki prehajajo danes v svobodni dr- _(Nadaljevanje na 2. strani) Dunajska vremenska napoved: Jasno in toplo. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno. Zemunaka vremenska napoved: Nalahno se ho ohladilo. Pretežno oblačno, tu pa tam dež bo v veej kraljevini, izvzcrri; pritnssrjc, kjer bo vedro. Proslave na Ceru (Nadaljevanje s 1. strani)' lavi kot Imperativ na nas. Če .a ba to iga- diio, polom bo moralna sila našo države enaka tistim velikim delom našega naroda v preteklosti, ki so dala cenike junake in ilo mila naše velike in močne (ovratnike v »v.tro ogrski monarhiji. Ti težki in mučni lasi, ki so prišli nad svet okrog nas, nas morajo ob dvanajsti uri pomiriti, nas iz-inodriti in nas prepojiti z duhom cerskih junakov. Naj bi brezuspešna medsebojna trenja naredila prostor bratski ljubezni Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jim je ta driava skupna, ki jim je edina rešitev, edina nada in edino jamstvo za njihovo boljšo in srečnejšo bodočnost. V teh naših ]rrostranih mejah, pod tem našim lepim nebom in ob bogastvu, $ katerim nas je narava obdarila, se lahko ustvari srečna, velika in zadovoljna jugoslovanska domovina, ki se bo silno uprla vsem sovražnikom, pa naj pridejo s katerekoli strani. Slara cerskim junakoml Živel kralji Živela Jugoslavija! Govor predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča je bil pogostokrat prekinjen z burnim odobravanjem prisotnih, za konec pa so vsi vzkliknili: »Slava cerskim junakom! Živel kralj!« V imenu združenja rezervnih častnikov hi bojevnikov je govoril predsednik osrednje uprave tega združenja Nikodije BogdanOvič. Ljudstvo je govor Bogdanoviča »prejelo t vzkliki: Živel kralj! Slava padlim junakoml In Živela kraljevina Jugoslavija! i Za tem j« imel govor o pomenu cereke bitke minister v pokoju, divizijski general Duian T ritko vi č, načelnik itaba drinske divizijske oblasti, za njim pa je spregovoril zastopnik vojske brigadni general Tjesanorii. Kontno je spregovoril v imenu pododbora rezervnih častnikov in bojevnikov iz Sabca odvetnik Zivojin V ■ i i 1 j e v i č. Poudaril je pomen cerske bitke in je na koncu dejal: Gospod kr. namestnik, prosim vas t imena vseh bojevnikov in ljudstva slavnega Pod-rinja, da blagovolite zagotoviti našemu ljubljenemu kralju, da se pred veličastnim spomenikom na Ceru zaobljvbljamo, da bomo na ▼sak vzviicni njegov poziv, na vsak trobni znak in na poziv naših davnih vojskovodij radi in do poslednjega dali naša življenja in vse, kar je najdražje za našega kralja in za našo veliko, močno in nedeljivo domovino kraljevino Jugoslavijo, ter da bomo svojo domoljubno in vojaško dolžnost ▼ vsem izvriili tako častno, tako junaško in požrtvovalno, kakor so to storili tu slavno padli junaki, katerim «e v globoki pobožnosti in tpoitovanju klanjamo. Večna slava in zahvala padlim )u-nakom zmagoslavne srbske vojske, ki ao se borili na Ceru! Živel kralj Peter ILI Žival vos kraljevski doml Ljudstvo je sprejelo njegove besede c navdušenimi vzkliki, godba pa je zaigrala državno himno. Lista govornikov je bila s tem izčrpana In je sledilo polaganje vencev. Po končanem polaganju vencev je bil prirejen mimohod čet, ki jih je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Po končanih svečanostih sta se kr. namestnik dr. Radenko Stankovič in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič odpeljala v ftabac. Popoldne ob 3 je bil v Sabcu prirejen velik banket, na katerem ie bilo veliko število povabljencev. Ugibanja o Madžarski Madžarska naj bi posredovala med Poljska In Nemči|o V Berlina ponovno zanikajo, da bi jI bili poslan ultimat Pari., M avgusta. TG. Francosko časopisje objavlja različna ugibanja o pomenu razgovorov, ki jih Je imel madžarski zunanji minister grof Csaki z Kibbent ropom ▼ Salzburgu kakor tudi o potovanju grofa Csaklja v Rim k Miissollnliu. Francoski listi podčrtava jo, da je bil grof Csaki v presledku 10 dni Hv»t,r„f u:k kor tudi o potovanju grofa Csakija Mussollnl|u. Francoski listi podčrlavajc grof Csaki v presledku 10 dni dvakrat pri'~Rib-beritropu in da ee je po zadnjem sestanku na letalu nemške vlade nemudno odpravil v Rim, kjer je bil takoj po pristanku sprejet pri grofu Cianu m pri Alussoliniju. Csaki v Rimu pri Mussoliniju Francozi o položaju Zaenkrat samo ofenziva govorov...'* it Pariz, 19. avgusta. AA. Havas: Ko piše o splošnem položaju v Evropi, pravi grof Vladimir d' Or-messon v listu »F i g a r o« med drugim to, da niti Francija, Velika Britanija ali pa Poljska ne bodo nikogar napadle. Vse dotlej, dokler bo nasprotna stran delala ofenzivo samo z govori in razpravami, pravi med drugim, ne bomo ganili niti z mezincem. Zato pa bo prvo dejanje, ki bi pomenilo napad, izzvalo v tistem hipu našo nezlomljivo in trdno reakcijo. »Petit P ari sle is« prari med drugim: Francija, ki je dežela svobode, želi mir. Ona nima slabih namenov z nikomer. Toda po drugi strani se ona ne more sprijazniti z načrti, ki bi hoteli doseči hegemonijo v Evropi, to je oblasti, ki bi bila v škodo Francije in njenih prijateljev. »E * c e 1 s i o r« se bavi zlasti z vestmi v zveri z včerajšnjim obiskom madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja. »O e u v r e« pravi, da čaka Francija na dogodke, ki se utegnejo dogoditi z brezprimernim mirom in hladnokrvnostjo. Ta mir m ta hladnokrvnost sta izraz zavesti francoskega naroda o lastni moči ter izraz zaupanja v zaveznike in prijatelje. Rim, 19. avgusta: AA. Štefani: Grof Csakjr je z letalom odlctel danes v Budimpešto, V Londonu resno presojajo položaj London, 19 avg. b. Ves londonski tisk presoja položaj v Evropi resno. V središču dogodkov so tri važna vprašanja: odnos Nemčije do Madžarske po obisku grofa Csakija v Nemčiji, dalje odne* nasproti Pol;ski in nazadnje odnošaji Nemčije do Slovaške. Kar se zadnjega vprašanja tiče, se londonski tisk strinja v tem, da je Nemčija včeraj Plavalni dvoboi češkega plavalnega kluba »Praha« in ljubljanske plavalne podzveze Ljubljana, 19. avgusta. Nocoj ob 20.30 se je pričel na kopališču SK Ilirije plavalni dvoboj med češkim plavalnim klubom iz Prage in 6kupino ljubljanske plavalne podzveze, katero so sestavljali 6anio člani SK Ilirije. Na plavalnem sestanku se je zbralo precej gledalcev, ki so z zanimanjem zasledovali poedine točke sporeda. Izid današnjih tekem je naslednji: 1. točka: 100 m hrbtno plavanie, moški: 1. Dr. Vilfan (LPP) 1.15. 2. Buhta (CPK) 1,17.8, 3. Pestevšek (LPP) 1.20.2. 2. točka: 100 m prsno plavanje, moški: 1. Bin-der (LPP) 1.21. 2. Erik (CPK) 1.22.4. 3. Hribar (ITT) 1,22.4 (Erik in Hribar sta napravila mrtvo tekmo). 3. točka: 100 m prsno, ženske: 1. Martin (LPP) 1.34.6. 2. Schneiderova (CPK) 1.42,5, 3. Fi-lipičeva (LPP) 1.49,6. 4. točka: 200 m prosto, moški: 1. Lsndkammer (CPK) 2.30.1, 2. Frič (LPP) 2.31,2, 3. Mihalek (LPP) 2.32,5, 4. Novotny (CPK). Tekme v času, ko to poročamo. Se trajajo. Sah v Zagrebu Zagreb, 19 avgusta, b. Stanje šahovskega turnirja po 13. kolu je sledeče: Skupina A: Gligorič 10 in pol, Šiška 9 in pol, B. Pavlovič, Rajakovič 8 in pol, Fcuer, Jerman 7 in pol (1), Majstorovič 7, Gottlicb, inž. Ivkov 6 in pol, Licu! 6, Drašič 5 in pol, S. Pavlovič 5, Mlinar 4 in pol, Medan 3 in pol (1), Muha 3 in pol, Atias 3. Skupina B: prof. Gabrovšek, Šorli 10 in poj, Ra-bar 9 in pol, Berner 3, Savič, inž. Šubašič 8 in pol, Carev 7 in pol, inž. Wciss 6 in pol, Slokan 6, Stakič 5 in pol, Kohn 5. Muždeka 4 in pol, Filipčič, Lonča-rič 4, Cindrič 3, Kurjački 1 in poL Belgrajske novice Belgrad, 19. avgusta, m. V Banjaluki se ie pričel danes kongres Jugoslovanskega učiteljskega združenja, kateremu predseduje poleg 500 delegatov posameznih sekcij še 1500 učiteljev iz vse države. Jutri dopoldne bo redni občni zbor učiteljskega združenia. Belgrad, 19. avgusta, m. Danes popoldne so truplo vferai preminulega pravoslavnega škofa Vincencija Bujiča prepeljali v Vršac, kier ga bodo položili k veS-aemu počitku. s sklenitvijo vojaške zveze s Slovaško, storila odločilen korak, ki je poslabšal strategični položaj Poljske. Letalski promet v Rusiji ustavljen Pariz, 19. avgusta. AA. Havas: Iz Moskve poročajo: Od 13. avgusta ie do nadaljnjega' ustavljen letalski promet med Moskvo in nekaterimi mesti. V glavnem je promet ustavljen med Moskvo in Ljeningra-dom, Bakujcm, Tiflisom, Taškentom, Novosibirskom, Saratovim, Svorblovskim. Rostovom na Donu ia Vo-ronežem. Kaj je vzrok tega ukrepa, ne poročajo^ Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! »T e m p sc, k! j« očitno črpal i* uradnega vira, pravi, da j« grof Ciano pri prvem • ostanka • Ribbentropom sprejel iz rok nemškega zunanjega ministra »cisto jasno določene predloge«, na katere ni mogel odgovoriti sam, marveč je odhitel v Budimpešto, kjer jih je predložil y presojo vsej madžarski vladi. »Temps« ničesar ne pove o naravi teh predlogov. Ko se je madiarska vlada posvetovala in sklenila odgovor na te predloge, je grof Csaki v drugič odhitel v Salzburg. kjer je nemškemu zunanjemu ministru izročil nazore madžarske vlade k nemškim predlogom. Ker pa položaj še ni bil popolnoma razčiščen, je bilo eklenjeno, da grof Csaki odpotuje v Rim, da sliši še Iz ust tamošnjlh vodilnih državnikov za mnenje Italije. List pristavlja, da je bilo madžarski vladi predloženo zelo tesno sodelovanje t zaveznikoma osi Rim-Berlin in drugič, da je bila Madžarska izbrana, da posreduje med Nemčija in Poljske. Ma-džarska je v dobrih odnošajih t obema državama in bi ji posredovanje ne bilo težko. Posredovati bi morala seveda tako, da poljsko vlado prepriča, da jo za njo najbolj modro, ako brei nadaljnega ugodi vsem nemškim zahtevam. Dane« ali jutri se bo odločilo, če je madžarska vlada prevzela to posredovalno nalogo, o kateri ve, da ni prijetna. V ostalem pa je uradno glasilo Nemčije »Volkischer Beobaehter« — tako pripominjajo pariški listi, — do6ti jasno nakazalo, kakšen je položaj, ko je zapisalo »da Madžarska dane* ve, kaj mora storiti, ter kaj j n čaka«. V bolj globoka razmišljanja glede Csakljeve-ga delovanja zadnjih dni se francosko časopisje v glavnem ne spušča, češ, da bodo prihodnji dnevi sami odkrili, kakšna vloga je namenjena Madžarski pri razpletu sedanje evropske napetosti. Samo »Temps« objavlja izjavo, ki je izšla v nemškem narodnosocialističnem listu »R h e i n-front« in ki — namigavajoč na položaj v podonavski kotlini pravi dobesedno: »Na Jugovzhodu vlada napeto«*. Drfave, M jih ščiti Anglija, postajajo neanosne. Bolgarija }• vznemirjena laradi vojaških priprav Romunija in Turčija. Posebno Romunije, Id je mobilizirala 600.000 moi na svoji Sovjetl sprašujejo Anglijo »Kaj — ako med Japonsko in Rusijo Izbruhne vojna?« Tariz, 19. avgusta. TG. Pariški tisk mnogo piše o vojaških pogajanjih v Moskvi med francoskimi, angleškimi in sovjetskimi generali. Listi posebno poudarjajo, da je pri teh pogajanjih sovjetska Rusija stavila Angliji in Franciji jasno vprašanje, na katerega ni mogoče dati dveh odgovorov. Sovjetska Rusija je vprašala, kakšno stališče bosta Francija in Anglija zavzeli v primeru, dn med Rusijo in Japonsko izbruhne vojna. V Parizu in v Londonu se sodaj o tem posvetujejo, kako sovjetom odgovoriti, kajti od tega odgovora bo odvisno, če bo sovjetska Rusija voljna skleniti vojaško zvezo z Anglijo in Francijo. Nekateri pariški listi napovedujejo, da sta francoska in angleška vlada že odposlali nova navodilo svojim zastopnikom v Moskvi. Ta navodila so baje takšna, da bodo sovjetsko vlado zadovoljila. V kolikor tiče pogajanj samih, pišejo listi, je bil med fje-nerali že dosežen neke vrste sporazum o načolu sodelovanja vseh treh armad, toda pojavila so se razven vprašanja sodelovanja na Daljnem vzhodu tudi -nesoglasja glede tehnične strani sodelovanja, ker sovjetska Rusija vztraja na čjm številnejši udeležbi francoskih in angleških oboroženih sil pri obrambi na frontah vzhodne Evrope. Anglija odklanja pogajanja z Japonci Tokio, 19. avgusta. AA. Reuter: Včeraj se je iznenada vrnil iz Vajama v Tokijo britanski poslanik Craigie, da sporoči japonski vladi sklep britanske vlade o japonskih gospodarskih zahtevah na Kitajskem, da se o tem ne bo pogajala. Craigie se je celih 5 ur pogovarjal s Sotomaruratom, enim izmed glavnih japonskih delegatov. Pri tej priložnosti je britanski poslanik izročil Sotumaturatu spomenico o naziranju britanske vlade. Po poročilu agencije »Domej« je Sotumaturatu sporočil Craigiju, da je japonska vlada od britan-skega sklepa popolno'ma razočarana. Malo pozneje je Kato obiskal ministra A rito, nato pa polkovnika Tacumlja, ki pripada japonskemu generalnemu štabu in se z obema posve- toval. Potem se je Kato sestal t britanskim poslanikom in ga prosil, naj sporoči Londonu, da je potrebno naglo nadaljevanje pogajanj. Rekel je, da japonska vlada misli, da je London imel že dosti časa za posvetovanje z drugim velesilami. Nato je dodal, da bo britanska vlada nosila odgovornost, če se pogajanja prekinejo. Agencija Domej je snoči razglasila, da bo japonska vojska zaradi takšnega stališča britanske vlade izdala danes sporočilo, na katerem bo poudarila svojo trdno odločnost. Najbrže bo A rita govoril o vsem tem s predsednikom vlade Ilirauumo, in če bo treba, tudi z vojnim ministrom Itagakijem, da se izda sklep o dokončnem stališču japonske vlade do tokijskih razgovorov. London, 19. avgusta, b. Popoln polom angle-ško-japonske konference je neizbežen. O 'tem govorijo vsi dogodki, zlasti pa, ker ee je Velika Britanija trdno odločila, da ne bo popuščala prav nič več. Britansko odločitev spravljajo v zvezo s sledečimi dejstvi: 1. Pismeno obvestilo Japonski, da britanska vlada odklanja, da bi v tokijskih pogajanjih proučevala vprašanje kitajske nacionalne valute in vprašanje srebra. 2. Poročila, ki so prispela lz krogov, ki so blizu japonske vlade, trdijo, da bo Velika Britanija šla za primerom Združenih držav in odpovedala angleško-japonsko trgovinsko pogodbo iz leta 1911, če bo Japonska nadaljevala protiangle-ško agitacijo. 3. Dobro obveščeni ameriški bančni krogi trdijo, da je sklenjen sporazum, po katerem bo dala Velika Britanija Kitajski kredit 14 in pol milijonov dolarjev za nabavo strojev in za povečanje uvoza vojnega materijala in municlje. 4. Poučeni finančni strokovnjaki verjamejo, da Je Velika Britanija sklenila dati tako velik kredit Kitajski samo zaradi tega, da bi okrepila svoj položaj proti Japonski za slučaj, če zares pride do popolnega poloma pogajanj. Tokio, 19. avgusta, b. Japonski prri minister je od godil svoj nedeljski dopust ter ostal v Tokiu, kjer pripravlja poročilo za cesarja, ki ga je povabil k sebi za ponedeljek. ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti gospoda MARTINA KREMŽARJA strojevodji driavnih lelesnlt se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa bodi Izrečena lefu zdravniku dr. Lavriču in drugemu zdravniškemu osebju, kakor usmiljenim sestram za požrtvovalno skrb v bolezni, darovalcem vencev in cvetja, Združenju strojevodij In zastopstvu kurilnice in drugim ostalim, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Ljubljana, dne 19. avgusta 1939. ŽALUJOČI OSTALI bolgarski la madžarski meji.« »Rbatnfraat« odločno protestira proti možnosti, na katera je namignil angleški list »Dailjr Telegraph« da bo namreč Anglija raategnila • vojo aaičita tudi a« madiarska meje. V Berlinu ogorčeno zanikajo vest o nemškem ultimatu Madžarom Berlin, 19. avgusta. AA. DNB: Kljub več« kralnlm izrečnim nemškim zanikanjem vztrajajo •nočnji angleški in francoski listi trdovratno pri lažnjivih poročilih, da eta se baje včeraj sestala na Obersalzbergu Hitler in madžarski zunanji minister Csaki. V Berlinu označujejo kot vrhuneo izkrivljanja dejstev okoliščino, da angleški in francoski listi kljub nemškemu in madžarskemu zanikanju pišejo, da je Nemčija na tem sestanku, ki ga nikdar ni bilo, ponudila grofu Csakiju pogodbo i 22 točkami. V Berlinu pravijo, da je domišljija londonskih in pariških listov kar neverjetna, ker ti listi gredo tako daleč, da trde, da obstoji hud pritisk na Madžarsko t obliki nemškega ultimata, ki ponuja Madžarski zvezo in ji predlaga carinsko in de-, namo zvezo ter vojaško zvezo. Italija svetuje Poljski naj se z Nemčijo pogaja »Poljska s pogajanji nima nič izgubiti, a mnogo pridobiti...« Rim, 19. avgusta. TG. Stališče Italija ▼ gdan« skem eporu prihaja jasno do izraza v pisanju italijanskega tiska, ki je ostalo zmerno. »Giornala d Ital a«, ki izraža mnenje iz okolice Museolinija, objavlja članek, v katerem v zelo jasnih besedah poziva Poljsko, naj ne pozabi, da je bil M u s s o-lini tisti, ki je Poljski pomagal, da j« dobila tješinsko ozemlje, da je bil spet Mussolini tisti, ki je dosegel, da sta Poljska in Madžarska dobili skupne meje« Naj tudi sedaj poslušajo in naj se začne-1° pogajati i Berlinom. Ako bi prišlo do sporazuma, bi bile gospodarske koristi Poljske zaščitene, njena neodvisnost pa ne bi bila ojgprožena. Poljska nima ničesar izgubiti in maogo pridobiti, ako začne pogajanja i Nemčijo s tem, da Nemčiji prizna pravice do nemških mest in nemških ozemelj.« Inozemski diplomatičnl krogi ao ta Ba-noK brali i velikim zanimanjem. lemcl delalo Angliji huda očitke, ker podpira Poljsko Berlin, 19. avgusta. AA. DNB: »Nami k a diplom a t i č n o - poli t i čn a korespondenc.« vidi v poročilih listov o skorajšnjem podpisu dokončne angleško-poljske zvezne pogodbe znamenje, da se na Angleškem strinjajo s sedanjim stališčem Poljske. List pravi v zvezi t tem med drugim: »De|ansko fa torej poljsko .tališče t (klado i angleškim, kakor Je bilo doalaj. To stališče Ja včeraj dobilo potrdilo v izjavah poljskega washing-tonskega poslanika groia Potockega, ki je washing-tonskim uradnim krogom in poročevalcem listov jasno izjavil, da je svetovna vojna neizogibna, če bi Nemčija skušala spremeniti položaj Gdanska. Tako bi toref po izjavi Potockega zadala krivda — na versajska sleparije, ne odklonilnega stališča Poljake do spoštovanja pravic drugih do svobode in aamoodlo-čitve, temveč tistega, ki zaman opozarja na potrebo Izpolnitve starih obveznost!. Spričo vseh teh novih dokazov, da se vse to odigrava v popolni zavesti poznavanja vseh okoliščin, prihaja človek v izkušnjavo misliti, da Anglija svoji zaveznici, zaslepljeni s šovinizmom, dovoljuje, da drvi v ono, a čemer njeni vojni hujskači in zagovorniki preventivne vojne želijo, da bi bilo v Evropi 2e zdavnaj nastopilo. Nemci hočejo od Poljakov že vse ozemlje, ki je bilo njihovo I. 1914 Varšava, 19. avgusta. AA. Reuter: V zvezi a izpustitvijo bivšega senatorja Wicsnerja iz zapora so na uradnem mestu izjavili v zvezi s komentar-]em o zunanjem položaju in s pisanjem nemškega tiska, da se zdi, da Nemci zdaj razširjajo svoje zahteve od Pomorjanskega Se na Poljsko Slezijo. Z drugimi besedami, v poklicnih krogih izjavljajo, da Nemčija želi vrnitev vsega ozemlja, ki | e bilo v Nemčiji leta 1914. Nemški tisk o položaju Nemcev na Poljskem Berlin, 19. avg b. Visoki funkcijonarji narod-n(.socialistične stranke izjavljajo, da je Nemčija sklenila naglo rešiti vprašanje Gdanska in Pomorjanskega. V glavnih naslovih listi že poudarjajo, da te Nemčija prisiljena priti na pomoč nemškim narodnim manjšinam onstran Pomorjanskega. Nemški listi poročajo, da je na Poljskem aretiranih nad 3000 Nemcev, poleg tega pa eo listi tudi polni novic o poljskem postopku proti Nemem. Listi pravijo, da je poljska vlada izgubila nadzorstvo nsd položajem v Zgornji Slezljl. Nemci trdijo, da «a lahko na prste seštejejo dnevi, ko Poliska ne bo gospodar položaja v tej pokrajini. General Queippo de Liano v posebnem poslanstvu v Rimu Rim, 19. avgusta. TG. Semkaj je prišel na čelu večjega odposlanstva španskih častnikov general (jueippo de Liano. »Stampa« poudarja, da je treba podčrtati zvezo, ki obstoja med imenovanjem generala Gambare, bivšega poveljnika italijanskih čet v Španiji, za italijanskega poslanika v Burgosu, in prihodom španskega generala Queippa de Liana na čelu vojaške skupine. List izraža mnenje, da je spričo nevarnosti, ki se pojavljajo za obe državi, danes neobhodno potrebno, da prevzamejo vodstvo, medsebojnih oduošajav vojaške osebnosti, ne pa civilni diplomati. \ Papež Pij XII.: »Ne bomo in ne smemo izgubiti upanja, da se izognemo spopadu, ki bi v rušenju dobrin presegal zadnjega« Castel GandoHo, 19. avgusta. AA. Štefani: St. oče Pij XIL je sprejel r svečani avdieaci T tvojem dvorcu Castel Gandolfo beneške romarje, ki 10 prišli v Rim ob 25 letnici smrti papeža Pija X. S r. oee PIJ XIL je imel pri tej prihki govor, v katerem se je »pomnil velike osebnosti Pija X., ki je bil prva vzvišena žrtev vojne. Nato je papež izjavil sledeče: V sedanjem trenutku, ko ee je V apet naselil obup, smo storili vse, kar no mogli, da bi odvrnili nevarnost vojne in sodelovali pri nreditvi trdnega miru, ki bi slonel na pravici, ter bi bil sposoben zavarovati svobodo in čast narodov. Mi smo v mejah svojih možnosti in dolžnosti našega apostolskega poslanstva storili vse, da se ne zanemarijo tudi druge naloge, kakor tndi druge skrbi glede naiih dui. Držali pa smo se obzirne rezervranoeti, da ne bi otežkočili ali onemogočili dela za mir, ker smo si v svesti vsega, kar je bilo treba in kar je še trebe storiti na tem polja v korist cerkve in vsega človeštva. Mi n« bomo niti i« morem« Izgubiti «paa|a, da bosta zmernost in pravičnost pomagal, da se bomo izognili spopadu, Id bi po splotaem prepričanja presegel zadnji spopad v rušenja ter v duhovnem in moralnem propadanju. Tudi vnaprej smo prepričani, da bodo voditelji narodov v trenutku, ko bodo podpisovali zadnje ukrepe, neradi prevzeli na sebe tako težko odgovornost, ko bi se pozivali na silo. Toda naši upi gredo ie naprej od modrosti ljudi in njihove dobre volje. Nai pogled je obrnjen k Vsemogočnemu in milostljivemu Boga, ki navdaja z modrostjo narode ter gospodari nad srci in duhom, ki preveva vlade. Mi smo sklenili v tem velikem dneva, da bomo s vsemi katoliki molili tudi za brezštevilne duhove dobre volje, ki žive izven cerkve, vendar pa težjo k miru. Molimo k Boga, da bi ustavil vojno tam, kjer besni in da bi nas obvaroval pred novimi strašnimi spopadi Dal Bog, da bi v tem sveto, ki je nemiren kot raz besnelo morje, pojavil in ponovno zasijal mir, ploden mir ter sloga med narodi In prav zato ne bomo nikdar nehali moliti z zmerom večjo zaupljivostjo. Večkrat Je že prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne 8 pravilno nego zob. „*GOV Od nedelje - do nedelje Zunanji pregled Pretekli teden že nosi oznako, da eo minuli sorazmerno mirni počitniški dnevi in da se je mednarodna politika razvnela v večjo jesensko zaposlenost Stopili smo v dobo, ko se bodo poživili različni spori, in ko bodo diplomati, časopisi in radijske postaje skrajno zaposlene z obravnavanjem različnih vprajanj, ki bodo v več ali manj grozeči obliki vstajali izza obzorij evropske politike. Jesensko delavnost evropske — in lahko rečemo tudi svetovne politike, so sprožili prav za prav Štirje dogodki, ki padaje delno v pretekli teden. To so: 1. sestanek italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Salzburgu ter njun skupni obisk pri nemškem kanclerju Hitlerju v Berchtesgadenu, 2. obisk komisarja Zveze narodov v Gdansku profesorja Burchardta pri kanclerju Hitlerju, 3. bivanje madžarskega zunanjega ministra grofa Csakija v Salzburgu in njegovi razgovori z Ribbentropom, 4. pogajanja vojaških zastopnikov Francije, Anglije in Sovjetske Rusije v Moskvi. 1. Sestanek C1 ano - R i b b e n t r o p je Se ves v meglo zavit. Italijansko in nemško časopisje poročata, da sta oba državnika sklenila najtesnejše sodelovanje pri reševanju spora, ki ie izbruhnil zaradi mesta Gdanska med Nemčijo in Poljsko, in sicer na ta način, da bosta svoje sile združila, da dobi Nemčija to, kar hoče. Angleški in francoski listi pa pripovedujejo, da je na tem sestanku Italija, ki v Gdansku nima nikjer kakšnega življenjskega interesa, predlagala mimo rešitev tega spora in da je baje predložila tudi že nekak načrt za takšno mimo rešitev. Naj bo tako ali tako, dejstvo je, da se je v zvezi s salzburškimi razgovori po Evropi raaie>la vest, da je bil stavljen predlog za sklicanje konference velesil, kjer bi se porazgovorili o vseh sporih, tudi o Gdanskem. Toda, kakor kažejo časopisni odmevi po prestolicah vseh velesil, zamisel takšne konference ne uživa nikjer dobrega glasu, s čemer pa še ni rečeno, da je zavržena, marveč se je le skrila za diplomatična zakulisja. 2. Obisk gdanskega komisarja Zveze narodov pri Hitlerju je istočasen s salzburškimi posveti med Cianom in Ribbentropom. Komisar je bil povabljen od Hitlerja naj ga pride obiskati. Tudi o teh pogovorih ni nič znanega, vendar se je kljub temu raznesla vest, da je profesor Burckhardt dobil neke posredovalne predloge, ki naj bi imeli namen gdanski spor omejiti na krajevno nesoglasje med Nemčijo in Poljsko, nakar bi bilo mogoče misliti na obsežno konferenco med velesilami. Ta dogodek kaže na to, da je težnja za mimo rešitvijo sedanje napetosti ie vedno vodilna, čeprav danes ne smemo več trditi, da bi bilo posredovanje komisarja Zveze narodov imelo kakšen vidnejši uspeh pri enem, ne pri drugem taboru velesil. 3. Razgovori madžarskega znnan|e-ga ministra grofa Csakija * Ribben-t ropom v Salzburgu. Grof Csaki je bil v teku 10 dni dvakrat pri Ribbentropu. Tudi o teh dveh sestankih so se raznesle najbolj čudne vesti po Evropi, tako da so morali v Budimpešti in v Berlinu najbolj odločno zanikati, da bi bila Nemčija poslala Madžarski kakšen ultimat, da se naj priključi vojaški zvezi z Nemčijo. Odločno so na uradnih mestih tudi zanikali, da bi se bila Csaki in Ribbentrop razgovarjala o novi razdelitvi Slovaške kot protiuslugi za pristop Madžarske k vojaški zvezi z osjo Rim—Berlin. Seveda brez vsebine pa ti razgovori niso bili. O tem moramo biti tem bolj prepričani, ker potuje Csaki sedaj še v Rim k nadaljnim posvetom. Resnično bo poročilo pariškega »Tempsa«, ki pravi, da je Csaki ob priliki prvega sestanka z Ribbentropom sprejel čisto določeno, natančno opisane predloge, ki jih je osebno nesel v Budimpešto, jih predložil potem vladi in ee z odgovorom nekaj dni pozneie drugič peljal k nemškemu zunanjemu ministru v Salzburg. Kaj so ti predlogi, ni znano, le ugibljemo lahko v toliko, da je Madžarska prijateljsko razpoložena napram Poljski, da ima še vedno trajajoče spore z Romunijo in da bi bilo zadržanje Madžarske pri morebitni zaostritvi spora med Nemčijo in Poljsko izredno važno z ozirom na to, ker ima Madžarska s Poljsko dolgo skupno mejo na jugu Pol|ske in ker se čez Madžarsko lahko pride do Romunije, do njenega žita in petroleja, ki zanimata vse gospodarstvenike. Madžarska bo morda poklicana, da posreduje med Nemčijo in Poljsko. 4. Pogajanja Irancoskih, angleiklh in sovjetskih generalov v Moskvi imajo, čeprav stvarno o njihovem ugodnem poteku ne vemo ničesar, zelo močan vpliv na razplet evropske napetosti Ni pa sc mogoče ubraniti vtisu, da se ta pogajanja zavlačujejo nekako nalašč. Kajti podpis politične in vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo bi povzročil takoj izredno poostritev položaja, bi vrgel Japonsko takoj v vojaško zvezo z Italijo in Nemčijo, in bi pri državah osi Rim—Berlin sprožil _ta-kojšne protiukrepe, morebiti celo pristop Š p a n i j e v vojaško zvezo z Italijo in Nemčijo. Tega pa ne želijo niti Anglija, niti Francija, niti Rusija, dokler Sc traja upanje na mirno rešitev in dokler strašilo moskovskih pogajanj, ki so vse v temo zavita, še pomirjevalno učinkuje na evropski položaj. Iz tega bi sklepali, da bodo pogajanja trajala še nekaj časa, ker nekateri mislijo, da je dejstvo pogajanj mnogo bolj ko-(patno, kot pa sklenitev zveze sam*. V preteklem tedna se je m.nela tndi h ■ d a tiskovna borba med nemškim in poljskim tiskom. Poljski tisk snelo naSteva vse, kar hoče Poljska v primeru vojne odvzeti Nemčiji. Nemški tisk na to ostro odgovarja. Nadalje je poljska vlada pod izgovorom vohunjenja pozaprla veliko število Nemcev, na kar nemški tisk spet ostro odgovarja in dolži Poljsko, da nemško manjšino preganja. V nemškem tisku je bilo opaziti že jasne zahteve ne samo po priključitvi Gdanska, ampak tudi poljskega Pri-morja (koridor ali hodnik, ki veže poljsko državo z morjem) z baltiško obalo vred. V sploAnem bomo rekli da ae v preteklem tedna položaj ni bistveno zaostril in da so mirovna prizadevanje pri obeh taborih velesil močnejša, kakor pa nage en je k vojnim zaplctljajem. Domači pregled Wa poti do sporazuma je bil storjen pretekli teden velik korak naprej, ki bo vprašanje končno odločil. Potem namreč, ko je v pogajanjih za sporazum nastal zopet mal premor, so se te dni vnovič sestali strokovnjaki, to je trije srbski in trije hrvatski profesorji za državnopravna, politično-upravna in gospodarska vprašanja ter sedaj v vasi Botjakovini pri Zagrebu nadaljujejo svoje delo, ki bo, kakor se naglaša v merodajnih krogih, končano najbrž Se pred koncem tega mescca. Kakšen bo »porazu m, o katerem m se Širile in se še Sirijo najrazličnejše med seboj hudo nasprotujoče ai vesti bodisi v govoricah med ljudstvom, bodisi o inozemskem časopisju, v resnici nihče ne ve, ker obe stranki o tem strogo molčita. Kot gotovo pa se sme smatrati to, kar je pisal »Obzor«, da sporazum med vladnim predsednikom g. Cvetkovičem in dr. Mačkom ne bo rešil celote vseh vprašanj, ki jih imajo Hrvati na svojem programu, in tudi ne bo rešil vprašanja notranje preureditve naše države v celoti. Vladni predsednik in dr. Maček sta se namreč domenila, da bosta rešila samo tista vprašanja, po katerih se danes da sporazum doseči, ostala pa, sa katere čas še ni goden, bodo prišla na vrsto pozneje. Tudi razmejitev med bodočo avtonomno hrvatsko oblastjo zaenkrat še ne bo končna, ampak bo bodoča hrvatska oblast obsegala najbrž samo savsko in primorsko banovino, pa morebiti še nekatere druge kraje, čijih pripadnost ni sporna. Strokovnjaki se zdaj posvetujejo o tem, kakšne notranje PROTI ZOBNEMU KAMNU politične upravne zadeve naj srednja oblast odstopi Hrvatom, katere zadeve pa naj kot skupne pridrži sebi. Ker tudi to vprašanje ni lahko, se ne smemo čuditi, če bodo razgovori trajali še en teden ali dva (kvečjemu). Vse to, kar bodo Hrvati po tem sporazumu dobili, dobijo v okviru obstoječe ustave, ki se je selo široko tolmačila. Kdaj pa bo nastopil trenutek, ko bodo Hrvati mogli doseči izpolnitev vseh svojih narodnih zahtev, kolikor so združljive z državno eeloto in edin-stvom, katerega Hrvati brezpogojno priznavajo, in kolikor je v soglasju z upravičenimi narodnimi ter krajevnimi zahtevami drugih narodov in delov države, tega ni mogoče danes prerokovati. Na vsak način pomeni sedanji začasni sporazum med vlado in Hrvati safetek, ki bo dal prvi sunek in pobudo, da se stopnjema izboljša vsa naša politična uprava in da se ustvarijo podlage in predpogoji nove ureditve države na podlagi enako- ravnosti vseh treh jugoslovanskih narodov, pa v posi svoje obeleženih delih države, tako da ho pač mo- judstva sploh nsameznih, tudi gospodarsko po gel v doglednem času nastopiti trenutek, ko se Ih> pod žezlom mladega kralja moglo to stanje dovršiti in izpopolniti ter formalno potrditi tudi po novi ustavi. Glavno pa je, da bo začel veti v naši državi nov duh, ki bo to stvar pospešil in pokrenil našo državo v nov tir, kakor to zahteva naše skupno življenje v svobodnem soglasju enakopravnih bratskih rodov. Dokler torej ne izvemo, na kaj so »e ze-dlnili strokovnjaki, za katerimi naravno stojijo vodilni politiki obeh taborov, ne bomo deležni nobenih posebnih novic in podrobnosti. Za danes je treba beležiti le vrsto člankov v bel-grajskem polmesečniku »N a p r e d u«, ki ga urejuje vseučiliški profesor dr. Mihajlo 11 i č , ki je eden izmed treh srbskih strokovnjakov, kateri izdelujejo v družbi s hrvatskimi besedilo sporazuma. V teh člankih računa »Napred« s sporazumom kakor a gotovim dejstvom. Pravi, da bo sporazum vsaj v glavnem zadovoljil Hrvate kot enakopravni del skupne države,, ne da bi bilo oškodovano edin-stvo države in njene obrambe, kakor tudi enota njenega gospodarskega življenja. Ko. pa bodo rešena državnopravna vprašanja, se bomo morali lotiti tudi socialnih vprašanj in zato moremo smatrati za veliko srečo, da je sporazum napravila hrMteka kmetska stranka, ki se opira na hrvat-kmeta, Čigar gospodarski in kulturni interesi so istovetni z interesi srbskega kmeta. »Napred« poziva tudi srbsko mladino, da »o zavzame za sporazum in da dela v njegovem smislu. Končno pravi »Napred«, da bo morala skupna država tudi po sporazumu sloneti na demokratskih načelih, po katerih bo parlament imel vrhovno nadzorstvo nad vlado. Zakaj vlada, pravi, izvira iz parlamenta, kakor parlament izvira iz volivcev, ki predstavljajo ljudstvo. Potem ko bodo strokovnjaki v Božja kovini izdelali skupen načrt končnega sporazuma, g a bodo predložili vladnemu predsedniku g. Cvetkoviču in dr. Mačku, da ga pregledata in se o njem sporazumeta, pa da ga predsednik vlade predloži v podpis knezu namestniku princu Pavlu oziroma kraljevemu na-mestništvu. Kakor znano, so strokovnjaki, ki delajo v Božjakovini. na hrvatski strani dr. Krhek, dr.šutej in dr. Filipanfič, na srbski strani pa dr.Ilič, dr. Konstantinovič in dr. Tasič. tako ljubi mir. In v tej deželi slavimo jubilej 50. zasedanja. V istem smislu so nato govoril v imenu Francozov bivši minister in podpredsednik parlamenta Mario Houstan, v imenu Madžarske baron Lang, v imenu Poljske Jan Debski, v imenu Romunije Teodoresco, Bellenger je govoril v imenu angleškega zastopstva, Ulnots pa je govoril v imenu estonskega zastopstva. Zasedanje so se ves čas udeleževali zastopniki Zveze narodov in številni drugi zastopniki najodličnejših mednarodnih ustanov (Mednarodnega urada dela in dr.). Člani konference so tudi napravili več lepih izletov po Norveškem in v najlepše norveške kraje in zalive. Bili so tudi gosti norveškega kralja, ki je njim na čast priredil slovesno večerjo. Medparlamentarna zveza v Oslu (Dopis »Slovenca«) Oski, v avgustu 1909. Prelepo mesto si je letos izbrala Medparlamentarna zveza za kraj zborovanja. Z vsega sveta so prihiteli v norveško prestolnico številni senatorji in poslanci, da bi v mestu, kjer je bil nekoč podeljen prvi Prix Nobel — prva Nobelova mirovna nagrada, delali za tisto, kar je danes najvažnejše vsem narodom in vsem ljudem na svetu — za splošni mir. Tudi Jugoslavija je poslala na letošnje jubilejno zasedanje močno zastopstvo senatorjev in poslancev. Jugoslovansko zastopstvo vodi prosvetni minister in bivši predsednik Narodne skupščine g. Stevan Čirii, v zastopstvu pa sta tudi senator Smodej in poslanec dr. Jure Koee. Letošnje zasedanje Je jubilejno — petdeseto v vrstnem redu. V zvezi so zastopani skoraj vsi parlamenti na svetu in je bil predsednik Zveze preteklo leto bivši belgijski zunanji minister grof Carton de Wiart. Grof je tudi odprl sedanje zasedanje v Oslu in takoj predlagal, da naj se izvoli za predsednika za prihodnje leto Ivar Lpkke, bivši predsednik norveške vlade in norveški zunanji minister. Zastopniki so to izvolitev pozdravili z velikim veseljem. Nato je generalni tajnik zveze prečital imena podpredsednikov in so podpredsedniki voditelji vseh zastopstev. Za podpredsednika je bil tako izvoljen senator in bivši predsednik senata Zvonimir Maturanti. V splošni razpravi je prvi govoril Jugoslovanski prosvetni minister Stevan Čirii, ki je govoril k poročilu glavnega tajnika. Omenil je, da smo trenotno v stanju hudega mednarodnega vrenja in vsi prijatelji miru se morajo bati, da se vse ne konča z izrekom Heraklita, ki je rekel, da »je vojna mati vseh stvari«. Pohvalil je poročilo glavnega tajnika, ki je pustil govoriti dogodke same in nikakor ni hotel prilivati olja na ogenj. Vsi pa se moramo sedaj na vso moč truditi. da ugotovimo vse tisto, kar naj bi narode zbliževalo, nikakor pa razdruževalo ali odbijalo med seboj. V Oslu bo konferenca gotovo našla temeljev dovolj za lepo pozitivno razglabljanje v tem smisiu. Saj ni mogoče ravno slučaj, da konferenca v Oslu, na Norveškem, kjer liudstvo | Lahkoatletski troboj mest Ljubljana-.Zagreb-.Belgrad Zagreb, 19. avgusta, b. Tukaj se je danes nadaljeval lahkoatletski troboj mest Ljubljane—Zagreb—Belgrad. Tehnični rezultat na 110 metrov z ovirami v finalu je: 1. Ehrlich (Z) 15.8, 2. Jovič (B) 16.5, 3. Jurkovič (Z) 16.7, 4. Lončarič (L), 5. Mikič (B), 6. Pleteršek (L). Stanje točk po tej disci-klini: Ljubljana 19, Zagreb 45, Belgrad 17. Met krogle: 1. Kovačevič (Z) 14.27, 2. Nova-kovič (Z) 13.65, 3. Obradovič (Z) 13.07, 4. Hlabe (L) 12.85, 5. Klinar (L) 11.86, 6. Pahič (B) 11.79. Točke: Ljubljana 24, Zagreb 60, Belgrad 18. Medtem je bilo skakanje v vitino. Martiniču je uspelo izenačiti jugoslovanski rekord r 185 cm. Drugi in tretji sta bila Lazarevič (B) in Žgur (L) s 175 cm. Četrti in peti Bratoš (L) in Abramovič (Z) 175 cm, šesti Nikič (B) 175 cm. 400 m pred tekmovanjem. Prva skupina: Prvi Polšak (L) 54.6, 2. Skušek (L) 55.1, 3. Markovič (B) 55.04. Druga skupina: 1. Keiser (Z) M, Kling (B) 54.1, 3. Klinar Anton (L) 54.04. Met diska. 1. Kovačevič (Z) 40.92, 2. Manoj-lovič (Z) 40.40, 3. Marjan (Z) 39.55, 4. Kosec (L) 38.73, 5. Jeglič (L) 37.04, 6. Družnik (L) 36.10. Točke: Ljubljana 43, Zagreb 77.5, Belgrad 23.5. Skok p daljavo: 1. Lazarevič (B) 13.61, 2. Lenart (B) 13.57, 3. Smolej (L) 13.08, 4. Zorko (L) 12.99, 5. Oal (Z) 12.95, 6. Bergman (Z) 12.81. Točke: Ljubljana 50, Zagreb 80.5, Belgrad 34.5. 200 metrov finale: 1. Stevanovič (B) 23.4, 2. Klinar (L) 23.5, 3. Skušek (L) 23.5. 4. Kling (B), 5. Dremil (Z), 6. Dedek (Z). Točke: Ljubljana 59, Zagreb 83.5, Belgrad 43.5. 400 metrov Hnale. 1. Keiser (Zagreb) 51.06, 2. Klinar (Ljubljana) 51.07, 3. Markovič (Belgrad) 51.7, 4. Polšak (Ljubljana), 5. Skušek (Ljubljana), 6. Kling (Belgrad). Točke: Ljubljana 69, Zagreb 89.5, Belgrad 48.5. Tek na 1500 m. 1. GorSek (Ljubljana) 4.04.2, 2. Košir (Ljubljana) 4.04.4, 3. Kotnik (Zagreb) 4.05.6, 4. Flas (Zagreb), 5. Smiderer (Ljubljana), 6. Fornik (Zagreb). Točke: Ljubljana 82, Zagreb 97.5, Belgrad 48 5. Balkanska »taleta (900 + 400 + 200 + 100). 1 .Ljubljana 3.28.4, 2. Belgrad 3.33.2, 3. Zagreb 3.35.4. Točke: Ljubljana 94, Zagreb 101.5, Belgrad 56.5. Rezultat predtekmovanja na 100 metrov: Prva skupina: 1. Jovanovič (Belgrad) 11.4, 2. Usnik (Ljubljana) 11.4, 3. Kling (Belgrad) 11.5, 4. Lončarič (Ljubljana). Druga skupina: 1 Stefanovič (Belgrad) 11.5, dr. Badel (Ljubljana) 11.5, 3. Račič (Ljubljana) 11.5. Jutri sc tekmovanje nadaljuje z naslednjim programom: tek 400 m čez zapreke, mel kladiva, skok s palico, tek na 800 m, tek na 100 m finale, met kopja, skok v daljavo, tek na 5000 m in štafeta 4 krat 100 in 4 krat 400. Ljubljana ima še vedno mnogo izgleda, da si ponovno osvoji kraljevi pokal. Osebne novice Belgrad, 19. avgusta, m. S kraljevim ukazom je imenovan za šefa odseka splošne državne bolnišnice v Ljubljani in postavljen v 5. pol. skup. dr. Ivan Ma-rinčič, primarij-zdravnik iste bolnišnice. Postavljen je v 5. pol. skup. pri Državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt Fajgl Frančiška, strokovna učiteljica 6. pol. skup. pri istem zavodu. Po potrebi službe je premeščen Milan Kafu, uradnik 9. pol. skup. iz pošte v Cajnkovi na pošto v Murski Soboti. V 9. pol. skup. s*ta postavljena pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani prometna uradnika Ra-dovič-Vučič in Dovičevič Dušan, uradniška pripravnika. V 10. pol. skup. sta postavljena za poenožne oficijelef Gradnik Ludvik in Hočevar Ivan, uradniška pripravnika. Za pomožnega prometnika je postavljen Doiazan Jože, uradniški pripravnik. Za pomožnega strojevodjo Podboj Martin, uradniški pripravnik. Dalje so postavljeni: za pomožnega poslovodjo Karel Ivan, uradniški pripravnik; za pomožnega nadzornika proge Gradižnik Henrik, uradniški pripravnik. Po potrebi službe so premeščeni pri ravnateljstvu dri železnic: inž. Viktor Cerne, pristav 8. pol. skup. iz Niša v Maribor, Juvanec Vladimir, tehnični uradnik 8. pol. skup. iz Sarajeva v Kraljevo, Pilko Franjo, poslovodja 9, pol. skup. iz Zagreba v Kraljevo, Re-mer Robert, pomožni poslovodja 9. pol. skup. iz Sarajeva v Maribor. Na prošnjo pa eo premeščeni: Ple-menitai Franc, oficija! 8. pol. skup. iz Niša v Maribor in Bukovec Peter, tehniški uradnik 9. pol. skup. iz Niša v Zagreb. Grof Ciano v Albaniji Ha predvečer je bilo mrzlično delovanje v italijanskem zun. ministrstvu Rim, 19. avgusta. AA Štefani: Zunanji minister grof Ciano je z letalom odpotoval v Albanijo. Na letališču so se od njega poslovili tajnik stranke ter državni podtejniki v zunanjem, notranjem in letalskem ministrstvu kakor tudi pomočnik šefa generalnega štaba fašistične milice general Gambara ter italijanski poslanik v Španiji. Kral| in cesar Emanuel je poslal grolu Cianu sledečo brzojavko: V trenutku, ko odhajate, da bi ugotovili velik napredek nove Albanije, ki je srečno zedinjena z Italijo, vam ponavljam svoje naj-prisrčnjše čestitke za vse vaše velike usluge, za katere sem vam podelil najvišji red presv. Anmmziale, v vaši nedavni boli bo to uteha, da ste preje i odlikovanje, ki ga je nosil Je vaš oče, ki je bil odličen vojak ter vzor vdanosti in zvestobe do domovine m mojega doma. Pre:j svnjtta ivfhndnm v Albanijo je snoči sprejel Se madžarskega zunanjega ministra grofa Csaki- |a, k, je bil nato sprejet pri Mussoliniju. Razgovoru je pr«os voval tud, grof Ciano. Csak, ,e danes \ letalom odletcl domov v Pesto. Zunanji minister Ciano je sino-č: spred v palači Chiggi angleikega veleposlanika Percy Loraina, zatem pa veleposlanika Združenih ameriških držav Phippsa. Tudi ia- rtui!h kr^ KP?,Rn,k S,rat0ri 'C ^^ «"><» Ciana. V tujih krog:h v Rimu pripisuje o na,večji pomen te, diplomatski delavnosti, katere središče je TI ni.n01hcni^ Podatkov o predmetu teh različnih obiskov tujih velepos!an,kov pri ita!„ansk«n zunanjem mimstru. za katere zda, pravijo, da so namenjeni samo vzpostavitvi normalnih stikov, vendar smatrajo, da je to diplomatsko delavnost v palači V-higgi možno spraviti v zvero s spre-emi maršala Ba-doglia in več drugih visokih italijanskih rwrhn«ak napravila še večjo zmedo. Zvišanje glavnice. Po odobritvi ministrstva trgovine in industrije je zvišala Jugočcška. jugoslovanska - češka tekstilna industrija v Kranju glavnico od 20 na 40 milij. din. Vpisi v trgovinski register: Donava - Jadran, trgovska družba z om. zavezo, Ljubljana, glavnica 240.000 din, poslovodja Milenkovič L, Dobro-slav iz Belgrada (za trgovino s koksom, premogom, železom, kovinami itd.), Pihler Ferdo, trg. agentura s tekstilnimi potrebščinami, Tek-zas, Maribor. Žitarna, družba z om. zavezo v Ptuju, glavnica 20 000 din, poslovodji: Sonnensc.hein Ignac ln S, Olgo, roj. Rochlilz. Vpisi novih zadrug v zadružni register: Dom faktorjev, stavbna zadruga z om. jamstvom. Ljubljana (predsednik Dachs Makso), Strojna zadruga V Dolu pri Ljubljani z om. jamstvom (predsednik Likar Leopold), Agrarna kreditna zadruga v Grajeni pri Ptuju, z, z o. jam.. Agrarna kreditna zadruga v Ormožu, z. z om. jam., Km<*tijska gospodarska in vinarska zadruga z om. jam. v Slovenjem Gradcu, Agrarna kreditna zadruga pri Sv. Barbari v Halozah, z. z. om. jam. in Agrarna kreditna zadruga pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, z. z om. jam. Zveza gospodarskih zadrug ra Jugoslavijo v Ljubljani, izbrisani so člani načelstva Danilovič Mirko, Zore Viktor in Kohler Franc, vpisani pa dr. Jelene Cclestin, Korošec Blaž in Berberovič Gojko, nadalje ie vpisana prokura Fr. Kobleria. Izžrebano obligacijo G% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. Dne 16. avgusta so bile pri VI. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti 20,000.000 din izžrebane naslednje obligacije: po 10.000 din serija A šfev. 2, 216, 221, 268. 310. 321, 350. 389. 464. 478. 4JV1. 568, 577. 505. 609. 6K3. 751. 772, 777, 976, 1028, 1034, 1035. 1050. 1053. 1007, 10.78, 1092. 1115, 1117, 1118, 1130, 1230, 1264, 1275, 12*'), 1291, 13retekel 100 m v povprečnem času 11,5 sekund. Na vsej 400 meterski progi vzdržati to brzino, je prav gotovo U6peh, o katerem pred leti niti sanjali nismo. Sedaj ti pa oglejmo razvoj svetovnega rekorda v teku na 400 m. 1908 Halswell (Anglija) Londott 1912 C. D. Reidpath (USA) Stockholm 1924 R. A. Robertson (USA) Cambridge 1924 J. C. Taylor (USA) Cambridge 1924 J. Imbach (Švica) Pariz 1924 H. M. Fritsch (USA) Pariz 1924 Liddell (Anglija) Pariz 1928 Emerson S. Spencer (USA) Palo Alto 1932 Benjamin Eastman (USA) 1932 W. Carr (USA) Lo« Angel« 1936 A. Williams (USA) Chicago 1939 R. Harbig (Nemčija) Frankfurt 10 najboljših m 46 •«£. 46,1 sek. 46.1 sek. 46.2 sek. 46,4 sek. 46.6 tek. 46.7 seik. 46,7 sek. 46.7 sek. 46.8 sek. Rudolf Harbig (Nemtija) Archi« Wi1Hams (USA) Lu Valle (USA) WilHam Carr (USA) Ben Eastman (USA) Ray Mallot (USA) Brown (Anglija) Smallvrood (USA) L. Lanzi (Italija) G. Hardin (USA) 48,4 sek. 48,2 sek, 48,1 sek. 48.1 sek. 48 sek. 47,8 tek. 47,6 sek. 47 sek. 46,4 sek. 46.2 sek. 46,1 tek. •ek. 19» 1936 1936 1932 1932 1938 1936 1936 1939 1932 46 Akademske svetovne igre na Dunaja Od 20.—27. avgusta ss vrše na Dunaju svetovne akademske športne igre pri katerih sodeluje 21 narodov odnosno držav z nad 2000 aktivnimi športniki. Študentje tekmujejo v lahki atletiki, plavanju, waterpolu, nogometu, rokometu, hokeju, rogbiju, bashetbalu, tenisu, boksu, veslanju, tab-ljanju in jadralnem letalstvu. Najmočnejše sta zastopani Nemičja m Italija, ki sta poslali po 300 tekmovalcev; Madžari sek jih poslali pa 150. Naša država je tudi prijavljena. Borbe pri teh akademskih igrah bodo celv napete, kajti med tekmovalci je mnogo olimpijcev. Posebno ostro se bodo spoprijeli lahkoatleti, saj imajo Nemci, Italijani in Japonci same prvovrstne moči. Vsekakor pa računajo Nemci na premoč kakor pri zadnjih igrah leta 1937 v Parizu. Še en reševalni tečaji Plavalna šola razpisuje na Iliriji reševalni tečaj za izurjene plavač«. Po javni produkciji zaključenega prejšnjega reševalnega tečaja sc je toliko dvignilo zanimanje in povpraševanje po tečaju za izurjene plavače, da se je šola odločila razpisati še en tečaj zanje v času od 28. avgusta do 5. septembra dnevno z izjemo nedelj na kopališču Ilirije ob 17. Prijaroina znaša 10 din, a vsakokratna vstopnina po t din. Prijave je vposlati do vključno 27. t. m. na naslov šole na kopališču Ilirije. Po končanem tečaju se bo vršil izpit za udeležence ter bo prejel vsak potrdilo o vsposobljenosti za reševanje. V tečaju se zahteva strogi red in disciplina in se viaka kršitev kaznuje z izključenjeim od tečaja. Mladinske tekme na Iliriji. Plavalna šola priredi javno produkcijo udeležencev mladinskih počitniških tečajev na dan 27. t. m. dopoldne na kopališču Ilirije, združene z lahkimi mladinskimi tekmami. Že dane« opozarjamo vse udeležence, da se zanimajo za udeležbo na tekmah in produkciji, pa tudi starše otrok in one, ki nameravajo poslati mladino v počitniške tečaje prihodnje leto, da spoznajo korist te ustanov« za njihove otroke. Podrobnosti bomo še objavili Otroci še plavajo na Iliriji in bodo vse lepe dni do pričetka šoic. Plavalna šola ima že tretji počitniški tečaj letos in je za šolsko mladino še prilka, da izkoristijo zadnje dneve pred šolfkim letom za koristne plavalne vežbe na toplem soncu. Tečaj je vsak dan ob 9 zjutraj. Pohitite, da zaključite koristne počitnic«. Prva jugosl. plavalna šola. ZFO Visoka šola za telesno vzgojo v Belgradu Zveza fantovskih odsekov opozarja vse svoje člane, ki imajo veliko maturo in veselje do telesnih vaj, na razpis ministrstva za telesno vzgojo naroda gled« sprejema v dveletno visoko šolo za telesne vaie v Belgradu. V to šolo bo sprejetih letos 35 moških in t8 Ženskih rednih slušateljev. Prošnje je vložiti potom /.FO na ministrstvo za telesno vzgojo najpomej« do 25. avgusta 1939. Za event. pojasnila naj se kan-d.datje ohrneio na ZFO. ki bo tudi oskrbela vse oo-trebnok Pregled regulacijskih del v Sloveniji Krediti, ki so za ta dela določeni v sedaj veljavnem dri. preračunu Iz štirimilijardnega posojila in banovinskega sklada za javna dela Belgrad, 19. svf. Velika gradbena aktivnost, ki te je kmalu po vstopu praviti zastopnikov slovenskega naroda v vlado pričela čutiti ne samo v drugih krajih države, temveč tudi v Sloveniji, se zrcali tudi u posameznih postavk tako državnega kakor banovinskega preračuna za sedaj veljavno preračunsko leto. Največjo škodo prizadevajo vsako leto ljudem io narodnemu gospodarstvu sploh številne povodni, ki so postale že nekaka redna pojava zaradi še vedno neurejenih rečnih strug. Zato je sedanji gradbeni minister g. dr. Krek takoj po prevzemu resora poleg drugih problemov, ki mu jih nalaga poverjeno ministrstvo, posvetil vso pozornost ureditvi rek v državi. V to svrho je za vse potrebne kraj« v državi predvidel potrebne kredite, ki jih je odmeril na najvišjo mogočo višino, kolikor je pač dopuščala finančna moč države in časi, v katerih živimo. Tek. št. Vrita dela 5. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Regulacija reke Drava km 240-162 Odobreni znesek Plača se iz kredita 898.486,11 Nadaljevanje regulacijskih del na Dravi km 199-177 sektor »Bukevlje« Betonski vodilni zid dolžine 490 m na mejnem kraku reke Mure na Cmureku Naknadna dela na mejnem kraka reke Mure v občini Lutverci, Črnci in Spodnji vrh Regulacijska dela na mejnem kraka reke Mure v občini Črmak km 127, SI. Vrh km 122 in 121, Črnci km 110 in Mete km 98 Regulacijska dela na notranjem kraku Mure pri Veržeju-Spodnja Mota Dovrlitev gradbenih del za jez na Ljubljanici Regulacija Doptičanke Ureditev ponornic« Jačka Regulacija Sor« Regulacija Bobna Regulacija Loinio« Regulacija Radizelskega potoka 14. Regulacija Krke 95.771,01 754.529,47 40.033 24 866.523,39 399.259,05 1,856.368,83 30.000 30.000 97.500 30.000 83.600 40.900 Drž. prorač. 38/39 808.486,11 in druga postavka i9tega proračuna 90.000 Sedanje stanje del Dela so končana in kolavdirana 2. III. 1939 Dri. prorač. za L 38/39 Drž. prorač. ca 1. 38/39 Drž. prorač. ca L 38/39 Drž. prorač. za 1. 39/40 Drž. prorač. za 1. 39/40 421.178,25 din iz 4 mi-Ijardnega posojda; ,198.230,77 din drž. doprinos pos. pri Poštni hran.; 619.409,02 din mest. obč. Liubljana in 619.409 in 01 din Ban. upr. Ljubljana Ban. sklad za javna dela 39/40 Ban. bedn. sklad 39/40 Drž. prorač. 39/40 Ban. bedn. sklad 39/40 Ban. bedn. sklad 38/39. Doprinos vod. zadr. za melioracijo Ložnice in Bistrice 25.000 37.900 ban. proračun ca 39/40 ; 3000 ban. bedn. sklad za 39/40 Ban. bedn. sklad z* 39/40 Končana. Kolavdirana 2. III. 1939 Kolavdirana 30. VII. 1939 Kolavdirana 16. VI. 1939 Razpisana licitacija 16. VIIL 1939 Razpisana licitacija 29. VII. 1939 Dela se v teku. Rok za dovršitev 27. V. 1940 V teka V teka V teka V teka ▼ taka Y tek« V teka Cena ; orej: sedaj: Oriqinalna Nadopolnjena steklenica: steklenica: Oriainalna Nadopolnjena steklenica: steklenica: St 0 Din 12.- Din 6.50 Din 11." Din 6.50 • 1 18.75 - 15.- - 18.- - 12.- • 2 • 51.50 • 22.- - 28,- • 19.50 • 5 • 60. - • iMf.- - 54,- 35. - • - 120." ,-- - 108.- ---- • 6 * 225." . ■-- • 200."-- Tudi §4 A nm "" kocke za govejo juho še nadalje pocenjene ! Demantna poroka v Smihelu pri Novem mestu Na Veliki šmaren jc bila v farni cerkvi v Šmi-belu pri Novem mestu redka cerkvena slovesnost demantne poroke zakoncev Poreber iz Žabje vasi pri Novem mestu. Izpred hiše, ki so jo okrasili s elavolokom dobri sosedje, ki niso prezrli zelo redke slovesnosti, sta 6e stara zakonca v krogu svojih sinov ia hčera ter vnukov ob 10 dopoldne odpeljala v avtomobilu v farno cerkev, kjer je šmihel-ski župnik oipravil daritev svete maše in izvršil slovesnost 60 letnice poroke z ganljivim nagovorom na stara poročenca. Oba zakonca sta se rodila v topliški fari m sicer slavljenec Franc v vasi Dol. Gradišče, njegova žena Marija pa v selu Cerovec. Oba sta v dolgem življenju, ki jima ni bilo postlano z rožicami, lepo vzgojila svojo številno deco, ki jima je na stara leta v veselje in ponos. Slavlijenec Franc se je v mladih letih izučil mesarske obrti, ki pa ji je dal kmalu po poroki z Marijo slavo in je zaprosil za razpisano službo mestnega redarja v Novem mestu, katera služba mu je bila tudi podeljena. 2ena pa je več let opravljala službo strežajke in postrežnice v tedanji zasilni bolnišnici v Novem mestu. S pridnim varčevanjem in delom sta si prihranila toliko, da sta si kupila hišico z malim posestvom v Žabji vasi. Z leti sta posestvo še povečala ter gojila prav skrbno kravico in prašiče. Skrbno negovanje živine jima je večkrat naklonilo priznanje deželnih oblasti in sta prejela tudi nagrado za skrbno negovanje prašičev. Svoje številne otroke sta lepo vzgojila in jim preskrbela lepo bodočnost. Med še živimi je eden posestnik v Žabji vasi, drugi si služi svoj kruh v Ameriki, najmlajši med sinovi pa jc sodnik okrajnega sodišča v Tetovem v Južni Srbiji. Eden izmed sinov je padel v svetovni vojni, eden pa je umrl v Ameriki. Izmed hčerj je ena soproga prof. Andree-ja v Ljubljani, druga pa je žena jetniškega paznika Radija v Novem mestu in oskrbuje domačijo. Slavnostni dan 60 letnice poroke sta ilav-1'euC« preživela v krogu svojih dragih sinov ia hčera ter vnukov iti pravnukov. Domačo slavnost je počastil s svojo navzočnostjo tudi šmihelski župnik, ki je ponovno izrazil čartitke slavljence- ma ter jima želel še mnogo let zadovoljnega življenja. Slavljenca sta prejela mnogo častitk, katerim se pridružujemo tudi mi z željo, da jima ljubi Bog nakloni še mnogo let zdravja in zadovoljnosti v krogu svojih ljubih domačih. Rojaki iz Francije nas obiščejo Merlebach, Francija, 17. avgusta. Z velikim veseljem se pripravljamo, da obiščemo svojo domovino. Z vseh strani se oglašajo in priglašajo — mnogi izmed njih že 15, tudi 20 let niso videli domovine, svojega rojstnega kraja. Otroci se že vesele, da bodo svobodno skakali po zeleni trati, starejši še žele videti svoje starše, ako pa so že v grobu, obiskati jih tam. Po vseh kolonijah je polno zanimanja, polno navdušenja. Težko pričakujemo dneva, ko l>omo zopet enkrat stopili na lepo slovensko zemljo — v našo mlado domovino Jugoslavijo. Cez 200 jih željno čaka ponedeljka, 21. avgusta, ko se dopoldne ob 10 odpeljemo od postaje Bening čez Saar-briirken, Munchen, Salzburg, Jesenice, kainor prispemo 22. t. m. nekaj po šesti zjutraj (ob 6.45) in v Ljubljano ob 9. Že sedaj kličejo vsi naši rudarji in delavci iz Merlebarha in okolice, iz Aumetza in iz severne F'rancije (Pas de Calais) vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem rojakom: Na srečno svidenje! Tri tedne želimo ostati v vaši družbi — upamo, da se vidimo ždravi in veselil l 6 MA66I"Jeyih kock stane sedaj samo 5 dinarjev (eamo 1 Kocka pa 1 dinar) Slovenski misijonar sredi japonskih bomb Uredništvo »Katoliških misijonovc je prejelo s Kitajskega od salezijanskega misijonarja, Slovenca J. Gederja sledeče žalostno sporočilo: »Danes so Japonci že 35 tič bombardirali naše mesto. Na našo misijonsko postajo je padlo kar Sest velikih japonskih bomb. Prva je popolnoma razdejala novo katedralo, druga je poškodovala poslopja poleg zavoda, tretja je padla na škofijski vrt, četrta je skoraj uničila Zavetišče za starčke, peta je napravila mnogo škode poslopjem naših sester Marije Pomočnice, dočim je šesta padla za škofijsko poslopje. Materialna škoda je ogromna. A tisočera hvala Bogu, da ni bilo smrtnih žrtev in niti ranjencev ne.c Misijonar Joško Geder (doma iz Rogaševcev v Prekmurju) je leta 1929, torej pred desetimi leti, odšel iz Slovenije v kitajske misijone. Najprej je deloval nekaj časa v Hongkongu, nato v Siu-Cou, potem je bil premeščen v Liu-Cou, kjer je nadomestil apostolskega vikarja in še enega misijonarja, ki so ju umorili komunisti, kmalu pa je prišel v Tung Pi, kjer je več let samostojno vodil misijonsko postajo, dokler ni bil poklican spet v Liu-Čou, kjer sedaj v službi nekakega dekana vodi četrtino vsega misijonskega vikarijata in kjer je njegov misijon doletela ta zadnja velika nesreča. Katedrala, ki jo je japonska bomba popolnoma razdejala, je bila še čisto nova, v kitajskem slogu grajena velika stavba, v kateri je stal prekrasen glavni oltar, delo kitajskega umetnika in dar slovenskih misijonskih prijateljev. Za našega rojaka, ki je šele pred letom dni sprejel v vodstvo ta misijon in se je komaj dobro znašel na odgovornem vodstvenem mestu in v težkem delu. je ta nesreča bridka preizkušnja. Uredništvo »Katol. misijonovc ga vsem bralcem »Slovenca« priporoča v molitev in gmotno pomoč. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo »Katol. misijonovc, Ljubljana, Tabor 12. Velik požar v Šenčurju pri Kranju Gospodarska poslopja župana g. Umnika pogorela do tal Kranj, 19. avgusta. Danes okoli pol 12 dopoldne se je sredi vasi Šenčur nenadoma dvignil ogromen plamen na gospodarskem poslopju g. Umnika. Požar je kmalu i^jel vse gospodarslm poslopje in se z veliko na- » širil dalje. Pogoreli so vsi veliki hlevi, ske-■jiapblnjen s slamo in steljo. Krma, ki je je ža 15 govedi, je vsa pogorela. Poleg tega so pogoreli tudi vsi svinjaki. V bližini je pričela goreti tudi šola. Na kraj nesreče so prihiteli domači gasilci, gasilci iz Kranija pod vodstvom Rici Ma-jerja in Bidovca Janka, ki so s 6vojo spretnostjo in požrtvovalnostjo preprečili, da ni pogorelo polovico vasi. Na pomoč eo prihiteli tudi gasilci iz Vogel in Britoia. Požar je zanetil neki berač, Li- kozar po imenu, doma iz Mengša pri Kamniku. V trenutku, ko je g. župan Umnik govoril telcfonič-no s sirotišnico v Mengšu, da bi preskrbel Liko-zarju hrano in stanovanje, je ta berač zažgal gospodarsko poslopje. Kakor govorijo ljudje, je Li-kozar že večkrat grozil, da bo gorelo nekje v Šenčurju. Bil je večkrat pijan in zaradi tega ni dobival več pijače. Kljub temu, da mu je g. Umnik prav včeraj preskrbel vso obleko, mu je za hvaležnost zažgal gospodarsko poslopje. Berača so pijanega poleg gospodarskega poslopja aretirali orožniki. Ljudje 60 bili tako razdraženi, da »o ga orožniki komaj rešili iz rok množice, ki ga jc hotela linčati. Gospodarsko poslopje je vse uničeno, živino so pa rešili v zadnjem trenutku. Škoda je le delno krila z zavarovalnino. 1909-1939 Dne 2. septembra bo poteklo 30 let, odkar je bila Slomškova zveza prvič kot društvo na Brezjah. Od tedaj pa prireja Slomškova zveza, sedaj družba, svoja važnejša zborovanja, občne zbore, tečaje najrajši na Brezjah. Res je, da privlačijo Brezje že zaradi krajevne lepote same, kakor je res, da je Marija tista privlačna sila, da jo hodijo prosit pomoči posamezniki in stanovi. Tudi slovenski katoliški učitelji se zatekajo k Nji, proseči Jo pomoči za težko vzgojno delo, ki ga vršijo med slovenskim ljudstvom, zavedajoči se, da brez vere sploh ni prave vzgoje. Ob tem tridesetletnem spominu na zborovanja katoliškega učiteljstva na Brezjah pa • mi stopajo v misel vsi tisti, ki so hodili z nami na Brezje, ki pa jih Sedaj ni več med nami, ker jih je že poklical Bog k sebi. Je pa naša sveta dolžnost, da se jih spomnimo dne 22. avgusta, ko bomo pri sveti maši pred Marijinim oltarjem, da pomolimo zanje, ki so nam bili v življenju tovariši (-ice), sodelavci (-ke), vodniki (-ce). S tem bomo zadostili svoji verski dolžnosti, pa tudi kole-gialiteti, ki naj sega čez grob. Prvi, ki nas je bil ztiorno privedel na Brezje, je bil naš pokojni predsednik Franc Jaklič. Še živi v naših dušah in srcih in sem prepričan, da se ga 1k> vsak član Slom- S Slamltevlml mesnimi In sadnimi konzervami boste prav gotovo zadovoljnil Mladinski tabor pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Nedelje, 13. avgusta ne bomo kmalu pozabili. Mladinski tabor, ki ga je priredilo slovenjegoriško okrožje fantovskih odsekov in dekliških krožkov je zelo poveličal kitajski škof msgr. Ceng. Pri Ciril-Metodovem domu se je zbrala vsa mladina in prisrčno pozdravila redkega gosta, nato pa je z godbo na čelu korakala na hribček Sv. Treh kraljev. V veličastni cerkvi, ki je bila natlačeno polna mladine, domačinov in sosedov ter daljnih gostov iz raznih krajev Slov. goric in iz Maribora, je imel pridigo prof. dr. Meško. Skof Čeng je pa ob asistenci dekana Gomilška in svetnika Sinka opravil daritev svete maše. Mogočno je odmevalo ljudsko petje po prostorni hiši božji. Po sv. maši darovanje za kitajske misijone. Po službi božji je zborovanje pri cerkvi pričel s prisrčnim pozdravom predsednik okrožja Lud. Maljašič. Slavnostni govornik dr. Ciril 2ebot je v krasnih besedah govoril mladini, kako bodi najkrepkejša opora Sloveniji in Jugoslaviji tu ob meji, narodni poslanec Spindler je opozarjal mladino, kako naj porabi mlade dni, da se pripravi za bodoče delovanje cerkvi in domovini v korist. Dekan Gomilšek je pozdravil škofa Čenga in ga prosil, naj moli kitajski Očenaš in Zdravamarijo in blagoslovi n»V> mladino, kar je ljudomili škof t veseljem storil in vse pričujoče do solz ganil. Salezijanec dr. Zamjen je pojasnil nekatere last- nosti kitajskega jezika. Mladenka Marija ftuta je tovarišicam povedala, katere čednosti naj posebno ljubijo, da bodo ponos naše slovenske domovine. Mladenič Adolf Holc pa je svoje tovariše navduševal, kako naj bodo odločni katoličani, navdušeni Slovenci in zavedni Jugoslovani. S shoda so bile poslane udanostne brzojavke kralju, knezu Pavlu in dr. Korošcu. Po večernicah je bil na telovadišču telovadni nastop, ki je sijajno uspel. Vsa organizirana mladina se je v veiikem številu zbrala na telovadišču. Pozdravil jo je in vse mnogoštevilne goste dekan Gomilšek. Spomnil se je našega mladega kralja Petra II., ki je nedavno obiskal najveličastnejše slovenske planine. Godba je zaigrala državno him-. no in navdušenega odobravanja ni bilo ne konra ne kraja. Pozdravil je tudi navzočega škofa Čenga. Sledilo je 17 točk sporeda. Nastopi članov in članic, mladcev in mladenk ter gojenk so zelo ugajali. Posebno pozornost so vzbujali skoki s palico in vaje na bradlji. Ljubke so bile simbolične vaje. Štafetni tek je princfel zmsgo henediškemu odseku in zmagovalcu Mihaelu Žižku je poslanec Špindler a prelepim nagovorom izročil svoj dar: dragocen bokal. Mih. Žižek je ob koncu v nagovor« poudarjat bodo/e naloge naše mladine, dekan Gomilšek pa je izrekel priznanje in zahvalo slovenigorišk-mu okrožju naše mladine. škove družbe, ki bo prišel na Brezje, spomnil v blagi misli. Drugi, ki bi ne manjkal na našem zliorovanju, če bi bil še živ, je pokojni profesor Anton Kržič, velik dobrotnik učiteljev in velik mladinoljub. fte živijo učitelji, ki bi brez njegove pomoči ne bili kar so. Pozabiti ne sinejo nanj! Pozabiti pa ne more učiteljstvo tudi profesorja učiteljišča g. Izidorja Modioa. Z veseljem je vstopil med učitelje Slomškarje in se hotel pogumno boriti z njimi za načela Slomškova, žal da je padel na bojnih poljanah. Tovariši, tudi njemu blag spomin v vaših dušah. Pa ne morem drugače, da bi ne omenil še nekaj profesorjev, ki so bili naši člani in so delali z nami. Kdo se ne spomni pokojnega profesorja in poznejšega ministra g. Aniona Sušnika, Evgena Jarca, državnega poslanca. Ivana Mazovca, prosvetnega delavca, Karla Verstovška, prosvetnega poverjenika v prvi slovenski vladi, Ivana Vesenjaka, profesorja, poslanca in poznejšega ministra. Vsi ti in drugi, ki se jih trenutno ne spomnim, zaslužijo, da se jih spomnimo v molitvi na Brezjah. Iz duhovskih vrst moram pač na čelu vsem drugim navesti pokojnega vladiko Antona Bona-venturo Jegliča. Ni bilo zborovanja, da bi se nas ne spominjal osebno ali pismeno. Pozabiti ne smemo na našega pokojnega Evangelista dr. Janeza Kreka, na dr. Grudna, znanega zgodovinarja, na duhovnega svetnika Andreja Ažmana. Vsi navedeni so bili s srcem in dušo Slomškarji, zato zaslužijo, da se jih spomnimo pred oltarjem Pomočnice. Izmed šolskih nadzornikov so mi še v živem spominu : Josip Novak, blaga duša, Franc LaVtižar, Ljudevit Stiasny, Ivan Thuma. Tudi ti so bili nam naklonjeni in je prav, da se jih spomnimo. Iz upravitoljskih vrst naj omenim one osebnosti, ki so bile zgledne in značajne: Adolfa Sadarja, ravnatelja državnega vzgajališča, dalje nadučitelje: Bajca Janka, Matija Ranta, Leopolda Abrama, Jerneja Cenčiča. Nikolaja Stanonika, Jožeta Čižeka, Jožefa Levičnika, Ivana Zoreta, Simona Lomška, Josipa Tavžlia. Petra Grosa, Jožeta Franketa, Ferdinanda Siinčiča, Andreja Vilfana, Antona Draščka, Jožefa Nregarja, Janka Nep. Jegliča, Edvarda Markovška, Ravnikarja Jerneja, Franca Fabinca, Aleksandra Jeločnika; iz vrst učiteljstva: Matija .lanežiča, Jožefa Vrbinca, Avgusta Kleča. Ivana Bajdeta, Emila Zana, Gorjupa Pavla in drugih, ki se jih ne spomnim. Izmed tovarišic se spominjajino: ravnateljice Zemme Frančiške, Ileršič Frančiške, Angele Ro-tove, ftcrc Marije, Pavle Brezovflek, Lucije Detela, Gantar Milke, Sarec Hedvike, IVanke Končnikove, Slapšak Stane, Jalen Terezije. Orel Ive, Kmc Rav-nacher, Marije In Amalije Tome, Marije Vider, Roze Jovan, Marije Komanove, Nežire Detelove, Mici Kratnarjeve, Nežike Klunove, Beloglavec-Kranjc Drage, Korijsnčič Julije. Rostohar Dragice. Porentove Uršike, Rožmanovp. Arkove Ivane, Bohinc Ivanke. Hafner Anaele. Julije Jaklič. Ber-told Kristine. Vide Šornove in Luschin Elze. F. novice Koledar Nedelja, 20. avgusta: 12. pobinkoitna nedelja; Bernard, opat; Samuel, prerok. Ponedeljek, 21. avgusta: Ivana Frančiika San-talika vdova. Prvi krajec ob 22.21. Herschel napoveduje lepo vreme. Torek, 22. avgusta: Timotej, mučenec; Hipo-lit, Skof in mučenec. Novi grobovi i V splošni bolnišnici v Ljubljani je dne 18. avgusta umrl g. Kocjančič Franc, poaestnik na Dovjem. Pogreb blagopokojnika, našega dolgoletnega naročnika, bo dne 21. t. m. ob 9 dopoldne na farno pokopališče na Dovjem. Naj v miru počival 2alujočim naše iskreno sožaljel t V ptujski bolnišnici je umrl g. Franc Žličar, učitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor., doma iz Ponikve ob juž. žel. Naj mu sveti večna luči Osebne novice = I: sodnijske službe. Sodnijska pripravnica gdč. dr. Donata Capuder, nameščena pri državnem tožilstvu v Ljubljani, je imenovana za sodnega pristava v VIII. položajni skupini. Iskreno čestitamo! = Poroka. V soboto dne 19. avgusta sta se poročila v župni cerkvi v Trnovem g. inž. Stanko Murko, banovinski pripravnik, in gdč. Nada Pleter-ski iz Ljubljane. Želimo obilo sreče in božjega blagoslova. — V p I s o v n Je t drž. priznano trgovsko učili! če »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15 — s pravico javnosti — prične 21. L m. in se vrli dnevno dopoldne in popoldne. Zavod pripravlja učence (-nke) za vsakovrstne pisarniške službe. Izpričevala pa služijo tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. Učenci imajo vse pravice gletfc dijaških voznih kart in rodbinskih doklad kakor na drž. trgovskih šolah. Sprejemajo se učenci(-nke), ki so dovršili meščansko šolo ali nižjo gimnazijo. Učenci(-nke) i manjšo prediz-obrazbo se sprejemajo v posebni enoletni trgovski tečaj, ki je tudi odobren od ministrstva. Informacije daje ravnateljstvo pismeno ali ustno. Na razpolago letošnja šoL izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno. Lastno novo šolsko poslopje! Največji in naj-moderneje urejeni zavod te vrste y državi! Strojepis-nica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. — Lepa gasilska slovesnost na Ptujski gori. Preteklo nedeljo, ko so se začele zbirati v Ljubljani gasilske množice, je tudi naša gasilska četa doživela svoj veseli dan. Ze več let so vrli gasilci marljivo zbirali prispevke za novo motorno brizgalno. Razumevanje pri ljudeh jim jo pripomoglo, da so prišli do tega sredstva, ki je moderni gasilski četi pri hitrem gašenju požara res nujno potrebno. (V nedeljo popoldne po večerni-cah se je zbrala pred cerkvijo velika množica domačega ljudstva okrog z zelenjem lepo okrašene nove motorko. Domači g. župnik p. Konštantin je najprej v lepem govoru orisal važno delo gasil cev, ki so vedno pripravljeni požrtvovalno priti na pomoč bližnjemu, kadar mu grozi strašna moč Enoletni trgovski tefai v Novem mestu sprejema samo omejeno število učencev(enk). Nemščina dnevno. Šolnina 150 din. Dobra stanovanja 350 din. Vpisovanje dnevno. Začetek pouka 11. sept. Zahtevajte prospekti — Žrebanje efektne loterije Gasilske zajednice za dravsko banovino v Ljubljani je bilo dne 16. in 17. avgusta nepretrgoma od 9. ure zjutraj do drugega dne popoldne. Člani komisije so bili: predsednik g. banov, svetnik Josip Dolinar, g. šol. upravitelj v pok. Mikuž Zdravko, poverjenik fin. oblastva g. Lokin in javni notar g. dr. Bartol; za osrednji odbor Gasilske zajednice pa je bil navzoč g. Josip Jenko. Ves čas 34 bili navzoči tudi zastopniki občinstva. Postopek žrebanja je naši javnosti že znan. Komisija je z vso vestnostjo izpolnila svojo nalogo, kar je ugotovil tudi zastopnik občinstva s pohvalnim priznanjem. Ves čas žrebanja so prihajali imetniki srečk v pisarno poizvedovat, če se jim je sreča z obrazkov dveh deklic, ki 6ta številke vlekli iz bobenčka, že nasmehnila in ji naklonila — vsaj avtomobil. Toda med tolikimi desettisoči poklicanih je bilo le tisoč izvoljenih, o čemer se na drugem mestu današnjega Usta objavlja seznam izžrebanih srečk. — Zasebno iensko učiteljišče uršulink v Skotjl Ijoki. Sprejemni izpiti za prvi razred se prično 29. avgusta ob 8 zjutraj. Gimnazijke bodo opravile izpit — zdravniški pregled in izpit iz petja — še isti dan, za absolventke meščanske šole pa Irajajo izpiti še naslednje tri dni. Uspeh izpitov se objavi 2. septembra na šolski deski, oddaljene učenke pa se obveste po pošti. Šolsko leto se prične 11. septembra z otvoritveno službo božjo ob osmih. Šensklsoddajt /vednost našim elegantni m. lahkim, robupcodim očatam, katere se nabavite pri OipUpKk LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika — Ka III. državni realni gimnaziji v Ljubljani se prično popravni izpiti rednih in privatnih učencev ter razredni izpiti 24. t. m. popoldne po razporedu, ki je objavljen v šolski veži. Popravni nižji tečajni izpiti bodo 28., popravni višji tečajni izpiti pa 28. in 29. t. m. — Vpisovanje lanskih učencev bo 2. sept. od 8 do 11 v prostorih, kakor je objavljeno na deski v avli. Vpisovanje v prvi razred bo v ravnateljevi pisarni 2. septembra dopoldne od 8 do 12, za začetne črke A—H, popoldne od 15 do 18 za črke I—L, 4. septembra dopoldne za črke M—S, popoldne za črke T—2. Vpisovanje tujih učencev bo 5. septembra dopoldne od 8—12 in popoldne od 16—18 v ravnateljevi pisarni. — Cen|. interesentom sporočamo, da bomo do konca tega meseca obratovali kakor do sedaj. Triglav-avto, d. z o. z. za prog o Bistrica Boh. jezero-Zlatorog- Savica, — Na državni trgovski akademiji v Ljubljani bodo popravni, razredni in dopolnilni izpiti od 25. avgusta do 31. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Prijave za vpis v L razred sprejema direktor od 25. do 29. avgusta med 9. in 12. uro. Ravno tako se morajo prijaviti v dneh od 25. do 29. avgusta dijaki (-inje), ki želijo prvi razred ponavljati. Vpis v vse razrede se bo vršil 1., 2. in 4. septembra od 9 do 12. Podrobnosti na uradni deski. — Dijaški kongregacijski koledarček za šolsko leto 1939-40 Izide ob koncu tedna. Cena brez svinčnika 8 din, s svinčnikom 8.50 din. Dobil se bo po knjigarnah in v kongregacijski pisarni v Streliški ulici 12-11, Ljubljana. RUFF-ovB)NGO karamel osvežuje In okrepčuie — Na Ptujski gori se pripravlja velika loterija za popravilo znamenite romarske cerkve. Glavni dobitek je popolnoma nov moderen štiri-sedežni avtomobil znamke »Opell-KadeU tipa 1930. drugi dobitek je novo motorno kolo znamke »Phaenonien«, potem sledi par volov, šivalni stroj, mlad konj, krasna spalnica, krasna harmonika, celotna kuhinjska oprema, servis za šest oseb, skupine namizne, posode, deset moških in ženskih koles itd. ter še nad 300 drugih krasnih dobitkov. Žrebanje bo v nedeljo 1. oktobra t. 1. na Ptujski gori pod državnim nadzorstvom. Srečka stane samo 5 din. Pohitite z naročilom in nam pomagajte obnoviti staro romarsko svetišča. — Župnijski urad na Ptujski gori. uničujočega požara. Pozdravil je zastopnika našega slovenskega bana g. okrajnega podnačelnika K. Praha, kumico go. Kubriclitovo, ravnateljico tovarno v Majšperku, ki čuti razumevanje za napredek našega okoliša in se pri takih priložnostih vedno ra Mariboru. T petek tn včeraj se je mudil v Mariboru ataše bolgarskega poslanstva v Belgradu g. Mihael Georgiev s svojo družino kot gost tukajšnje Jug.-bolgarske lige. V spremstvu profesorja Šedlvyja si je ogledal mariborske in okoliške zanimivosti, obiskal je tudi župana dr. Juvana ter si ogledal Cirilovo tiskarno. Zanimal se je zlasti za kulturne prilike na severu naše države in pa za razmere našega kmečkega stanu. m Danea v ofeneM 8t HL Danet bo v obranem St Ilju v SI. gor. nastop slovenskih fantov in deklet. Slavnost se vrši popoldne po večernfcah okoli 3. Slav-nost bo na prostoru blizu cerkve. Pozivamo Mariborčane, da pohite danes v Št. Ilj. Zveee z vlaki so zelo ugodne. Popoldne vozi vlak ob 1 z glavnega kolodvora, za povratek pa sta dva vlaka, ob pol 6 in ob 9. m Nova občinska svetnika. Za člana mariborskega mestnega sveta sta imenovana odvetnik dr. Andrej Veble in Mirko Geratič. m Srebrno poroko sta te dni obhajala splošno mani slikarski mojster g. Josip Škof in njegova soproga g. Ivana. Čestitamo! m Tehnični odbor Slomškovega okrožja ZFO v Mariboru ima v ponedeljek, dne 21. t. m. sejo v Gledališki ulici 4 ob pol 8 zvečer. m Mariboriani na narodnem taboru v Konjicah. V nedeljo, dne 27. avgusta dopoldne bo velik narodni tabor v Konjicah, na katerem bodo nastopili kot govorniki naši ministri, senatorji in poslanci. Člani mariborske in okoliških organizacij JRZ imajo priliko, da se na tabor peljejo z avtobusi. Cena bo kolikor mogoče nizka. Pozivamo naše prijatelje, da se prijavijo za udeležbo, ker bodo prostori na avtobusih omejeni. Kdor se hoče peljati v Konjice z avtobusom, naj se takoj javi mestnemu tajništvu JRZ, Loška ul. 10. Cena vožnje ter čas odhoda se bo javil kasneje. Modroce otomane, žične vložke, zavese, odeje, linolej, preproge, otroške vozičke kupite najceneje pri ..O B NOVA" F. Novak, Jurtlieva 6 Beseda zahvale Nepozabni dnevi veličastnega II. jugoslovanskega gasilskega kongresa, ob priliki 20-letnice ustanovitve Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana, so za nami. Za tako obsežno in s tolikim uspehom izvedeno delo je bilo treba velikih priprav, pridnih rok in umnih in požrtvovalnih sodelavcev. Vsem tem naša hvala in pohvala! Posebno pa se zahvaljujemo z izrazi neomajne zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. in našemu najvišjemu pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Tonii-slavu, ki sta blagovolila na kongres poslati svojega zastopnika. Zahvaljujemo se dalje Iz vsega srca najvišjim predstavnikom države, cerkve in naroda, civilnim in vojaškim oblastveni, zlasti pa g. dr. M. Nallačenu in g. županu dr. J. Adlešiču za vso naklonjenost in uslužnost. Knako so zahvaljujemo vsem darovalcem daril tekmovalrem-zmagovalcem, in sicer ministroma g. Cejoviču in g. Snoju, Gasilski zvezi za kralj. Jugoslavijo in tvrdki J. Šlirn. Zahvalo vsem, ki so kakor koli sodelovali v pripravah in pri poteku kongresa, tako predvsem našim železničarjem, ki so vložili vse napore, da se je srečno izvršil prevoz vseh teh velikih množic, naši policiji za vzdrževanje reda, vsem rediteljem, trgovcem, ki so tako lepo okrasili svoja izložbena okna, delodajalcem, ki so dovolili, da so njihovi uslužbenci sodelovali pri kongresu, cestni železnici za vse ugodnosti, ki jih je dovolila, vsem lastnikom hiš, ki so okrasili Ljubljano v kongresnih dneh z zastavami in zelenjem, vsem organizacijam, ki so s toliko vnemo pospeševale kongres in njegove vzvišene namene, kakor n. pr. društvo Rdeči križ in vsem tistim, ki so pripomogli za tako lepo število narodnih noš, vsem tvrdkam kakor n. pr. Radio-postaji Ljubljana, radiotehniku J. Šetini za izbomo izvedeno instalacijo zvočnikov in vsem drugim dobaviteljem, vsem časnikarjem za vestno in točno poročanje, lastnikom avtomobilov, ki so jih dajali na razpolago ob dnevih kongresa, vsem g. zdravnikom, samarijanom, bolniškim sestram, skavtom, telovadcem in sploh vsem, ki so kakor koli duhovno ali gmotno pomagali do končnega veličastnega uspeha. Vsem tisočera zahvalal Globoko priznanje in hvalo pa izrekamo ne v najzadnji vrsti vsemu slovenskemn in jugoslovanskemu gasilstvu, ki mu ni bilo mar ne gmotnih ne osebnih žrtev, da se pred očmi vsega sveta pokaže vrednega sprejeti v svojo sredo kongres za napredek in dvig države in naroda ob gasilski misli. lfa pomoč! Gasilska rajednica dravske banovine in kongresni odbor. m Na državni nepopolni mešani realni gimnaziji v Mariboru bodo izpiti v avgustovem roku 25. in 26. avgusta po razporedu, ki je nabit na uradni deski. S šolskim letom 1939/40 bo na zavodu odprt 5. razred. Vpisovanje bo od 1. do 4. septembra. (Za V. in IV. razred 1. septembra, za III. in II. razred 2. septembra, za I. razred pa 4. septembra). Sprejemali ne bodo učenci in učenke, ki so doma v okolišu te šole (Maribor mesto in srezi Maribor desni breg, Maribor levi breg, Dravograd in Slovenjgradec). Fantje se bodo sprejemali prvenstveno iz krajev na desnem bregu Drave. K vpisu je prinesti: lansko izpričevalo, krstni list in davčno potrdilo. m Opozarjajo se vsi lastniki živine, ki rmaio le nspregledane konje ter jih niso prijavili, da to store najkasneje do 21. t. m. Prijave se spreiemsjo na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. m Na Mariborskem otoku priredi danes mariborski krajevni olimpijski odbor s sodelovanjem MPK plavalni olimpijski dan. Pričetek ob 15 30. m Veliko zborovanje vinifarjen 7.7.D bo danss ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. m Revni otroci v otroški vrtec. Mestna občina ^ mariborska bo »prejela na svoje stroške 40 otrok • Slovenjegoriski kmečki tabor Dan slovenskega delovnega in kmečkega ljudstva, manifestacija slovenske in stanovske misli ob severni meji, v nedeljo, 3. septembra 1969 v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Celodnevni sporedi: Blagoslovitev prapora Kmečke zveze, ljudsko zborovanje na prostem igra »Slovenskega kmeta poveste. — Začetek ob 9, konec prireditve ob 16. — Govorijo: Minister g. Snoj, dekan g. Gomilšek, poslanec g. Brodar in drugi gospodarstveniki in voditelji. — Dobre železniške zveze od vseh strani za prihod in odhod iz Maribora. Poslužujte se nedeljskih kart. Iz Maribora po Slovenskih goricah v Sv. Lenart znižana vožnja z avtobusi na obo strani. Organizacije KZ in JRZ. organizirajte udeležbo! Pošljite število udeležencev s prijavnirami na spodnji naslov. — Okrajna kmečka zveza Sv. Lenart. revnih staršev iz IV. mestnega okraja (Morožko predmestje), v nujnih slučajih pa tudi iz I. mestnega okraja v otroški vrtec čč. šolskih sester v Samostanski ulici. Sprejemali se bodo otroci od 4. do 6. leta. Revni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se zglasijo ob uradnih urah v socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva na Rotovškem trgu 9. do 1. septembra t. 1. m 7.dravniško dežurno službo za člane OUZD in njihove svojce vrši danes zdravnik dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12. m Tetaj za avlogeno varenje v Mariboru. Mariborska poslovalnira obrtno pospeševalnega zavoda zbornice za TOI priredi tečaj za avtogeno varenjo v Mariboru. Interesenti naj se prijavijo v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici 11-1. m Zadruga Slomškov dijaški dom v Mariboru prosi vse one č. g. župnike, ki še niso poslali naprošenih naslovov, da jih nam pošljejo najpozneje do 25. avgusta. Zadeva je zelo nujna. — Tč. načelnik. m Drzna tatvina v stanovanju. K upokojenemu železničarju Francu Škodiču na Aleksandrovi cesti 65. je prišel v petek dopoldne dvakrat po vrsti mlajši, 28— 30 let star moški ter prosil za jesti. Ko je prišel okrog pol 1. popoldne drugič, je smuknil v spalnico ter iz predala vzel dragoceno, s kamni obloženo zapestnico ter zlat prstan, oboje last Skodičeve hčerke, ki se mudi pri starših na točilnicah ter vredno 2fi00 dinarjev. Za tatom ni sedaj nobenega sledu. m Brez žene in brez pohištra... Na policijo se je zatekel narednik vodnik Alojzij Rojzman ter prosil, da mu poiščejo njegovo ženo. Ko je bil s svojo edinico na vajah, mu je žena popolnoma izpraznila stanovanje ter se odpeljala « pohištvom neznanokam. Kartuzijani in kartuzija Pleterje Slovenci »mo na opisih in orisih samostanov in redov precej siromašni. Pa saj eelo zgodovine naših mest in trgov v celoti Se nimama Kranj jo je pravkar dohil, in sicer tako izčrpno in dovršeno, da si prestolnica slovenske kulture, Ljubljana, more zakriti od sramu lice. Dobili pa smo ie zgodaj zgodovine nekaterih župnij, in sicer vestno in dobro napisane, docela pa nam je bila do novejšega časa neznana zgodovina najpomembnejših samostanov, Sele zadnja leta smo dobili dobre in pregledne monografije posameznih redov, in sicer pred leti trapistovske-ga v Rajhenburgu ter nedavno karmeličanskega v Ljubljani. Obe ti deli sta obenem prvovrstni duhovni berili. Veliko gradiva za frančiškanski red nam nujata spominski knjigi frančškanske province za Slovenijo ter minoritskega samostana v Ptuju, ki je izšla te dni. Vendar gre tu bolj za zgodovinske podatke, dočim sodobni čas ieli spoznati tudi poezijo ali bolje rečeno, notranjo vrednoto redovniškega življenja in njega pomen za obnovo modernega človeka in njega omike. Po lepi opremi in razločnem tisku kakor po čudovito jasnem opisovanju, ki izdaja prvovrstnega stilista, se odlikuje knjiga »Kartuzijani in kartuzija Heterjec. (113 strani s 160 slikami v bakrotisku. 40 din.) Po svoji zasnovi je kniiga ne-le informativnega pomena — znano je. da so o kartuzijanih krožile vse mogoče in med njimi celo bedaste bajke —, še večlo vrednost knjige vidim v tem, da nas neprisiljeno vzpodbuja k meditaciji in k spoznavanju, da je le v Rogu življenje življenja vredno, in da nam prepričevalno utrjuje večno resnico, ki jo vsebuie v izreku: Stat crux, dum volvitur orbis (križ stoji nepremično, dočim se zemlja suče), samostanski grb. Knjiga nas v tonu prijetnega pripovedovanja pouči o vsem: o ustanovniku kartuzijanskega reda, o življenju kartuzijanov. o namenu kartuzijanskega reda. o apostolatu kartuzijanov, o bratih pri kartuzijanih in končno o zgodovini Ple-terij in kartuzijanskega samostana. Iz tega bogatega gradiva samo nekaj najvažnejših črt: Kartuzijanski red je ustanovil sveti Rruno leta 1084. Namen reda je. da bi člani bili vedno združeni z Bogom po molitvi, da se sami duhovno izpopolnijo pa v zadoščenju za druge odpirajo pot k izveličanju drugim; zato jim molitev izpolnjuje pretežni del dneva in noči. V kartuziianskem samostanu je vse preprosto, brez pompa in tudi verski obredi so kar enostavnejši v svoji resnobi, zajemajo pa zato vsega človeka, ki ga po svou tisočletni Čestitljivosti in nasičenosti s krščansko tradicijo prenesejo v drug svet. v katerem se duši razodeva Sveto v vsem svojem veličastni. Seveda vodi pot k tej Popolnosti po mrtvičenju, zdržr.osti in osredotočenju v sebe. da se tako premaguje sila zla — ni pa to zaničevanje in Izničevale ustvarjene biti, marveč njeno odrešenje v višjo resnico in lepota Kartuzijan je puščavnik I« flvl v svon preprosti a lični hišici, obdelava vrt, sam si cepi drva td„ le verski obredi so skupni in pa ob nedeljah in praznikih imajo skupen obed. dočim jim vsakdanjega prinašajo. Drugače pa menihi v samoti molijo, premišljujejo in delajo kot kovači, strugarji. mlekarji, mizarji itd. ob brezmesni, a zdravi hrani. Kartuzijane pokopujejo brez rakev, na grob jim pa vsade lesen križ brez napisa. Globoko pretresljiv je opis, kako kartuzijanski menih strogo po pravilu preživi v sobici ves dan, človek pa se T>ri tem ne more otresti m—mmmmm—mmrn ZAVEDNI SLOVENCI IN SLOVENKE! Pridite v nedeljo, dne 27. avgusta 1939 na NARODNI TABOR V SLOV. KONJICAH Spored: 1. Do 9 prihod skupin os zbira®!«. 2. Ob 9.30 sprevod na taborišče. 3. Ob 10 sv. maša s pridigo. 4. Ob 10.45 pričetek zborovanja. Gorvore g. minister dr. Miha Krek (najbrž tudi minister Snoj), g. senator dr. Schaubach in g. narodni poslanec Marko Kranjc. Tabor zaključimo okrog poldneva t skupno pesmijo »Hej Slovenci«. Jubilej slovenske matere Kočevje, 19. avgusta. Dane« praznuje v krogu svojih otrok, snah ln vnukov svojo 70 letnico vzor slovenske matere ga. Fa-ni Boje ali kakor jo pozna celo Kočevje: Bojčeva mama. Tiha, skromna, z neomajno vero v Boga je zmagovala vse težave in bridkosti življenja. Po prezgodnji smrti moža je prevzela na svoja ramena vzgojo in šolanje svojih otrok, od katerih |e najstarejša s. Akvina usmilj. v Leonišču, Etbin profesor na drž. gimnaziji v Ljubljani in Vilko pravni referent belgrajske tekstilne industrije v Belgradu, Z isto skrbnostjo kakor za svoje otroke je skrbela in še zdaj skrbi za študente, ki jih jc dobila kot študentovska mati v tvojo oskrbo. Iz njenega študentovskega stanovanja so izšli že trije duhovniki, cela vrsta pravnikov, profesorjev in državnih uradnikov. Bojčev »lemenat«, kakor so v šali imenovali njeno stanovanje, je bil središče vsega kočevskega katoliškega gibanja. V njenem stanovanju so bili sestanki Orla, Krekove mladine, dijaškega srednješolskega krožka, iz njenega stanovanja so izhajali skoraj deset let prefekti Marijine kongregacije. Bojčeva mama je imela za vsa ta društva vedno odprta vrata, tudi v času, ko se zaradi razpusta teh organizacij ni moglo najti drugje primernega prostora. Sama je dala pobude svojim dijakom, da se zbirajo in organizirajo, ker je vedela, da je to za mladega človeka neobhodna potreba. Gospo Roje pozna in ipojtuje danes vse Kočevje, lahko rečemo pol okraja. Se dane« se pri njej shajajo Dobrepoljci, med katerimi je preživela s svojim možem, komandirjem' dobrepoljske orož-niike postaje, 12 polnih let, in Ribničani in Lašča-ni. Prideio jo pozdravit, da se malo porazgovorijo in potein odidejo zopet po svojih opravkih. Boičevi mami želimo prav od erca ie mnogo srečnih in zadovoljivih leti misli, da je prav v tem prava in najčistejša sreča. Eni so sicer rekli, da je to svoje vrste »egoizem«, toda to sloni na popolnem nepoznan ju krščanske meniške religioznosti, zakaj ta sreča ni v sanio-zadovoljitvi, marveč v mistični službi in žrtvi samega sel>e za občestvo — not ran |a sreča je le jjosledica in gotovo ni taka, kakor st jo predstavlja oni, ki jo pojmuje kot čutno zadovoljnoet. Predaleč bi nas zavedlo. Če bi popisovali preprosto, pa vendar duhovno tako bogato Življenje kartuzijanov in bratov. Eno povzamemo, preden si bežno ogledamo še zgodovino pleterske kartu-zije: to je najpopolnejša družina, ki Jo preveva en duh: ni'je potrebe razen potrebe po Bogu. Kartuzijanski red je M rog in zato ne Hej« na stotine samostanov in na tisoče tn tisoče menihov. Dane« je v Evropi 20 kartuzljanskih samostanov, v katerih biva okoli 1000 menihov. Slovenija je imela svoječasno štiri kartuzijanske samostane: Žice, Jurklošter, oba ustanovljena že v 12. stoletju. Bistra (13. stoletje) in Pleterje (15. stoletje). Od teh kartuzlj je bila obnovljena le kartuzija Pleterje, katere ustanovnik je bil celjski grof Herman II. Ta je namreč podaril redu zemljišče in grad Sieherstein. Samostan so začeli zidati že leta 1403. Od starega samostana je ohranjen le še del refektoriia pa lepa gotska cerkev, vse drugo je izglodal zob časa, škodovali so mu tudi turški vpadi. Ob protostantizmu je kartuzija v 1'leterjin propadla, in po 200 letih Je prešla v roke jezuitov. Ko pa je bil red jezuitov raz-puščen (1773), je samostansko posestvo zasegla država. Sele leta HOL m m vrntM kartazljaal v Pleterje ia ttzldali nov samostan, ki je med nal-večjimi samostani v državi. Samostan s« lepo razvija in med njegovimi stenami noč in dan kipi goreča molitev k Bogu, naj svoje kraljestvo razgrne čez vc« svet, da bomo zaživeli življenje v svetem miru. Obenem vodi samostan vzorno gospodarstvo ter prinaša veliko korist vsemu okoliškemu ljudstvu; ogromna je po stari tradiciji tudi karitativna delavnost pleterskega samostana. Osredje lepe knjige, zaradi česar je tudi napisana, je prikazovanje življenja redovnika, ki se zaradi najvišjega blagra odpoveduje nižjim blaginjam v visokem idealizmu ln duhovnem hero-izmu pa si tako obogatuje svoj notranji svet ter okrog sebe žari tiste nravstvene vrline, ki edine morejo dvigniti in preroditi sodobni materijalizi-rani svet. Ce bi si svet zopet vzel za vzor redov-niški ideal življenja vsaj v poglavitni usmerjenosti, hi kmalu utihnilo rožljanje orožja in svet bi se globoko oddahnil od sedanjih svojih težav, kriz in strahu pred vesoljno poguba —e— — Pri lenivosti črev in slabem želod cn z nerazpoloženjem za fed vsled zapeka, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova«« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg S. br. 30474/33. Kaj je treba Novemu mestu, da bo res mesto? Novo mesio, dne 18. avgusta. Pod gornjim naslovom je bil dne 13. t. m. v »Jutru« objavljen članek, ki v mnogočem napačne informira novomeško in tudi ostalo slovensko javnost. Ker je članek po svoji stilizaciji očividno tendeočen, smo prisiljeni podati svoj odgovor. Da bo široka javnost pravilno poučena, eo potrebna stvarna pojasnila, ki upoštevajo vzroke v preteklosti, sedanjosti, okvir možnosti in tudi dobro voljo merodajnih činiteljev. Klavnica je v Novem mesitu res nujno potrebna in oblasti že dolgo jjritiskaio na mestno občino, da jo zgradi. Svoječasni občinski odbori «o se • tem vprašanjem že ponovno pečali, Da bi dali za to primeren prostor, je neznano in novost, ki je najbrž znana le piscu članka. Bivše občinske uprave so si preskrbele načrte in preračune, drugega pa ne. Novomeška občina je silno zadolžena. Večmilijonski dolgovi izvirajo v glavnem iz preteklega desetletja, ko se je zgradilo veliko in moderno šolsko poslopje. Tem dolgovom pa so se nato pridružila še nadaljnja posojila. Za plačevanje obresti in amortizacijsko službo pa so prejšnje občinske uprave slabo ali celo nič skrbele. Da nevzdržno finančno stanje vsaj kolikor toliko sanira, je sedanja obč;nska uprava uredila redno plačevanje obresti in načrtno amortizacijsko službo, ki jo tudi redno izvršuje. To dejstvo, kakor tudi dejstvo, da prej ni bilo ne enega ne drugega ter da je zaradi tega dolg naraščal, zahteva od sedanje občinske uprave, da vnaša dobršen del celokupnih proračunskih izdatkov ea te namene v vse občinske preračune zadnjih let, a da se pri tolikem povečanju izdatkov na obrestovanje m odplačevanje dolžnih glavnic občinske doklade niso 'povečale niti za mi OdKtoMtf Občinska uprava nuinp potrsfco mestne Mavntv« nikoli ni izgubila z vidika in ji težak finančni položaj mestne občine iz prejšnjih časov doslej ni dopuščal, da bi mogla to vprašanje realizirati. Prav isto velja za preložitev sejmišča, katero vprašanje je že desetletja pereče. Prestavitev sejmišča in vse, kar je s tem nujno v zveri, bi zahtevalo velikih denarnih sredstev. Teh pa občina nima in je potrebno, da stare dolgove vsaj nekoliko odplača, preden bi »e ponovno zadolžila. Resno pa si prizadeva sedanja občinska uprava. da se prestavitev sejmišča pospeSi in bo skušala tudi finančno stran tega vprašanja rešiti tako, da občani ne bi bili preveč prizadeti Kopališče na Loki, ki jc že dolgo vr*to let v rta-bem stanju, pa namerava občina čimprej porušiti in zgraditi novo. V ta namen je sedanja občinska uprava ustanovila že pred tremi leti poseben fond za zgradbo novega kopališča in vsa zadnja tri leta v »rojih preračunih vnašala zmogljive zneske v korist tega fonda. Ker ni na razpolago dovolj sredstev, da se kopališče zgradi v celoti naenkrat, je občinski odbor na svoji zadnji seji dne 8. avgusta sklenil, da se gradi v več etapah in odobril, da se v to uporabi nabrani fond. Glede na to se bo še letos začelo z zgradbenimi deli in se bodo po vsej priliki zgradila poslopja s kabinami in začelo z niveliranjem terena. Da pa namerava občina zazidati prostor ob novem parku, ni nikomur ničesar znanega, najmanj pa občinski upravi, katera stoji na stališču, da mora ostati prostor ob parku ozir. zgornja Loka z drevoredom nezazidana. Edino mal vogalni prostor ob državni cesti nasproti okrajnega glavarstva, kjer je sedaj postavljena trafika in v kateri črti so že druge zgradbe, je svoječasno občinski odbor sklenil odstopiti Higijen-skemu zavodu v Ljubljani za postavitev Zdravstvenega doma. Novi park pa je prav lepo urejen in se občinstvo pohvalno izraža o njem. Ker pa se je dopisnik »podtaknil tudi vanj, mu svetujemo, naj se enkrat v zgodnjih jutranjih urah napoti tjakaj in bo našel mestnega vrtnarja pri oskrbovanju in zalivanju. Občinski odbor pa je pretekli teden odobril naknadni kredit za vzdrževanje parka, katerega bo postopoma izpopolnjevala v zadovoljstvo vseh občanov. Vodovod pa je posebno pojjlavie, ki je staro že desetletja. Zato se tudi od sedanje občinske uprave ne more zahtevati, da iztrese zadovoljivo rešitev iz rokava. Poskrbeti je poldrugi milijon dinarjev, ki pa jih ni kje vzeti. Upamo pa. da pride čas, ko se bo z dobro voljo dalo tudi to urediti. Samo zloba pa more kritizirati nape^avo banovinske elektrik« v naše mesto. Prepričani smo, da ' niti en čitatelj omenjenega članka, ki so mu bile znane razmere pred napeljavo banovinske elektrike, ni mnenja, da ne bi bila ravno napeljava banovinske elektrike prvenstveno važna in predpogoj ra daljnji razvoj mesta. Stanje, ki je bilo do napeljave novega električnega omrežja, je onemogočalo vsak gospodarski razmah mesta v času največjih konjunktur, zaradi česar ie Novo mesto pretrpelo veliko škodo. Glede popravila ozir. zavarovanja banovinske oe-ste proti Ločni pa je stvar tudi že urejena. V preračun okrajnega cestnega odbora je določen znesek, s katerim se bo banovinska cesta v tem delu uredila. Grajati nerednosti, slabe in škodljive razmere je koristno. Predpogoj pa je, da dotični, ki jih graja, ostane strogo objektiven, da se, predno prime za pero, o vsaki zadevi dobro pouči« Zlnvtln diliiinj« liqifti ■lunin nfc: Pri ioICnih kamih ia kraatfaea vnetja »elčnega mehurja je treba piti ilirilcTat na dan 100-200 g ogrete vode D on a t Hitro piti I Celjske novice e + Pr. Ferdinand Borak. V celjskem kapucinskem samostanu je včeraj zjutraj umrl 19 letni kapucinski klerik fr. Ferdinand Borak iz Križov-ljana pri Ormožu. Pred štirimi leti je vstopil v noviciat v ftkofji Loki, sedaj pa je šludiral v Dubrovniku. Pred meseci je /bolel in prišel umi^t v Celje. Na smrt se je 6krbno in nadvse vdano pripravil. V samostanu se je posvetil glasbi in kazal že lej>e uspehe. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 5 popoldne na okoliškem pokopališču. Pogreb bo iz samostana. Naj v miru počivat c Davčna uprava v Celja vaM vse, ki potrebujejo potrdila o predpisanih davkih pri vpisu otrok v šolo, da si nabavijo ista že sedaj pri davčni upravi, da jim ne bo treba pozno čakati na njih izstavitev. c Na državni realni gimnaziji v Celja bodo jopravni izpiti in razredni izpili dne 28,--in 29. avgusta, nižji in višji tečajni izpiti dne 30. in 31. avgusta od 8 ure dalje. Vpisovanje v L razred bo 1. septembra, za 2. do 8. razred 2. septembra, vsakikrat od 8 do 11. Otvoritvena služba božja bo v četrtek, dne 14. septembra ob 8 v Marijini cerkvi. Podrobnejši razpored bo objavljen na zavodu. c Organiziranje delavstva v Dobrni pri Celju v ZZD. Delavci v Dobrni so sami izrazili željo, da so organizirajo v ZZD. Zaradi tega je bil v Dobrni sestanek, katerega se je udeležil tudi zastopnik centrale ZZD. Pristopne prijavnice je podpisalo na sestanku 112 delavcev. Organiziranje delavcev v Dobrni je nujno potrebno, če si hočejo zboljšati svoje delovne razmere. c Krajevni protituberkulozni ligi v Celju je darovala ga. Per>ca Žerdonerjeva 50 din namesto cvetja na grob pokojnega učitelja gosp. Tomaža Graha. c 24 vreč novega srebrnega denarja je dobila celjska pošla. Včeraj je bil nov denar že v prometu na celjskem trgu. e Avtobusni izlet v Gradec prireja Putnik, Celje, od 8,—10. septembra. Vožnja po sloviti Pa-cker cesti. Cena 170 din. Prijave do 2. septembra. e Prijave za avtohnsni izlet 17,—1». septembra iz Celja v Maria-Zell. Dunaj (ogled velesejma) sprejema Putnik, Celje, do 10. septembra. c V soboto smo poročali, odnosno priobčili daljši članek o bodočem licu mesta Celja, kakor si ga je zamislil g. inž. arhitekt g. Drago Umek iz Celja. Pri članku se nam ie vrinila pomota, da je ta načrt, o katerem |e bilo v članku govora, zamisel inž. Utneka iz Ljubljane, dejansko pa je Ia načrt zamisel celjskega inž. arhitekta g. Umeka Draga. e Z barake je padel ponoči, ko Te počival, 47 letni delavec brez stalnega bivališča Lazar Friderik. Pri jiadcu si je polomil rebra. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e Spremembe na celjski gimnaziji. S celjske gimnazije so premeščeni gg. prof. Srečko Brodar in Ludvik Gabrovšek v Ljubljano, Josip Karba v Maribor, Ivan Krašna v Kočevje in Jožica Tomšič v Maribor. Na celjsko gimnazijo pa so imenovani gg. Marjan Cadež iz Prizrena, Marija Kapljer iz Ljubljane, Ivan Krečič iz Bjelega polja. Cvetko Skok iz Svilanjca in Vladimir Zitko iz Ljubljane. e Pevski koncert društva »Jadran«. Društvo »Jadran« iz Maribora priredi danes ob pol 11 dopoldne v mestnem parku koncert. Nastopilo bo 40 pevcev, ki bodo zapeli 17 narodnih in domoljubnih pesmi. e Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes g. dr. Josip Cerin v Prešernovi ul. 1. e Zagonetna smrt Podpečana Franca v Voj-niku pri Celju. Po Celju in celjski okolici se je včraj dopoldne raznesla vest, da je umrl v Voj-niku kolarski mojster Podi>ečan Franc. Včeraj se ga je nekoliko napil in prišel pozno domov. Zaprl se je v sobo, kjer so ga našli zjutraj mrtvega. V sobo so kar vdrli. Sedaj ne vedo, ali gre za samomor ali je Podpečana zadela kap. Včeraj si ie namreč kupil oglje in ni izključeno, da se je zadušil .To bo dognala šele obdukcija. Praznik prosvete v Voklem Le nekaj dni je še do Jernejeve nedelje, 27. avgusta, ko bo v Voklem velik prosvetni praznik. Voklani se pripravljajo nanj z veliko marljivostjo in požrtvovalnostjo. Graditev prosvetnega doma v Voklem je pokazala, kako globoko in močno je v slovenskem ljudstvu zasidrana prosvetna ideja, pokazala pa je tudi, kaj zmore složnost ljudi, Sc vedno drži pregovor: Sloga jači, nesloga tlačil Zato pa pridite na Jernejevo nedeljo vsi od blizu in daleč in si oglejte uspeh pridnih in složnih rok. Oglejte si prijazno gorenjsko vas Voklo! Saj bo tisti dan v naši sredi sam gospod ban dr. Marko Natlačen, ki je prevzel pokroviteljstvo nad vso slovesnostjo. Bližnji pa pridite ie v soboto zvečer ob 8. ko bomo slovesno sprejeli botra in hotriro g. narodnega poslanca Brodarja in gospo 1'mnikovo, soprogo našega župana. Njima na čast ho zvečer lepa akademija. Pripravili smo ie lepo dobitke za tiste, ki iinajo srečo pri srečolovu. Podbrezje pri Podnartu Podbrezje so mala fara na Gorenjskem ob glavni cesti, ki spaja našo prestolnico z Bledom. Leie na višini desnega brega Tržiške Bistrice blizu Dupelj, železniške postajice na tržiški progi. Iz Naklega nad Kranjem te pripelje lepa in široka moderna cesta po kotlini Bistrice, od katere se potem v strmem klancu dvigne navzgor. Prva vas, ki spada v podbreško faro s te strani, je Bistrica, na rebri pa Dolenja vas, ki ju s farnim središčem spaja tudi še — za glavni promet opuščena — stara cesta, ki se na začetku Srednje vasi spoji z novo. V Srednji vasi je nastanjena pošta, orožniška postaja in šola. Ob šolskem poslopju pa prideš po vaški poti k farni cerkvi in župnišču. Naselje okrog cerkve se imenuje Bri-tof, kjer je nastanjeno tudi Prosvetno društvo v stari kaplaniji in v stari šoli, ki ima kot rojstna hiša znanega šolnika Andreja Praprotnika tudi njegovo spominsko ploščo na pročelju. Od farne cerkve dalje prideg v Podtabor, vasico, ki se drži prejšnje in se vije ob zgodovinskem gričku z imenom Tabor s prijazno, od daleč vidno in dobro ohranjeno taborsko cerkvico. Ce to pot ob bregu Bistrice nadaljuješ, prideš v eni uri v Kovor, odkoder imaš potem še urico do Tržiča. Podhrežani imajo za Podtaborom lepo cesto proti Tržiču, ki pelje nekaj časa — do Žvirča — po krasnem smrekovem gozdu. Druga cesta, ki se je deloma — zlasti iz Dolenje vasi in Bistrice — poslužujejo, pa se odcepi proti Tržiču že kmalu iz Naklega in jo Podbrežani dosegajo na Žejah, obcestni vasici na levem bregu Bistrice, kjer vstopajo zlasti radi na avtobus, ki veže Ljubljano s Tržičem tudi pozimi, dočim je »Bleject, ki vozi skozi Podbrezje, le sezonsko prometno sredstvo. Na drugo stran pa po glavni cesti ni daleč do Podnarta, ki leži na desnem bregu Save v dolini, v katero prideš iz Podbrezij tudi po gozdni bližnjici v dvajsetih minutah, dočim te navzgor breg zavleče za kakih deset minut. Take so Podbrezje. Življenje v njih pa je tej legi primerno živahno. Podbrežani so kmetje, njih otroci pa deloma hodijo tudi delat v kranjske, tržiške in jeseniške tovarne. V tujskoprometnem oziru bi se lahko v tem kraju, ki je s krasnim razgledom odprt na tržiške planine, proti Stolu in Triglavu pa tudi proti Storžiču in Grintavcu, še marsikaj ukrenilo, saj je to kraj, ki je kakor poklican za prav ugodno letovišče. V tem oziru čaka bodoče rodove tu še hvnležna naloga, ki bo kraju nedvomno nosila tudi koristi, saj so Podbrežani dobri, podjetni in prijazni ljudje. Ne bo ti žal, če kreneš v Podbrezje, bodisi mimogrede na Brezje, ki so le poldrugo uro oddaljene, ali naprej na Bled, odnosno na planine ali v Tržič. To nedeljo pa je v Podhresjah velik okrofni tabor, združen s proslavo 30 letnice tukajšnjega Prosvetnega društva kot popoldanska prireditev. Ne opusti lepe prilike in obišči ta kraj in ljudi 1 Spored prireditve razglašajo krasni plakati s sliko taborske cerkvice. Pripravljalni odbor si z domačini prizadeva, da bi bili s prireditvijo vsi gostje zadovoljni. Spomni se ob tej priliki tudt, da nameravajo Podbrežani v kratkem gradit) nov, sodobnemu času primeren Prosvetni dom. Pomagaj jim po svojih močeh in s svojo udeležbo! Glavna kolektura Drž. razr. loterije VRELEC SREČE Alojzi| Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14, javlja, da bo bili glasom teletoničnega sporočila due 19. avgusta izžrebani naslednji dobitki V. razreda 38. kola: 100.000 din št. 37, 80.000 din St. 97.258, 50.000 din št. 54.567, 40.000 din št. 30.064, 30.000 din št. 93.769, 24.000 din št. 24.040, 20.000 din št. 30.748, 36.651, 16.000 din št. 7.324, 12.000 din št. 46.367, 51.865, 77.139. 81.254. 10.000 din št. 27.707, 33.341, 42.589, 43.368, 43.591, 44.860, 51.832, 65,462, 67.670, 83629. 8000 din št. 831, 3207, 5346, 6336, 17.036, 17.620, 22.057, 26.234, 29.585, 30.103, 54.067, 59.330 68.407, 80204, 81.498, 83.360, 88.753, 89.103, 93.223 6000 din št. 2636, 4585, 16.485, 19.802. 28.001 30.063, 39.820, 41.504, 4-4.575, 56.367, 56.949, 57.720 58.003, 61.752. 65.681, 71.157, 73.74», 74.596, 76.790 82.126, 82.371, 89.379. 97.456, 98.332, 99.677. 5000 din št. 1790, 3806, 96S4, 10.091, 13.226, 14.305, 17.750, 21.762, 24.334, 27.562. 31 698. 33.364 34.649, 39.(i89, 49.089, 53.581, 56 699, 57.981, 74.136 81.661, 82.005, 88.356, 88.460, 89.020, 96 930, 97.604 99.519. 4000 din št. 5538, 11.665, 11.730, 21.507, 21.964 22.753, 23.231, 26.088, 27.323, 36.937, 40.003. 43.183 46 399, 46.516, 46.681, 47.335, 49.472, 51.204, 60.738 6T).939, 66.537, 76.926. 77.002. 77.248, 85.019, 85.425 86.702, 88.239, 92.240. 95.153, 95.935, 97.««. Prihodnji izid žrebanja bom objavil v torek, dne 22. avgusta 1939. Žrebanje bo trajalo do 9. septembra. Vsi oni, ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo. Kdor si še ni nabavil srečk državne rasredne loterije, naj pohiti ponje v glavno doma6o ke-lekturo »VRELEC 8RIX'E«. Tfekega poletnega popoldne je Sel star moi po ozki kamnitni poti, ki je vodila iz vasi na morje. Z eno roko si je opiral bok, v drugi pa je trdo držal palico in se nanjo težko naslanjal. Drhčt je in sigal. Vsak tretji ali Četrti korak se je ustavil in se počasi zravnal; prijel je palico občroč in se ozrl, zvenjeni obraz po starčevsko otožno zasanjan. Bil je zgrbljen. Obleka je ohlapno visela na njem in bila vsa zakrpana. Nosil je le tako, ki so jo bili mlajši v hiši zavrgli, češ da ni več uporabna. Saj je tudi sam postal neuporaben in zajčdav. Čeprav je bilo vroče, je bil kajsi oblečen. Ni se potil, pa je bil tesno zapet. V njegovi krvi ni bilo nobene toplote. V obraz je bil rumen. Oči so bile brez barve in ob robeh krvavo podplute. Na trepavkah ni bilo vejic. Brezzoba usta so bila vdrta v obraz. Lične kosti so štrlele pod skorjasto kožo kot kolkove kosti starega konja. Na zveženih rokah je bila koža prosojna, da je bilo videti bolehno žilje. Na vratu pod skranjo mu je rastla redka bela brada. Čeprav je bilo čisto brezvetrno, si je bil zavaroval randravi črni klobuk. Kakor ribič na morju si ga je bil privezal z vrvico okoli vratu. Med hojo mu Je vretenasta palica čudno žalostno jekala po uglajenih apnenčastih ploščah in rahlih kamnih, ki so ležali po poti. Z nogami je udarjal težko in trdo; spodrsevale so mu in pod njimi je škripalo kakor pod kopiti težko otovorjenega konja, ki se ponoči spotika po gorski tesni. Nikjer ni bilo nobenega glasu. Vse je bilo tiho. Morje je bilo vse stekleno in belo v sončni luči in tako mirno, da njegovo mrmranje ni dosegalo starca, čeprav je bilo komaj pet sto metrov proč. Obakraj poti so bili zeleni vrtiči ovsa in krompirja. Večkrat se je naslonil na kamnitne ograde ob njih in blagroval zoreča žita; oziral se je po ljudeh in bil vesel, ko ni videl nikjer nikogar. Zakaj ribiču ni po sreči nameriti se na ljudi, ko gre na morje. Starcu se je motilo. Misli mn je slepilo, da se mu je povrnila mladost. Menil je, da gre na morje kakor nekoč. Prišel je na konec steze in skozi prehod v ogradi zlezel v samoten skalnat svet, ki se je širil nad obalo. Zadihal je vonj morja in od veselja lahno strepetal. Ustopil se je pokonci, si zasenčil oči in gledal v daljo. Videl je neskončno ravan mrgoleče vode, ki se je raztezala do meja neba. Videl je dolgi obalski nasip iz valjastih kamnov. Po škrilju med valjastimi kamni na obali je uzrl poveznjene čolne, katerih posmoljena dna so se svetila v sončni luči. Videl je čeri, ki so se dvigale obakraj skalnatega zaliva, in tiho morje, ki se je naiekalo in odtekalo okoli črnih skal. Videl je stoge posušene morske trave, in v čisto ubeljene zaplate morskega mahu, ki so ga zjutraj nabrale in potrosile vaščanke. In nagloma so se zgrnili nanj vsi veseli spomini iz fantovskih let, da mu je preostala kri vroče zaplala po žilah. Na poti dalje je premikal ustnice in drgetal. Stopal je že malone urno in čvrsto. Zakaj privid ga je slepil tako v živo, da mu je bilo, ko da se prebuja iz dolgega spanja in prihaja v deželo mladosti. In da gre ven lovit ribe. Ves prevzet veselja si je oddahnil na kamnitni klopi kraj poti. To klop so postavili že v zdavnjih časih ribiči, da so mogli kje počivati s košarami rib, gredoč z obale v vas. Starcu je počivanje onorl priklicalo čudovite spomine. Mislil je na svoj prvi veliki ribji lov, ko je bil še fant in golobrad. Spominjal se je, da je počival prav tukaj s polno košaro in gledal v neumne poginule ribe, na katerih se je bil glen strdil že v žolico. Kako je bilo tisto prelepo I Potlej se je bil na lepem zmislil na kamen. In ko mu je ta ptišel v mar, je prenehal dihati, se počasi zasukal in s prsmi naslonil na klop, da ga poišče v skalovini. Ugledal ga je in se zdrznil kakor sledni pes, ko dobi pred oči plen. Kamen je bil okrogel granitni čok. Na sljudo povrh je sijalo sonce, da se je ves svetlikal. Bil je na planem prostoru med skalami. Vsenaokoli je bilo kamnje zdrobljeno v grušč in mleto v prah, čok pa je ležal v plitvi jami. Ta kamen je bil na tem prostoru od pomne-nja. In odkar kdo pameti, je bila navada, da so vaški fantje na njem preskušali svojo moč in ga vzdigovali. Za vsakega je bil pražnji tisti dan, ko je dvignil kamen s tal in .mu dal vetra', kot so menili. Če ga je kateri dobil do kolen, so ga imeli za mojstra, za vrstnika najboljših. Če pa ga je dobil do prs, so ga imeli za junaka brez primere, in povsod so govorili o njem. Toda kdor ni uspel in ni premaknil kamna s tal, je bil poslej posmehovanju vseh za tarčo. Tako je bilo od nekdaj, od časov vaških najzdavnejših pradedov. Stari mož je strmel v kamen in se silno razvnel, ko se je spomnil, kdaj ga je bil vzdignil v prvo. Takrat mu je bilo komaj sedemnajst let. Z nočjo in skriv je bil prišel, da se je junačil z nJim, dokler ga ni bolela že prav vsaka mišica. Ravno za colo ga je bil pa le privzdignil. Ne za več. Toda malo po malu ga je dobival više. da so začeli spoštljivo govoriti o njem stari in mladi, ki so ob nedeljah hodili semkaj gledat preskušnje fantovske moči. Zmislil se je Se na svojo največjo zmago, in krmežljave oči so se mu zalile s solzami, da ni več videl kamna, ki je vanj mežikal. Živo pa ga BANKA BARUCH 11. Rne A.ber, Pari* (r) •dpremtfa denar v Jugoelavt)« aajhitrej« la f ■ajboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantnej«. Poštni Bradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksembnrgu sprejemajo plačila na aaše ček. račune: Belgija: St. 80ti4-64. Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 14*8-6«, Ned Dienst; Luksemburg Številka 59A7. I.uzembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. je videl v mislih, v sivem jutrnjem svitanj«, ko je bilo še spolzko od rose. V vasi je bila tistikrat svatba. Od navzočnih fantov iz vsega okolja so prenekateri sloveli zaradi svoje moči in postav-nosti. Vsi so vso noč veseljačili. Ko pa je skozi odprta vrata nagnečene hiše zasijala podnevna luč, jim je nekdo glasno zaklical, naj nehajo ko-šatiti se in gredo spričat svojo moč na obalo. Da se bo videlo, kdo dvigne granitni čok najviše I Med vpitjem in smehom so se takoj ravnali tjakaj in za njimi še mnoge ženske. In tam eo si slekli suknjiče, pomeli mišice in se spravili nad kamen. Od vseh tistih korenjakov pa ga je samo on dobil do vratu in trikrat poljubil, preden ga je med široko razkoračenimi nogami spustil spet v kameni prah na ležišče. In hvala, ki so mu jo šteli sovaščani onega dne pred končnim vzhodom, mu je zdaj zvenela v ušesih glasno, kakor da Se plove po zraku. Zamomljal je in vstal s klopi. Odvrgel je palico in šel h kamnu sključen. Tako brez palice ga je močno zanašalo, pa se le ni domislil, kaj počne. Oči so mu srepele in žarele blazno. Prišel je do kamna in pogled povešen vanj, se je okrepil in ustopil pokonci. N.esel je roke k ustom, pljunil v dlani in jih pomel. Pihnil je iz sebe kar moči Rape in se stresel. Potem je začel z nogami grebsti po tleh, da je zadobil držo. Široko se je razkoračil in se v kolenih nagnil malce naprej. Sprehajal ga je močan drget, toda tega mu ni bilo mar. Pripognil se je nad kamen. Položil je nanj roke in zlagoma pribiral moči. Sapa mu je prihajala iz ust neredno po duških in žvižgala od naduhe. Nato je počasi podrseval z dlanmi po kamnu, da najde prijem. Toda kamen je bil tako gladek, da ni bilo tega nikjer dobiti. Obseči ga je bilo treba vsega. Zato se je starec sklonil niže in segel podenj. Toda starost mu je ude tako usušila, da ga ni mogel okleniti in zado-biti prijem. Godrnjaje in stogoten od nemoči svojih rok je motovilil in grabil po kamnu. Kolena so se mu čedalje bolj upogibala. Začel je stokati. Nato je pokleknil pred čok in se nagibal, dokler ni bil s prsmi na njem. Sprostrl je čezenj lakti. Z rokami se je pritaknil tal. Končno je uspel in dobil kamen v prijem. Mučil se je z njim in spet odjenjal. Od napora so se mu pljuča izčrpala. Jezik mu je molel iz ust. Hlipal je. Oči so se mu začele stekliti. Potem se je znova začutil na kamnu, ki je bil že vroč od žgočega sonca. Vsevdilj ga je razburjal in blaznil . Pred očmi mu je vstal velik rdeč mozolj. Starec je zdrevenel, in grlo mu je zagatil vozlu podoben svaljak. Kri mu je navrela v glavo. Žile na čelu so se mu nabreknile. Povlekel je ustne vase in zastokal, hreščeče globoko zajel sapo in se loteval kamna. Ta pa je bil skozi negiben. Zdajci je starec sjabotno zakrilil z rokami, mlahavo padel čezenj in udaril vanj z brado. Po hrbtu ga je spreletel srh. Potlej je otrpnil, od glave do nog močno strepetal, zdrknil s kamna in padel na levi bok. Noge so se mu zleknile. Poskusil je dvigniti glavo, ki pa je omahnila na levo ramo in se ni več zganila, da mu je obraz strmel v nebo. Spodnja čeljust se mu je povesila. Preko nje je prisolzilo iz ust malo rumene vlage. Še nekaj trenutkov ga je stresalo, nato pa je Široko odprtih oči in povešene spodnje čeljusti obstal strašno pri miru. Pribrenčale so muhe in ga začele obletavati. Ena njih je kmalu sedla na rumeni curek, ki mu je polzel iz ust. Prignezdila se je druga in v dvoje sta na moč hiteli prepirati se ln bzikati okoli njegovih ust. On je negiben dolgo ležal M n r i I1 o: Dva tako. Slišati je bilo le mušje brenčanje. Drugače je bilo vse tiho ko v grobu. Nato so v tihoto udarili človeški glasovi. Prikazali so se ljudje iz vasi, ki so iskaje in oziraje se klicali in si zasenčevali oči. Prišli so v ska-lovino, kjer je oni ležal in se mu približavali. Niso ga pa zagledali prej ko na deset metrov. Tedaj so zavpili in stekli k njemu. Ko so se sklonili čezenj, sta se oba moža odkrila in se pokri-žala. Ženske so na glas zatarnale. Stari mož je bil mrtev. Moški srednjih let in sivih las, ki je klečal ob truplu. Je na glas dejal: »Zadnji teden ga nismo mogli udržati doma. Vselej se je izmuznil iz hiše. Ali vidite? Kamen je hotel vzdigniti. Pa mu je počilo srce.t Ta je bil umrlega starca sin. Drugi, neki sosed, je spoštljivo menil: — ki jima tekne »Nekdaj ga je mogel visoko vzdigniti. Hvaljen bodi Rog! V vsem stvarstvu nobena reč ne traja dlje kakor človek.< Dvignili so truplo in ga odnesli na sklenjenih rokah. Neka ženska je pljunila v kamen in se prekrižala. »Napuh je tisti hudič, ki je prvi spravil greh na svet,< je dejala. Odhajali so med glasnim govorjenjem in tožbami. Kasneje, ko se je zvečerilo, so ljudje od radovednosti hodili gledat kamen, da vidijo, kje je stari mož umrl. In pripovedovali so si o njegovi mladosti in sili pa o svatbeni noči, ko ga je držal vštric vratu in trikrat poljubil. In nato so se navzočni fantje začeli izzivati na preskušnjo moči. Slekli so si suknjič in se začeli otepati s kamnom. (Angleško: Liam 0'Flaherty.) Prekopavanje ali rieolanje imenujemo ono kopanje zemlje, pri čemer vzamemo večio globino, odstranimo vse kamenje in korenine dreves in grmov, v kolikor so predolge. Pri tem delu pa očistimo tudi svet vsega plevela in zemlio po-gnojimo z gnojili in apnom. Prekopavanje ne pretrdega sveta izvršimo z navadnimi lopatami, pri trši zemlji pa se rabita kramp in motika. Glavno pri rigolariju je, da skrbno prerahljamo primerno globino zemlje, da tako spravimo zemeljske snovi, ki jih rastline potrebujejo za življenje, do korenin. V plitvih zemljah pa s prekopavanjem ne opravimo dosti. Hamozna zemlja ne potrebuje preveč obdelave in io lahko takoj uporabljamo. Le včasih se zgodi, da manjka apna. ki ga dodamo. Letno moramo humozni svet prekopati in po potrebi gnojiti. Nekoliko drugače pa ravnamo s težho ilovnato zemljo, ki se sestoji iz gline, ilovice, laporja in drugih težjih zemlja. Tak svet potrebuje temeljitega zrahljanja in primešanja drugih, lažjih in bolj humoznih prsti. Dosti pa tudi pomagamo, če svet do dobra pregnojinio in globoko prekopljemo (rigolamo). Težko zemlio z rigolanjem izboljšamo, prerahljamo in preobrnemo, tako da pridejo spodnje še ne izrabljene plasti zemlje na površje. To navadno že zadostuje. Pri prekopavanju (rigola-nju) pa moramo paziti, da ne spravimo na površje zemeljskih plasti, ki nimajo zemeljskih bakterij in so mrtve. Na taki zemlji je nemogoče vsako življenje kulturnih rastlin. Manjše površine po vrtovih in poljih, kjer ie zemlja še kolikor toliko dobra, ne rigolamo pregloboko, pač pa pustimo, da zemeljska plast pozimi do dobra premrzne, nato jo z navadno kopačo zgrebemo na brazde, da premrzne tudi spodnja plast. To lahko ponavljamo večkrat. Spomladi razgrebemo zemljo, ki je zaradi mraza razrahljana in zdrobljena in tako pripravljena za saditev'. Lahko pa tudi vrt še enkrat pre-lopatimo, da se zmešajo prsti. Pri rigolanju pa vrt tudi gnojimo. Takrat dodamo zemlji po potrebi snovi, ki jo delajo lahko, kot: lesni pepel, mivka, apnenec, hlevski gnoj. kompost in humoz-no zemlio. Za vsako težko zemljo je neobhodno potreben apnenec, ki ga takole dodamo: sežgano tn Se ne gašeno apno razvozimo v samokolnicah na majhne kupčke po zemlji. Ena samokolnica zadostuje za 50—fiO kvad. metrov. Vse te kupčke pa pokrijemo z zemljo, da apno razpade v prah. To se zgodi navadno že v nekaj tednih, nato pa apno raztresemo po zemlji. Pri tem delu pa moramo biti zelo previdni. Raztresti smemo »pno le. ko je suho in mimo vreme s popolnoma suhimi rokami. ker apno žge kožo. ker je zemlje le malo, na dnu pa se nahajalo pesek, grušč in ilovica. Če to spravimo na površje zemlio le poslabšamo. Rigolanje je delo, ki ga lahko s pridom opravimo le v jeseni ali pozimi; kajti zemlje, ki jih spravimo z rigolanjem na površino, so grobe in se drže skupaj. Tekom zime pa zemlja zmrzne in razpade ter je tako plodonosna. Delo pričnemo na najvišjem ali najnižjem koncu vrta, da tako z rigolaniem tudi vrt vzravnamo. Na najvišjem koncu vrta izkopi jemo po-dolžni jarek, iz katerega izvozimo zemljo na nižje ležeči del, med rigolanjem pa jarek zasujemo in tako svet izravnamo. Če pa pričnemo preko-pavati na nižjem delu vrta, pa mečemo zemljo precej višje in puščamo širok jarek. O počitnicah na Veliki Planini Oglasni oddelek ameriških časopisov. V oddaljenih mestih Severne Amerike je več majhnih časnikov, ki si pomagajo na naj-neverjetnejši način, da bi si pridobili več naročnikov. Tako smo brali v nekem takem li- stiču: >če se Ho tisti mladenič, ki rmo ga v soboto zvečer videli, kako je v parku poljubil mlado gospodično, do konca tega teona naročil na naš list, ne bomo te zadeve v listu nič več omenjali. (Oglasnik z Mississippija.)« V Karlobagu 2e dolgo popoldne »e mučiva t vroči m moti na resti. Zgubil sem vsako misel in hrepenenje. Vdajam se podobam, ki jih vrste okrog mene ki|o-metri, vdajam se soncu, trudnosti, mehaničnim gibom svojega telesa in ubijajočemu molku. Tudi moj tovariš je tih. Zdi se, da sva pozabila drug na drugega. Ko se cesta prevesi proti morju v zaliv, ee spomniva, da imava cilj pred eeboj. Počasi zaži-viva v veselih besedah. Govoriva o zelenju, o drevesih in rožah, o senci in vodi. Mesta so oaze življenja v tem kamenju. Sele za nekaj dolgimi ovinki sva v Karlobagu. V pristanišču je nekaj čolnov, ki jih huda burja meče sem in tja. Čez veličastni kamnitni breg udarja morje. Nekajkrat pljuskne še v naju na cesto, ki jo mogočne hiše potiskajo čisto k obali. Od samega veselja voziva kar naprej, dokler nama kmalu mesta ne zmanjka. Vračava se proti pristaniSču. Treba si bo poiskati dom, čeden kotiček. da se spočijeva in zbereva. Ko voziva nazaj po isti poti. Imam občutek, da naju že vse mesto pozna. Zapomnili so si najina obraza, obleko, številki najinih koles... In ko spregovoriva z nekaj ljudmi, so nama že prvi trenutek domači, precej razumejo najin položaj in načrt. Z veseljem doživljaš, da tukaj nisi samo (nota tujskega prometa, marveč naravnost gost in tovariš. Morebiti si boš sam pri sebi očital, da si zaprt in posloven in da se moraS Sele pri teh ljudeh učiti prave sproščenosti. Videz nedelje-nega življenja je pri njih popoln. S pomočjo radovednega fanta, ld nama kar na poti začne ogledovati kolesi, preskušati gume in na glas brati številke (njegovo strokovmjaško je bilo razumljivo, ko je povedal, da se uči za šoferja tovornega avtomobila), najdeva sobo pri neki gospe. V lepi hiši že malo za mestom živi sama s siroto Marijo, ki jo je vzela za svojo. Otroci so se ji razšli na vse kraje sveta. Sprejeta sva kot gosta. Kmalu sediva v temni sobi zapletena v domač pogovor o Karlobagu in tujskem prometu, o najinih doživetjih in načrtih. Razgovorih smo se na dolgo in na široko. Trud-nost naju je že zdaj minila! V poznem popoldnevu, ko sonce že izgubi vso moč, je tako lepo postopanje po senčnatih mestnih ulicah. Mimo novega kopališča, iz katerega je veter pregnal že vse kopalce, greva proti župni cerkvi, ki je prava zidana trdnjava. Nikjer blestečih oken ali zavitih zidnih okraskov, samo trdna siva stena. Tudi znotraj je cerkev za naše oči, ki so vajene polnega baroka, prazna. Glavni oltar je posvečen svetemu Karlu, po katerem se tudi mesto sedaj imenuje. Prej se je namreč imenovalo samo P>ag. Meščani so ie sedaj Karlobažani ali Bažani. Vse to nama razlaga učeni fantič, bodoči šofer, ki se še sedaj ne more ločiti od naju. V cerkvi in okrog nje se vrst« kamni s starih plemiških grobnic, tako da je prostor pred cerkvijo kar tlakovan z njimi. Ti stari napisi so priče življenja, ki je tu kipelo pred stoletji. Karlobag je blestel s svojimi liškimi in krbavskimi gospodi, s svojimi turškimi vojskami in morskimi roparji. S težkimi besedami pripovedujejo napisi o slavnih gospodih, ki so tu pokopavali svoje družine. Hoe monumentum proli dilertae... fieri fecit... Ta spomenik je ljubljeni hčerki dal postaviti... Kar ostal bi pri teh pričah razgibanega življenja, ki se je izkipelo v teh nekaj besedah in okrasilo ubijajoče kamenje s svojo krasoto. Težko se poslavljam od preteklosti. Iz pristanišča greva naravnost v ozke ulice. Mesto se vzpenja v breg. Nekaj ulie drži strmo navzgor po kamnitnih stopnicah. Precej za glavno vrsto hiS ob obali se začne pisani nered sredozemskih obmorskih mest. V teh krivih in samovoljno oblikovanih ulicah je nastala najbrž tudi tista atmosfera domačnosti. Za vsakega človeka, za vsak značaj je dovolj prostora, da se izrazi in uveljavi, da se izkriči. Edini red in pravilo je tvoj temperament, tvoja dobra ali slaba volja. Vsak pričakuje od tebe, da se mu daš, kakršen si. Težko bi živel v takem kričečem ozračju: navajen si večkrat na brezosebnost in zunanjo pravilnost. Med hišami je skrit kapucinski samostan. Cerkev je navzkriž poslikana in okrašena dvoranica, veliko toplejša ko župna. Zvezana je z majhnim samostanom, ki hrani imenitne slike in lepo kn}tt-nico. Vsi domačini ti vedo to povedati in ti cenijo vrednost slik na milijone in milijone. Pozvoniva na samostanskih vratih. Bledi vratar nama s čudnim naglasom pove skozi lino: »Oosjiod gvardijan so bolni.« Kolikor dalj sva od morskega brega, toliko manj ljudi srečujeva. Nazadnje zajdeva v pravo puščobo. Gori v bregu so hišo prazne, nekatere že razdrte. Kamenje se razsipa z visokih zidov, vztrajno zelenje zaseda pragove in okna. Rršljan prerašča cele stene in zakriva revščino. Iz Karlobaga so ljudje bežali in 6e beže. Mesto Je bilo ogoljufano za vso bodočnost, ko je bilo odrezano od celinskih notranjih žil. Smeri so se zmedle. Karlobag ne bo nikdar več važno trgovsko pristanišče, kakor je nekdaj bilo. Razviti se hoče v letoviški kraj. Žalostna je pot med zapuSčenimi hišami na Kalvarijo, k cerkvici na griču. Okrog nje je razmetano in s kamni posuto pokopališče. Noben beraški grob ni pri nas tako samoten, kakor so ti kamni. Ko sedeva pred cerkev, v katero sva skoči gosto zamrežena okna mogla komaj malo videti, na kamnitno klopco, se nama odpre pogled na sivi Pag, ob katerega butajo valovi. Silen veter piha skozi zapuščene zidove. Mestece je sedaj pred nama. Boren košček življenja, ki kljubuje zmagoslavnemu kamenju. Ta kraj je res kakor en sam samostan, od v»eh strani zaprt, obdarjen s samoto, zbranostjo, samostanskim vonjem in barvo. Čar umiranja je razprostrt nad temi neurejenimi hiSami. Tesno je tu gori. Kmalu se vrneva k bregu v tako imenovano Plantažo, karlobaški park. To Je proga zelenja ob morski obali, z nekaj steznmi preprežena in malo urejena. Barve borovcev, bri- nja, kameni in fig ao raj » oči. Tukaj d nim zaprt pred težko sivino kamenja. Ko se vračava, srečava dva, trt IftidL, ld strpno hite skozi park. Nama se nikamor ne mudi. Oglndava vsak kamen in z naslado Šolarja, ki s« je pravkar naučil brati, prebirava napise, ki jih je tu vse polno. Na vsakem vodnjaku, na vsakem križu in spominku bereš, kdo ga Je postavil. V pristanišču malo posediva na molu, ki )e zavarovan proti vetru in valovom, in skušava urejevati zbegane vtise. Kmalu se nama pridruži prijazni fant. Nagovori naju kot stara znanca, katerih misli in načrte pozna. Toda skoraj nič ni razočaran, ko zve, da nisva brezposelna delavca, kakor si je mislil. Takoj se vživi in začne razkladati zanimivosti od blizu in daleč. Razigrana nad tem novim doživetjem se trajava v svojo domačijo k dobri gospe. V mraku sva tam. Po večerji sedimo za mizo v zmedeni starinski sobi. Sredi vestnih fotografij v okrašenih okvirih, med aristokratskimi stoli, kitajskimi čašicami in starimi časopisi poslušava gospejino pripoved. Imela je sina, ki je bil kapitan na veliki ladji. Pred leti pa je izginil z ladjo na poti v Ameriko. Nikjer ni mogla dobiti vesti o njem. Vsi so verjeli, da se je ladja potopila. Deset in še več let po tem pa jo je pred cerkvijo nagovoril mlad gospod. Povedal je samo, da je kapitan na največji ruski ladji. »Prišel sem v Karlobag, da vidim Vas.c Nato se Je poslovil. Gospa je bila tako zmedena, da ni niti spregovorila. Pozneje ni mogla nič več zvedeti o čudnem tujcu. Ali je bil njen sin? Njegov tovariš? Popotnik na zgubljeni ladji? Tako se pleto skrivnostne zgodbe, ki so že na pol sanje. Ta osamela gospa je simbol zapuščenega mesta, ki mu je bodočnost utonila nekje v daljnem sivem morju in živi samo še v veseli tolažbi legend. Saj je v njih resnično upanje. Ko leževa spat, slišiva mlade deklice peti obrabljene napeve z navdušenim, divjim glasom. (J.R.) Otroške obleke za počitniške in šolske dni Dom« narejeno cvetlično pokrivalo Tako pokrivalo, ki je po sveta za večerne prireditve jako v modi, moreš narediti doma. Potrebuješ kos naškrobljenega platna, elastiko (da z njo pritrdiS pokrivalo na glavo), dalje iglo in sukanec, nekaj bucik in veliko umetnih cvetlic. Potem cvetice kar prišiješ na platno — pa je pokrivalo narejeno, kakor razvidiš s slike. Ali veš, ha j »o drobci vljudnosti? Vljudnost kakega obiska Ima svoje meje. Ce Je pretirana, postanemo razdraženi. Kdo bi ee že ne bil po tihem jezil, če je na vsako vprašanje, na vsak predlog za kako zabavo, dobil zmeraj eden in isti odgovor: »Kakor želite...« Ali bi šla v kino? — Kakor hočeš!... Ali bi Mi na izlet? — Ne verni, kakor ran j« všeč... Ali hočemo hiti vljudni? — Brez dvom«! Torej bodimo vljudni. Ravnaimo ee po navodilih majhnih obzirnosti, ki jih je napisal Franco« J. H. Lefebvre. Ta svetuje med drugim: Za ženake Ce ee znancem javiš, tedaj ne povej samo ure svojega prihoda, marveč tudi čas svojega odhoda. Spoštuj najljubši stol svoje gostiteljice. Če kadiš, tedaj pokadi zdaj pa zdaj tudi kako svojo cigareto, če se zjutraj koplješ, ne porabi zase vse vroSe vode, kolikor je je. Daj knjigo, ki si ai jo vzela e police, spet na prejšnje mesto nazaj. Če si v družbi z možem svoje gostiteljice... Ne primerjaj njegove matere v slabem smislu « evojo materjo. Ce predlaga, da bi šli vsi v kino, ne smeš reči, da bi lahko tudi doma ostali. Nikar ne imej dolgočasnega obraza, kadar pripoveduje kako anekdoto, ki se ji ves svet smeje, pa čeprav bi jo bila že 6tokrat elišala. Ne prosi ga denarja I Za moške Ke nastavi radia tako, da bi bilo sti&rti le poročila o nogometu in politiki. Ne reci: J a z si bom kupil to in to — ampak: Mi bomo kupili... Ne začni svoji ženi pripovedovati 6voje poslovne zadeve, če je zvečer vprav zadremala. V restavraciji se ne pričkaj glasno z natakarjem zaradi računa, če je tvoja žena zraven. Ne položi obutih nog na zofo. Navadi ee, da se obriješ, preden zajtrkuieš. Ne reci svoji ženi, da ee ji nos sveti, prav takrat, ko jo začne kak gost opazovati. Ne išči pri ženskah več napak kakor si jih s^m pripoznaš. To bi bil višek vljudnosti I Za počitniške tn vrofce dneve sešijemo za deklice lahno oblekco brez rokavov, kakršna je videti zgoraj na levi. Robovi so okrašeni z barvastimi zobci. Spodaj je deček, ki ima svetlomodro ali belo platneno obleko. Poleg nfetra ie deklica v lični ohlekci iz svile. Žepki so okroglo urezanl, za okras so našiti zeleni listi. Klefefi deček je oblečen v praktične hlačke za igranje iz črtasteea platna ali kretona. Večja deklica zraven je jako lična v svoji platneni obleki. Ker bo pa počitnic skoraj konec, vidimo na sliki tudi obleke za Šolarje za hladnejše dneve. Mala šolarica prvega razreda ima praktično oblekico iz volnenega blaga, ki more vrh nje obleči jopico in kako drugo toplejše oblačilo. Njena soseda je v jako okusni volneni obleki. Ovratnik in zapestnici so iz belega pikeja. Fantek pa ima primerno oblekb brez reverjev z velikimi, na vrh našitimi ženi. — Vse te obleke je moči sešiti doma. Kako krpaš perilo Perilo iz trikoja, ki se tu in tam raztrga, zagatiš tako, da pri šivanju uporabljaš čipke, tako da je luknjica lepo zadelana s kosci čipk. Vbodi morajo biti dolgi, da se triko ne zvleče skupaj. Doma spleteno perilo se navadno najprej raztrga zgoraj na vzorčni progi, ali, kjer je elastika. Progo razdereš in napleteš novo. Prav tako raz-dereš rob za elastiko in narediš novega iz dvoj-nate prejice. Svileno perilo zakrpag s svilenimi, počez vrezanimi krpicami ali s čipkami. Tega še ne veš — 8a si kuhalnic« in drugo leseno orodje dalj ohraniš, če jih koj po uporabi daš v lonec x vodo, ki stoji na kraju štedilnika; — da leseno dftsko (za sekanje mesa tn podobno) pred uporabo zmočiš r. vodo, da se meso, mast ali barvilo zelenjave (peteršilja, šprnače) ne vsrkajo v les; — da pekača ne narjavi, Je Jo osnažfS samo e soljo in časopisnim papirjem, in na noben način ne s peskom 1 Krompirjeva sladka Jed Mešaš, da 6e peni, 4 rumenjake in 15 dkg sladkorja in primešaš 20 dkg skuhanega, pretla-čenega krompirja, nnribano limonovo lupino, štiri dkg na debelo sesekljanih mandeljnov in sneg iz 4 beljakov. Daš v pečico in pečeš, da zarumeni; zraven daš na mizo sadja ali vanilijevo ali čokoladno polivko. RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji Zdravi Z uspehom bolezni sret, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez. Julij, avgust penzion 10 dni Din 750'—. Vračunano: stanovanje (izvzemši sobe Terapije), hrana, zdraviliške takse, sobna postrežba ter pitna kura. — Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej. Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali pa naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Frtaueku Gustl ma beseda Kene, sej s« prou gviSen Se spuminate, ke sem vam zadenč prpoudvou, de sem tam pr »Prumet« na Križanskem trgu kupu en becikel. Pa tu sem vam tud puvedu, kašen pasjon sa mel drug beceklisti na ta moj becikel. Se prou cele tri tedne se nisem jest z nim ukul vozu, pa m ga je it eden pufotu. Sej nč na rečem, ta moj becikel je biu res prima, ampak de bo šou zavle lega tku hiter iz rok u roke, b s pa člouk nekol na mogu miselt. Se več koker deset gesptidarju je mou kar u enmu mesce. Sej tu ni nč čudenga, ke en fajn becikel dubi kmal kašenga prjatla. Hvala Bogu! Dons vam pa ie lohka pnvem vesela nuvira, de Je ta becikel že spet n ta praveh rukah. No, tu sem pa jest, ke sem ga pušten plaču. Pa na smete miselt, de je ta becikel še zmeri tak, koker je biti tekat, ke sem ga kupu. Prou gvišen še nou ni biu tku lep, koker je zdej. Jest b ga še puznou na biu več. če b na bla še zmeri moja numara na nem. Tu je pa tku: kene, kdur ga je ukradu. se je bnvu, de b ga kašen pulcaj na spuznou, de je moj, pa b nega in pa še moj becikel na aretiru. Sevede, ga je raj pustu kar hiter z ena drgačna farba prelakirat. Ta drug tat je biu pa giin tku u skrben, ga je pustu pa friše« puhromat. No, in tu Je Slu tulk časa na- prej, de Je becikel spet nazaj u moje ruke prvan-dru. Zdej je res tku lep, de se kar bujim, de b se spet kašen tat vajnga na zalubu. Nn tat je biu še clu tku prsmojen, de mu je nova lampa kupu. En drug pa nova pneumatika. S tem beciklam sem mou jest res ena prou pusebna sreča. Če b jest vedu, de se me bo taka sreča še naprej držala, b jest prec nakupu še ene par beciklu tam pr »Promet«, pa pustu, de b m jih tatovi še bi fajn zrihtal. Pol b jih pa naprej predau. Vem, de b prou dobre kšefte delu. Prou use je blu zdej na nem nuvu, sam tista numara je še zmeri na nem, ke sem ja pustu jest najnga pr pulci tekat na-štimat, ke sem ga kupu. Seveda, tatovem se je škoda zdel gnarja za nova numara, ke je bla še ta čist dobra, pa sa s mislel: zakua b se en let ud berikla dvkarat taksa plačvala, ke treba ni. Rajš ga pestim frišen prelakirat, pa ga tud na bo nubeden spuznou. Seveda, tu pa pr takeh rečeh na drži, ke morja bit numarirane. Numara je holt le numara. Noja, pa pestima zdej za enkat tu. Puvedu sem že tku use, kuku se je gudil mojmu becikle, udkar se je brez mene ukul pu svet putepu. De sem ga dubu le spet nazaj, pa sem veseu. Koker veste, pa nubeden na kepuje becikla zatu. de b ga sam gledu in ubčudvou, pa če je še tku lep, ampak zato, de se lohka z nim ukul fura. Zato sem se pa tud jest kar prec usedu najnga in se udpelu ke preke Rudenke. H Sau se tku tist dan nisem mogu pelat, ke je bla glih nedela in pa tista slaunast Kristusa Krala gor na Stidione. Ldi je blu tulk tam ukul, koker listja in trave. Člouk ja še stopet ni mogu več kam, kuku b se pa mogu pol eden z beciklem pelat? Ubrnu sem se rajš dol preko Dulejnsk cest, ke je bla tku lepu prazna, koker de b Ide vedel, de se bo tist dan vozu Frtaučku Gustl z beciklem tam dol. Sej se nisem prpelu Se prou čist du Rakounka, pa že zaslišem ena muska, ke je, čs se na motem, špilata tist marš: »Mi sma vujaki kurenaki«. Sej veste, če jest zaslišem kašna muska, sem pa prec ves u luft. Kar z bccikla sem dol skoču, pa začeu ukul gledat, kuku je tu, de je dons u tem konce muska, ke ni neker nubenga človeka za videt? Ke sem se tku ukul ubraču, pa zagledam kar naenkrat tam za enem plankam ena strašen velika fana. Še mal viši je bla, koker je Goluc. Ke sem biu ferbčen, se mpa stopu ke preke plankam, de b vidu, kua se prouzaprou godi za plankam. Po kua sem vidu? Nč druzga, koker enga gespuda, ke je sedou pr en miz, pa zdehal se mu je. Tam dol na drugme konc pa meskontarje. Druzga čluveka pa ni blu za videt neker tam ukul. Ke se m je tu čuden zdel, zakua muska Spila, sem 1« stopu h tistinu gespude, ke je pr miz dremu, ga mal za rama putresn, de se je zbudu, in ga prašu, če bo juter negou gud, ke mu kar cela banda ufreht dela. »Kašen gud?« Je zarežu prou grubn nad mana. Sej mu nisem nč zameru, ke sem vedu, de ga jezi, ke sem ga zbudu. »Al na veste, de se ufrehti delaja zvečer, če je ud kerga gud, ne pa zdejla pupotidne. Vitezi maja dons tlela ena veselica. Ce čte jit noter, morte pa plačat deset dinarju ustup-nine.« »Viteze b pa res rad vidu,« sem mn udguvuru. »Ki pa so, de jih ni nč za videt? Al se sam tistem prkažeja, ke plača deset dinarju ustupnine? F.ne dva dinarčka b že še ofru, sam de b jih enkat vidu. ke jih nisem še nekol. Deset dinarju je pa useglih mal preveč pr teh teškeh časeh. Al se na daste prou nč zglihat?« En čas sem čaku na udgovor, pa ni blu nč. Ke se m je Čuden zdel, de kar mouči, sem mu pa punudu kar tri dinarčke. Udgovora pa useglih nisem dubu nubenga. Kar naenkrat pa zaslišem, de že spet tku smrči, koker de b eden drva žagu. Ke se m je smilu, ga pa nisem tou budet. Skubacou sem se raj spet na becikel. Seveda sem tistmu gespude, ke je spet nazaj zaspau, raj vošu( »lohka nuč«, pa sem naprej udfuru ke preke Jelačine. Ke pa mene pred usaka štarija začne prec žeja nadlegvat, sem pa stopu not na vrt na en Spricar. Sevede, becikcl sem pa raj uzeu kar s sabo not na vrt, ke sem se bavu, de b m ga spet kdu na puštesu. Jest b mogu pa spet nazaj kar k nogam coklat, koker tekat ud Urbančka. Ke sem spiu ene tri al Ster Spricarje, sem se pa skubacou spet nazaj na becikel in ja ubrau spet nazaj pu Dulejnsk cest preke Iblan. Veste, pu držauneh cestah so jest z beciklam že zatu rad vozem, ke sa tku urihtane, de člouk misel, de jaha kašenga še mladga žebca. Tku pa fajn pu-skakuješ, de se moreš še prou dober držat, de te becikel dol na strese. Jest pa rad jaahm, ampak kdu s bo pa dondons koj na kepvou, ke sa tku dragi. Pa Se futrat jh moreš, če češ, de t na krepne. Ud becikla pa plačaS usak let tisteh par kuvaču, pa maš na našeh držauneh cestah glih tak užitek, koker če b kojna jahu, če prou se z beciklam vozeš. Kene tela našo iblanske ulce in pa ceste sa pa tku gladke, de člouk res na ve, al se voz z beciklem, al sedi duma pr miz in douhčes predaja. Kua maš pol ud take vožne? Jest sem se že namenu, de bom enkat prosu gespuda župana, de b pustil še pu mestneh ulicah in pa cestah take lukne skopat, koker jih mama pu držauneh cestah. Jest mislem, de b m ustregel, Če že ne za druzga, pa saj zatu, de b pršlu še neki brezposelneh sruinaku du kruha. Sej gespud župan sa doberga srca, zatu tud upam. de b moj prošen prou gvišen ustregel. Puskusu bom na usaka viza, pa nej bo že pol, koker če. Krona m zavle lega menda na bo z glave padla. F .G. jSLOTCTBOf, (tn© avgusta ttoK Med lutkami 2e dvakrat je gospa pomolila glavo skozi vrada, da bi Dolij čim stro4j« zabičala, da n« sme preveč govoriti, se ne razburjati, sirer bo vročina spet hujša: »Zmeraj govoriš samo ti... le ti govoriš!« Dolij je sedela na postelji s lrupom blazin za hrbtom in v družbi svojih prekrasnih lutk. lil dvakrat je odgovorila materi; »Ne samo ja«. Tudi Nina se igra...« Nina je bila hčerka bivše dojilje. Toda Nina, odkrito povedano, iri dostej ntti »k odprla. Zakaj, že dve uri Ji je bilo oko v sanjali in vsa je bila razdvojena, saj niti nj mogle verjeti, alt je vse to resnica, kar je videla in občutila. Svetlozelena, dve leti stara oblekica )o je rezala krog vratu in pod pazduho, jo tiščala v ramenih in v prekratkih in pretesnih rokavih so ji bile roke ko klobase. A krasota otrobe sobe, ki je bila vsa obložena z modrim atlasom, jo je tako očarala in prevzela, da ni ničesar čutila m ničesar zapazila. Nalahno in podzavestno je e svojimi zabreklimi, nerodnimi ročicami božala gladko, mehko odejo posteljice, medtem ko je atrmečih oči in odprtih ust rledila neprestanemu, hlastno frfotajočemu brbljanju male, bolne gospodičnice. Dolij se je zavedala, da se prav za prav igra Nina, čeprav še ni niti ust odprla. S svojim pozornim in nemim občudovanjem je Nina vsaki izmed sedmih lutk, ki so ko gospe na obisku sedele na posteči, dala novo dušo in novo zabavo. Saj ee Dolij že zdavnaj ni hotela več igrati z njimi. To so bila lesena telesa hren življenja, ki so imela voščene aLi porcelanaste glave; oči eo bile steklene, lasje pa iz prediva. Dolij jih aploh ni več marala. A zdaj, vpričo Nine, 60 imele mahoma spe* dušo in eo zaživele v novem, tudi zanjo čudovitem življenju, česar si doslej ni mogla nikoli misliti. Zato je tako napravila, da so ji bile lutke ko gospe iz velikega sveta in so klepetale in bile muhaste, prav takšno ko mamine prijateljice. To je bila korotesa Lulu, ki je sama šoftrala, kadila cigarete z zlatim ustnikom in ki je, dviga je kazalec, zmeraj kričala: »Moringi, Moringi, če mi uideš, te ujamem!« Kdo je bil Moringi? Čarovnik? Kdo v*! Mogoče je bil tudi kak mamini prijatelj ali prijatelj maminih prijateljici Toda to, kar tako izrečeno ime, je zvenelo v Nin in i h ušesih ko ime kakega čarovnika, ker vatam ©m I Kaj pa delate? Dajte ml čokolado in kekse! Brž domačo haljo!« »Katero, Markezina? Ali rdeto? Humano? Tl- z japonskimi senčniki?« »Ne — vijoličasto! Kaj Se zdaj ne veste?« »Takoj, Markezina. prosim!« Strmečih oči je gledala Nina v te svoje sanje ondi v začaranem kotu in je ie precej časa govorila glasno in zapovedajoče v vlogi Markezine Mimi in ponižno in vdano v vlogi skrbne služabnice, ki odpušča vse muhe svoji oblastni gospodarici. Tedaj je mahoma v groznem strahu zagledala mogočno, rjavo Toko nad svojo glavo, ki je segla po lutki. Stisnila 'je glavo med pleča in so strahoma ozrla preko rame. Zadaj za njo je njen oče gledal s porogljivim nasmeškom okrog razpokanih ustnic njeno krhko lutko, ki jo je držal v svoji veliki, robati roki in je zmajeval z glavo: »Tako, tako...« Z mrtvaško grozo je videla, kako Je dvignil drugo roko in kako je z dvema prstoma zgrabil za krajevce lutkinega klobučka. Na aekdaj tako pošivljall pokra ji n« v franroski Provenci, večinoma zapuščeni razpadajo. V novejšem tosn jih spet obnavljajo in t velikimi narodnimi !la»!s««tmi praznujejo njihovo »življenje. s ^^žfjM domači yUami6 Tehnik. Stari ste 23 let. 13 let imate kronično bolezen nosu-ozaeno. Bili ste že pri mnogih zdravnikih. Zdravili ste se z različnimi tinkturami, vendar pa brez zadovoljivih uspehov. V nosu se vam napravljajo hraste, ki razširjajo neprijeten duh. Sami ua ne zaznavate. Brali ste, da je vzrok tej l»olezni slaba hrana. Stojite pred uganko, kako to? Saj ste imeli vedno dobro hrano. Telesno ste krepko razviti. Prejšnja leta se vam je po izpiranju s slano vodo za dva do tri dni zboljšalo. Zadnji čas pa se vam je bolezen poslabšala. Če prav vas ta nadloga neprestano mori, vendar niste obupali, ampak z vso vztrajnostjo iščete sredstev in vzroka bolezni. Opažate, da se vam s prehladom bolezen vedno poslabša. Dela vam velike preglavice zlasti na potovanju, kjer nimate prilike, da bi si redno izpirali nos. Sicer vam bolezen ne povzroča nobenih bolečin. Ubija vas le misel in občutek manjvrednosti. Nihče se vam zaradi neprijetnega duha ne upa približati. Ozaeno jo bolezen nosne sluznice, ki se pojavlja često familijarno, včasih pri več otrocih, zlasti pri nežnem spolu, in to v različnih stopnjah. Pri "nekaterih samo kot kronično vnetje z gnojnim izcedkom brez posebnega duha. Pravega vzroka ne poznamo. Nekateri menijo, da jo povzročajo bacili, drugi pa menijo, da obstoji kon-štitucijonelna nagnjenost. Bolezen pa sprožijo druge bolezni, kakor n. p'r. difterija v nosu. Bolezen se veča skozi leta. Često pri najhujših primerih čez leta izcedek preneha, hraste odpadejo, ostanejo le lažje težave. Značilno za njo je res, da bolniku samemu ne povzroča nobenih posebnih l>olečin. Mori ga le misel in neprijeten občutek, da se ga zaradi neprijetnega duha vse izogiblje. V obrambi proti tej bolezni pa smo še brez moči. Zdravila, ki bi z njo bolezen premagali, ne poznamo. Boriti se moramo zaradi tega samo proti glavnim znakom, t. j. neznosni in zo-perni duh in hraste. Zdravimo jo med drugim tudi z operacijo, ki se v posameznih primerih prav dobro obnese. Svetujem vam, da greste na kliniko v Zagreb. F. Z. S. B. p. V. Tri tedne občutite pekoče bolečine, če greste na vodo. Opažate tudi gnojen izcedek. Prav majhna je verjetnost, da bi bilo kaj drugega. kakor kar že sami mislite. Če si boste vest bolj točno izprašali, boste našli, da je res tako. Nič ne odlašajte. Vi spadate v zdravniško oskrbo. Če se zanemarite, boste večni revež. Onesrečite pa lahko še druge. M. Z. C.: Vaša vroča želja je, da bi se zredili. Vedno ste tako suhi. Kadar vidite kako dekle, ki ima močno postavo, ji kar zavidate. Teka nimate. Naj bo še tako dobra jed. vzamete malenkost, pa imate že dosti. Tu pa tam spijete kozarec vina. Gibljete se skoro nič. Mleka ne marate. Počutite se sicer zdravi. Stari ste 24 let, neporočeni. Navadno so razne želodčne in črevesne bolezni vzrok hujšanju in pomanjkanju teka. Vi se sicer počutite zdravi, vendar pa bi vam svetoval, da se daste preiskati. Poleg teh zunanjih vzrokov pa so tudi notranji vzroki, ki povzročajo hujšanje: n. pr. premočno izločanje žleze ščitnice ali možganske žleze hipofize. So pa tudi posebne vrste ljudje, ki so po svoji konštituciji nagnjeni k suhosti. Pri teh ljudeh navadno prebavila ne izpolnjujejo svoje naloge tako, kaor bi jo morala. Najti moramo pravi' vzrok hujšanju. Z dijeto dosežemo uspehe le pri hujšanju, ki so ga povzročili zunanji vzroki. Kupna pogodba. A. Ž. L. Z ženo sta kupila posestvo tako, da ste Vi prispevali dve tretjine kupnine, žena pa eno tretjino. Na dan kupne pogodbe ste bili zadržani in ste poslali ženo, da naj kupno pogodbo za vas podpiše. Žena tega ni storila, pač pa je podpisala kupno pogodbo sama v svojem imenu kot kupec. Vprašate, kakšne posledice bo to imelo, če žena umre. — Ker je žena sama navedena kot kupovalka, bo posestvo na njo prepisano in bo ona edina zemljeknjižna lastnica ter bo smela sama z njim razpolagati. Ce bi umrla brez oporoke, bi polovica posestva pripadala vam, ker nimate nič otrok, drugo polovico pa bi dedovali bratje in sestre pokojne žene kot zakoniti dediči. Če pa napravi žena oporoko, lahko celo posestvo zapusti svoji žlahti. Kmetijstvo. J. K. Dekla, ki je imela pogojeno plačo za celo leto, je dolžna, da celo leto tudi odsluži. Ker Vas je v največjem delu brez utemeljenega vzroka zapustila, lahko zahtevate, da zopet pride v službo in vam. povrne škodo ali pa da plača odškodnino. Škodo imate v tem, da morate namesto nje najemati delavke, ki so sedaj dražje kot pa leina dekla. Svetujemo vam, da še neizplačano letno mezdo pravično poračunate z vam nastalo škodo, ostanek pa dekli izplačate. Ta obračun napravite z deklo na občini. Zgorela drrarska koča. J. U. S. Najeli ste drvarje in jih poslali v planino z naročilom, da nočijo v vaši drvarski koči. Drvarjem pa je bila sosedova bolj všeč in so spali v sosedovi. V noči od sobote na nedeljo, ko ni bilo nobenega drvarja v planini, pa je sosedova koča zgorela. Sosed zahteva, da mu postavite novo kočo, češ da so Vaši državrji napravili škodo. — Drvarji niso šli po Vašem nalogu v sosedovo kočo, pač pa samovoljno in zato vi zanie, tudi Če bi zaradi malomarnosti povzročili požig, ne odgovarjate. Za škodo so pač odgovorni drvarji sami, seveda pa jim mora sosed dokazati, da so res oni povzročili požar, ne pa kaki drugi ljudje. Kljub temu Vam pa svetujemo, da e sosedom vsak do polovice prispevata za postavitev nove koče, ker bo to za mirno sožitje obeh gospodarstev najbolje. Nedoletna nevesta. M. K. V S tem, da ste dobili kot nedoletna dovoljenje varuha za poroko, še niste postala polnoletna. Z vašo imovino boste mogli svobodno razpolagati šele, ko dopolnile 21 leto. Zvestoba rodi sreče. P. S. Z. Z dekletom ste se pred leti spoznali in sta sklenila se poročiti, čim bi vam to službeno razmerje omogočilo Znanje ni ostalo brez posledic. Za poroko niste dobili dovoljenje. Plačevali ste od sodišča določeno preživnino za dva otroka. Sedaj ee hočete z drugo 1'NiiiiiimrmmmmmtmimiTiiOTmi ODREŽITE nmmmmtmmmimHtmnmmtitm ,,§S!TSI?ST gTnm&K" | odgovarja samo na vprašanja, ka- | Iterim je priložen tale odrezek. | »Slovenec" 20. avgusta 1939 j MUuiuSBB uinHMmSniMMnuitMHiminmJmliKim ........- Jejte večkrat in po malem. Kozarec dobrega vina vam ne more škodovati. Iz krajev ste pač, kjer imate dobro vino pa slabo vodo. Bodite čim več na prostem. Tale jedilni list bi vam priporočal: Zjutraj: skodelico bele kave z smetano, košček belega kruha s surovim maslom, medom ali marmelada Za predjužnik: dve mehko kuhani jajci, skodelico čaja ali mleka in košček kruha s surovim maslom. Kosilo: krožnik gosto zakuhane juhe, dva obroka lahke prikuhe (repa, špinača, koleraba, krompir, ohrovt, zelena salata), en obrok riža, rezancev, cmokov in skodelico pretla-čenega kompota. Južina: kakor zjutraj. Za večerjo pa krožnik gosto zakuhane juhe (zelenjavno, postno), koinpot in pecivo. J. F. M. 1*. 25: V grlu se vam nabira sluz. Zjutraj pa imate grlo suho, tako da komaj požirate slino. Pri govorjenju vas vedno draži grlo, da morate kašljati. To trpi že eno leto. Opažate, da hujšate. Stari ste 40 let. Pokadite do 15 cigaret dnevno. Nadloga, ki jo opisujete je lahko samo katar v žrelu, sapniku in dihalnih organih, kar zelo pogosto srečujemo pri tobakarjih. Dejstvo pa, da hujšate, govori zato, da tiči za tem kaj bolj resnega. Svetujem vam, da si čimprej poiščete zd ravnika. D. K. Sk.: Stari ste 36 let, samski, uradnik. Letos ste zboleli na pljučih. Rentgenološko in klinično so vam ugotovili vnetje pljučnih vršičkov. Počutite se dokaj dobro. Temperatura, ki je bila še prejšnji mesec povečana, je sedaj normalna. Ker mislite na dopust za en mesec v Slovenijo, vprašujete kam bi šli? Predno greste na dopust, svetujem, da greste Se k zdravniku, ki pozna razvoj in sedanje stanje bolezni. Po vašem opisu vam svetujem kraje, k i leže do 1200 m visoko. Lahko greste na Pohorje. Kraj, kjer ste v služhi, je za naše ljudi zaradi klime kaj malo ugoden. Priporočam vam, da se čimprej vrnete nazaj v naše kraje. D. M. G. 0. 6: Pred dvema letoma ste zboleli v Ljubljani za tuberkulozo. Odšli ste takoj domov, da se pozdravite. V juniju letos ste bili zadnjikrat pregledani. Klinična in rentgenološka preiskava je dognala, da so pljuča popolnoma zdrava. V začetku tega meseca pa se je zopet pojavila subfe-brilna temperatura, ki jo imate redno zvečer. Vprašujete, če je mogoče, da bi psihični momenti vplivali na temperaturo. Veliko namreč samevate. Menim, da prav storite, če greste k zdravniku na pregled. Morda se je proces ponovil. Odvisno je seveda tudi od tega. kdaj merite temperaturo. Po sprehodu, po jedi je vedno za nekaj desetink višja. Tudi psihični momenti lahko vplivajo nato. Najl>oljše zdravilo za znižanje temperature v takih primerih je ležanje. Pijete pa lahko tudi pyramidon ali pyretan. B. K. G.: Suha usta imate čez dan, posebno pa zjutraj, ko se zbudite. Stari ste 60 let. Kaj je temu vzrok? V starosti opešajo žleze slinovke in ne izločajo več toliko sline. To bo, menim, tudi pri vas deloma vzrok. Deloma pa je vzrok to, ker dihate skozi usta. Rentgenovi žarki tudi lahko uplivajo kvarno na žleze slinovke. Tudi pri tistih, ki jemljejo zdravila, v katerih je atropin, se slina zmanjša, oziroma posuši. Včasih se napravijo v izvodilih žlez kamenčki, ki ovirajo odtok sline. So pa tudi ljudje, ki si samo domišljujejo. da imajo suha usta. Z zdravili, ki vsebujejo pilocarpin. pospešujemo izločen je sline. Tujki v ustih t»di pospešujejo izcejanje sline. Žvečite gumijeve bombone, jejte mnogo sadja, zlasti grozdja. poročiti, pa vprašate, če bi prvo dekle moglo od Vas zahtevati kakšno odškodnino. — Vaša služba ne daje takih dohodkov, da boste mogli vzdržati kar dve družini. Kajti za oba nezakonska otroka boste morali plačevati toliko časa dokler se ne bosta mogla sama preživljati. Računati pa morate tudi z zakonskimi otroci v lastnem zakonu. Po vaših navedbah bo mogla nezakonska mati od vas zahtevati odškodnino, ker se Vam je udala le zaradi obljube zakona, ki jo sedaj nočete izpolniti. Svetujemo Vam, da se zopet sprijaznite s prvim dekletom in bo Vam, materi in otrokom življenje znosnejše. Zaradi plaza odtrgana zemlja. 2. A. M. Po deževju je plaz odtrgal zemljo in z njo zasul deloma občinsko pot. Nasuta zemlja je ostala še vedno last posestnika, čigar hrib je oškodoval plaz. Občina mora poskrbeti, da je občinska pot čim preje zopet uporabna. Če se lastnik zemlje ni pobrigal za to, kam z zemljo, ki je obležala na poti, jo je lahko dala občina občanom na razpolago, da so jo razvozili s ceste. Odškodninska vožnja za odvožetio zemljo v vašem primeru ne bi mogla biti uspešna. Negotove meje. Ž. A. M. Skrbnik ste posestva varovanca, ki pa ima sivnega mejaša, ki stalno leze v varovancev svet. Ker tudi ol>čina temu mejašu ni kos. vprašate, kako bi najcenejše zavarovali sedanje meje. — Svetujemo Vam, da se z mejašem domenite in postavite, kjer jih še ni, nove, jasne mejnike po meji, ki jo mejaš sedaj pripoznava. Če mejaš na sporazumno postavlianje mejnikov ne bi pristal, mejniki pa bi bili potrebni, potem predlagajte pri sodišču zameiičenje vseh že nevidnih in spornih mej. Oba mejaša bosta pač skupno trpela le sodnijske stroške poslovanja na kraju samem, kolke za predlog boste pa sami plačali. Godbenik. M. K. R. Poizkusite in prosite in prosite za podporo pri domači občini, na banovini (prosvetni oddelek) in Glasbeno Matico v Ljubljani. Uspeh ni izključen Odškodnina za srno. A. M. K. Zakupnik lovišča ima pravico zahtevati odškodnino od lastnika psa, ki mu je uničil mlado srno. Če orožnik zahteva odškodnino, verjetno tega ne zahteva v svojem imenu, pač pa za lovskega zakupnika. Delavca, ki sta odrla že od psa uničeno srno, po našem mnenju nista zagrešila lovske tatvine. Izkoristila sta le mrhovino, ki bi se sicer popolnoma zgubila. Če sta psa dveh različnih lastnikov gonila srno in jo z združenimi močmi ugonobila, odgovarjata za škodo oba gospodarja solidarno. Obljube tujega potnika. A. M. U. Ne bosle mogli dokazati, da Vas je potnik tujega zavoda preslepil, ko Vas je pridobil za pristop v varčevalni krožek. Saj ste kot inteligent mogli pred podpisom proučiti pravila, ki so dovolj jasna. Po teh imate pravico po določenem času prosili za posojilo, vodstvo zavoda pa si pridrži pravico, tako posojilo podeliti ali pa odkloniti I To je jasno napisano. Če prenehate z nadaljnimi vplačili, boste dobili že vplačane zneske ob določenem roku vrniene brezobrestno, poleg tega vam pa bodo še odbili 3% od tiste vsote, ki bi jo morali končno privarčevati, če ne bi bili prenehali z rednimi tedenskimi vplačili. Povračilo ž« vplačanih zne- skov bi mogli takoj zahtevati le, če bi se varčevalna pogodba proglasila za neveljavno, kar vam po našem mnenju ne bo uspelo. K nadaljnemu vplačevanju prispevkov vas hranilnica ne more siliti; pač pa si lahko izračunate, koliko bo znašal [K> 10 letih odbitek za upravne stroške od končnega prihranka. Takrat bi se sicer mogli temu upreti in verjetno tudi pred sodiščem dokazati ne-moralnost take zahteve; seveda je vsaka pravda negotova in ne vemo, kako bi sodili o tem ta-mošnji sodniki. Sadje ob meji. A. M. H. Ni nobenega zakonitega predpisa, kako daleč od meje se sme saditi sadno drevje. Mejaš iina le pravico, da sme izru-vati korenine, ki segatt v njegov svet in obsekati veje, ki segajo v njegov zračni prostor. Vojaški rok. M. J. V. — Vprašate, ali ima četrti sin, ki je potrjen za polni 18 mesečni rok vojaške službe, pravico do skrajšanega roka. Tretji jc stalno nesposoben, prvi in drugi sta pa odslužila polni rok. — Četrti sin v gornjem primeru nima pravice do skrajšanega roka. Če bi bila drugi in tretji ain odslužila polni rok, bi imel četrti pravico do skrajšanega. Zdravljenje kmečkih poslov v bolnišnici. M. M. Kmečki poiscl se je pri delu poškodoval in je moral v bolnišnico. Bolnišnica zahteva plačilo stroškov za posla in ali jih sme odtegniti od plače. — Gospodar je dolžan dajati kmečkemu poslu v bolezni, ki ni povzročena ne namenoma, ne z veliko nemarnostjo, poleg denarnih prejemkov potrebno oskrbo in zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila do 14 dni, ako je službeno razmerje trajalo že 14 dni, in do štirih tednov, ako je službeno razmerje trajalo že pol leta. Če je potrebno plačati za navedeni čas bolnične stroške. Izdatki v gotovini za zdravljenje in nabavo potrebnih zdravil kakor stroški za negovanje v bolnišnici ali pri drugih ljudeh. Se smejo zaračunati na poslove denarne prejemke, pripadajoče mu za čas obolenja. Potni list. Z. F. V inozemstvo morete potovati, če dobite potni list in vizum konzula dotične države, kamor bi radi potovali. Za potni list zaprosite pri domačem okrajnem načelstvu. Koliko stane, bo6te zvedeli tam, glede vizuma in bivanja v inozemstvu pa vprašajte pri konzulatu. Lastnik kmetijskih strojev. I. C. Lastnik ste kmetijskih strojev ln delate z njimi v 17 vaseh, tako, da ste tem vasem neobhodno potrebni. Radi bi zvedeli, če bi v primeru mobilizacije ali vojske,, mogli doseči oprostitev vojaške službe. — Zakon ne dopušča v takem primeru oprostitve. Zato bi bilo vlaganje prošnje brezuspešno. Študij v Belgradu. I. N. Radi bi dobili informacije o študiju, stanovanju itd. v Belgradu, kamor nameravate jeseni. Vprašate, kam bi se obrnili. — Obrnite se na »Klub slov. kat. akademikov Davčni Kmetijski delavci. Po pravilniku k čl. 90. zakona o neposrednih davkih je dohodek gozdnih delavrev zavezan uslužbenskemu davku, če presega minimum, ki je določen v istem členu pod točko 6. zakona, ker gozdnega gospodarstva ni smatrati za kmetijstvo. >PritoibaVložili ste pritožbo zaradi odmere pridobnine. Sedaj bi radi znali za naše mnenje o tem, ali boste s pritožbo vspeli ali ne. — Odgovor. Proučili smo vaš prepis pritožbe. Po našem mnenju je pritožba preobširna, presplošna in premalo prepričevalna. Zato vam v sledečem pojasnimo, kako da bi se morala glasiti vaša pritožba. Predvsem bi morali povprašati pri davčni upravi, od česa da se vam je odmerila pridobnina, t. j. od katerega prometa, od katerih kosmatih dohodkov, kakšno režijo da so vam priznali, in koliko da znaša končno obdavčljivi čisti dobiček. Dokler teh podrobnih odmernih podatkov ne poznate, vam ni mogoče sestaviti dobre pritožbe. Čiin pa imate pravkar omenjene davčne podrobnosti, vam ne bo težko preiskusiti pravilnost obdavčbe, oziroma vspešno izpodbijati odmero davka. Ugovarjati je odmeri pridobnine le v onih točkah, glede katerih davčni podatki niso bili pravilni, torej glede višine prometa, glede višine kosmatega dobička odnosno glede višine režijskih izdatkov. Seveda morate glede teh biti na jasnem, ali ozirorfia kateri režijski izdatki, da so po obstoječih davčnih zakonih odbitni ali neodbitni. Zato bi bilo umestno, da pred sestavo pritožbe proučite zadevne člene (t. j. člene 53, 54 in 55) zakona o neposrednih davkih. Ne zadošča pa, da samo osporavate odmerno osnovo, treba je tudi, da pravilnost vaših ugovorov dokažete, n. pr.: potom izvedencev, katerih zaslišanje je hkrati predlagati, dalje s tem, da predložite pogodbe, račune ali druga prepričevalna dokazila. Če v tem smislu preiskusite vašo pritožbo, morate sami priznati, da ne odgovarja zgoraj navedenim zahtevam in da zaradi tega ne morete pričakovati, da se ji bo moralo ugoditi. P. M. v Lj. Prizivni (pritožbeni) rok se šteje šele izza dne, ki sledi dnevu vročbe one davčne odločbe, katero nameravate osporovati. Torej morete od 25. avg. t. 1. vložiti priložl>o. Pritožbo lahko oddaste zadnji dan priporočeno na pošto. Recepis shranite za vsak primeri T. J. v K. Člen 129. zakona o neposrednih davkih pravi: Če se davčni zavezanec ne zmeni za poziv davčnega oblastva in ne preda ne davčne prijave ne zahtevanih podatkov, mu je odmeriti po cenitvi davčnega odbora na podstavi podatkov, s katerimi davčno oblastvo razpolaga, davek kakor tudi kazen po členu 137. Zato Vam svetujemo, da v lastnem interesu ugodite pozivu davčne uprave. S. A. iz P. Obresti dolgov se pri odmeri pridobnine smejo upoštevati samo v toliko, kolikor te obresti obremenjujejo obdavčljivo obrt ali podjetje. Člen 54. t. 4. zakona o neposrednih davkih.) Ker posojilo v Vašem primeru ni v zvezi z Vašim pridobninskim obrtom, se plačane obresti ne bodo izločile iz osnove za odmero Vaše pridobnine. Ivan R. v P. V stvareh, v katerih in kolikor so upravna oblastva po pozitivnem pravu upravičena odločati po prostem preudarku, tožba na upravno 6odišče in na državni svet ni dopustna. Glej Člen 19. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zato v Vašem primeru nima smisla, da hi šli na upravno sodišče. »Rentninac. Res je. da zakon o proračunskih dvanajstinah za leto 1935-36 v § 46. odreja odložitev odmere in odložitev izterjave ie odmerjene rentnine, toda vse to le pod posebnimi pogoji. Navadena zakonska določba pravi namreč: »Kljub veljavnim zakonskim določbam se vzamejo zavezanci davka na rente, ki (vsako leto) redno prijavljajo davčni upravi svoje terjatve in dogovorjene koristi od njih. ter dokažejo, da zaradi dolžnikove plačilne nezmožnosti ali zaradi veljavnih zakonskih predpisov ne morejo dogovorjeno korist estvariti, v posebno evidenco, davek na rente se jim pa naknadno odmeri, vsakikrat od tistega dela koristi, ki se in kadar se ostvari. Vsako korist, pre-et« od takih terjatev, mora v Belgradu«, Vojvod« Milenska 46. — Pred kratkem j« nai list pisal tudi o sprejemnih pogojih v »Studentovski dom«, kjer so dijaki za razmeroma majhen denar dobro preskrbljeni. Prosite za sprejem v navedeni dom. Odpoved stanovanja. B. I. M. Vaše navedbe niso popolne, ker ne poveste, v kakšnem svojstvu ste nastopili službo in kdo je vaš službodojalcc. — Če pri najemu stanovanja ni bilo kaj posebnega dogovorjeno, velja 14 dnevna odpoved. Obremenjeno posestvo. P. B. Po preteku več kot 3 let se ne da razveljaviti pogodba, čeprav ]e posestnik posestva dobil premalenkostno odškodnino za odstopljeno pravico kopanja peska na posestvu. Ker je vknjižena pravica kopanja peska omejena in so izvzeti gozd in kultiviran svet, lahko posestnik odproda gozdne parcele in kultivi-rane parcele brez te vknjižbe. Če bi se temu lastnik vknjižbe pravice protivil in ne bi hotel dati izjave za bremen prosti odpis posameznih parcel, ga boste morali pač tožiti. V pravdi se bo moralo razčistiti, kaj sta pred leti oba pogodnika smatrala kot »kultiviran svet«; ali samo vrt in obdelane njive, ali pa tudi travnike. V pravdi se bo moralo tudi ugotoviti, kaj so odprodane parcele v naravi: ali spadajo med izvzete gozdne parcele in kultiviran svet ali ne. Za tako ugotovitev, če ne bo nesporna med strankama — bo sodišče moralo za-slišati izvedence na kraju samem. Pravica stanovanja. S. M. B. Ob prevzemu posestva ste se zavezali dajati izročitelju poleg drugega prevžitka tudi izključno pravico stanovanja v dveh prostorih hiše. Žena izročitelija je sedaj umrla, izročite!) pa se je odselil v drugo vas in ima oba stanovanjska prostora v vaši hiši zaklenjena. Kljub temu, da teh prostorov ne uporablja, vam jih noče pustiti v uporabo. — Dvomljivo je, kako bi pravda iztekla. Kajti izročitelij ima dosmrtno &ravico uporabe obeh stanovanjskih prostorov, 'okler ima v teh svoje pohištvo spravljeno, vrši s tem svojo uporabno pravico. Če zlepa ne dc*e-žete, potrpite Saj vam je lažje gledati zaprte prostore v hiši, kakor pa če bi imeli stalno pred vami vžitkarja. — Premičnine, ki si jih je izročitelj z notarsko pogodbo pridržal, so ostale njegova lastnina. Ko vam je po notarski pogodbi obljubil, da bo te premičnine po svoii smrti vam dal, jc to darilna obljuba, ki pa je neiztožljiva, ker ni napravljena v predpisani obliki notarskega zapisa. Dedna pravica nezakonskega otroka. P. H. — Nezakonski otrok ima zakonito dedno pravico le po svoji materi in njenih starših, ne pa po svojem nezakonskem očetu. Čeprav vam je premožni nezakonski oče obljubil, da vam bo kaj zapustil, pa je sedaj umrl brez oporoke, nimate nobene zakonite pravice do njegove zapuščine. Morda se zmenite s svojimi polsestrami, da vam prostovoljno kaj priznajo, prisiliti pa dedičev k temu ne morete. nasveti upnik v 15 dneh, ko io je ustvaril, prijaviti. Drugače ga zadenejo posledice iz § 138. zakona o neposrednih davkih. _ Če je zavezancu po že prej redno podanih prijavah davek na rente že odmerjen, počaka davčna uprava na podano in dovolj upravičeno upnikovo zahtevo z izterjavo neplačanega odmerjenega davka do plačila dotičnih obresti, odnosno kake druge (rentnini zavezane) koristi. Odgoditev odmere oziroma odgoditev izterjave že odmerjene rentnine se pa dovoli le za ono leto, v katerem je upnik zaprosil za to davčno ugodnost. Zaradi tega je to prošnjo vsako leto ponoviti, ako so dani pogoji. Naš živinozdravnik Izpadanje dlake pri angora zajcih. Z. K. Š. Imate 50 angora zajcev, katerim je začela dlaka na debelo izpadati. Začelo se je pri petih zajcih in v kratkem je nesreča zajela vse zajce. Na koži ni opaziti drugih sprememb razen malo prhljaja. Dasi imajo zajci izvrsten tek, so zelo shujšali, tako da jih je sama kost in koža. Vi ste pojav izpadanja dlake smatrali za znak kožne bolezni, pa ste uporabljali najrazličnejša zdravila za kožne bolezni, a vse zaman. Dlaka izpada še naprej in zajci so vsak dan še bolj liiršavi, dasi jim dajete najboljšo hrano in v veliki količini. Ker zajci predstavljajo za vas že kar imetje, vam je veliko za to, da zajce ozdravite. Kako bi to dosegli? — Izpadanje dlake je sicer res najpogostejši znak kožne bolezni, toda lahko ga povzročajo tudi druge notranje in v prvi vrsti kronične bolezni kakor tudi črevesni zajedalci. V vašem primeru govorijo vsi^ znaki za črevesne zajedalce, ker pri bolezni kože nastopajo razen izpadanja dlake še drugi znaki, pri kroničnih notranjih boleznih pa navadno živali nimajo tako dobrega teka, kakor ga imajo vaše živalce. Najboljše storite, če zajca, ki je najbolj in najdelj bolan, nesete k veterinarju ali pa na drž. veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani, kjer bodo zajca vsestransko preiskali, če bo treba tudi secirali, če že ne bodo mogli v blatu samem najti jajčkov parazitov. Zdravljenje se bo pač ravnalo po diagnozi. Gole glave in vratovi pri kokoših. S. H. T. Zadnje čase opažate, da so nekatere kokoši izgubile perje na glavi in vratu, da se često s kljunom obirajo po perju, so nemirne ter naglo hujšajo. Pred dnevi vam je tudi poginila ena kokoš prav naglo. Po opisanih znakih sodeč, imajo vaše kokoši grinje. Najboljše storile, če eno kokoš, na kateri opažate omenjene znake, daste v preiskavo strokovnjaku, da se izključijo ostale bolezni. Grinje napadajo svoje žrtve predvsem po noči, jim pijejo kri ter jih vznemirjajo. Po dnevi se skrivajo v razpokah ali pa na živalih pod perotmi in pa v kljunih. Grinje je treba zatirati v njihovih skrivališčih in pa na živalih satnih. Kurnice je treba dobro očistiti, oprati z vrelim lugom, posebno je treba paziti, da se zalijejo vse razpoke in špranje, kjer grinje najrajši bivajo. Nato je treba se vse skupaj premazati z 2% raztopino kreolina ali pa z petrolejem ter kurnico pustiti osem dni prazne in šele potem se živali lahko vselijo. Živali same pa je priporočljivo posipati z perzijskim prahom proti mrčesu ali pa jih namočiti v raztopini lizoforma in sicer 2%. Zatiranje grinjavosti pri perutnini je predvsem važno zato, ker grinje pri sesanju krvi lahko prenesejo, oziroma razširjajo, kužne bolezni, kot n. pr. kokošjo kolero itd. Vrtnarski nasveti L. M. V. Na vašem vrtu se je razpredlo drevo, ki žene vedno nove odganjke iz korenin in ga je težko uničiti. Pravite mu »oleantus«. Latinsko se pravi »Ailantus glatidulosa« Dsf, nemško »Gotterbaum«, po slovensko pa mu pravijo »božje drevo«. Z izsekavanjem ne boste uspeli, ker rastlina žene vedno nove veje iz korenin. Pod vsakim kolenom se nahajajo speča očesa, ki kmalu poženo. Najbolje napravite, če sproti izpodkopavate vse odganjke čim globlje. Delo je sicer težko in dolgotrajno, a sigurno. Drugega sredstva nil Obkoljev&nje t Afriki. Rešitev križanke z dne 13. avgusta 1939 V Tsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se cačno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo: Vodoravno: 1. bivši albanski vladar, 5. ob-svetljevalna priprava. 12. tuja beseda za modrino, 16. igra s petjem in godbo, 17. domač rokodelec, 18. železniška postaja na Gorenjskem, 19. naslov Ibsenove drame, 20. druga beseda za vinsko trto, 21. tatarski poglavar, 22. druga beseda za opis. 23. mesto v zahodnem delu Romunije, 24. arabski naslov, 26. tuja beseda za časovno razdobje, 27. kraj pri Višnji gori na Dolenjskem, 28. vrh v Karavankah, 31. pogorje na Balkanskem polotoku, 35. del soda, 38. otok v Jadranskem morju, 40. druga beseda za okoliš, 41. najvišji vrh v zahodnih Karavankah, 43. del dneva. 44. vrsta zraka, 46. umrli slovenski književnik in cerkveni govornik, 47. naslov Ganglove naturalistične drame, 48. važen del glave. 50. tuja beseda za top, 52. tuja beseda za predmestnrea hudodelca. 54. pokrajina v Švici. 55. del noge, 56. druga beseda za nihče, 58. belokranjska beseda za očeta, 59. driur* heseda za kosilo. 61. zemeljski kontinent, 62. voda na Štajerskem, 61. pritok reko Drine, 67. starogrški bog vetrov, 69. kraj jugo- vzhodno od Kočevja, 72. druga beseda za steber, 75. trdnjava v severnem delu Španije, 76. skrajšana beseda za trčenje, 78. druga beseda za plug, 79. del sobnega pohištva, 80. trdnjava v severovzhodnem delu Francije, 81. naslov Feitenove duhovne igre, 82. prijatelj tuje lastnine, 83. moška oseba iz svetopisemskih zgodb. 84. tuia beseda za podleeno vetrnico, 85. leseno mlinsko korito. Navpično: 1. tuja beseda za podnebni pas. 2. druga beseda za potnoč, 3. mesto v srednjem delu Nemčije, 4. druga beseda za pisarno. 5. del ljubljanskega pokopališča. 6. nalmanjši del vsake snovi. 7. priprava za rezanje, 8. strupena žuželka, 9. poljska cvetlica. 10. tuja beseda za državno blagajno, 11. večja utežna enota. 12. grška sveta gora na polotoku Ilalkidika, 13. slovenski nabožni pisatelj, 14. druga beseda za učni pripomoček, 15. del klasu. 25. planina v srednjem delu Bolgarije. 26. tu|a beseda za moštvo, ki |e sestavlle-no v določen namen. 28. tržaški škof v Trubarjevih časih. 29. voznikova potrebščina, 30. pristaniško mesto na zahodnem ohrežln Finsltp. 31. Judovski vzklik. 32. tuja beseda za upravitelja. 33. druga beseda za oklešček, 34. druga beseda za Vodoravno: 1. Prežek, 7. okov, 11. obala, 16. Regen, 17. apatija, 18. Cer, 19. Aden, 20. oče, 21. meter. 22. ave, 23. barit, 24. ura. 26. pero, 29. vos, 31. Irena, 33. raka. 35. zob, 36. Tatar, 41. vrata, 44. Borut. 46. klina. 47. zadeva. 49. lopa, 50. reka, 51. Modena. 52. Bonet, 53. Imeno, 55. romar, 56. oseka, 58. bat, 59. Ada. 61. Riga. 74. požar. 67. Una. 68. Sava. 70. kor. 71. opora, 73. zid, 76. etapa. 79. Lot, 80. Iber. 81. F.va, 82. I>olinom, 83. ocena, 84. Tarim, 85. Abab, 86. aparat. Navpične: 1. prabit, 2. redar, 3. Eger, 4. ženin, 5. enota, 6. Kačur, 7. opera, 8. Kam, 9. otep. 10. vitez, 11. oje, 12. bar, 13. A ca, 14. lev, 15. arest, 25. akademik, 27. Rob, 28. obolos. 29. Vo-ronež, 30. olupek. 32. etiketa, 34. Atena. 38. Ale-man, 39. ananas, 40. Ram, 41. vzor. 42. Rador, 43. Avar. 45. tat, 46 kri, 48. Abo, 54. oda, 57. Ararat, 58. Buzet, 60. Avala, 62. golob, 63. aroma. 64. Potop, 65. opica, 66. arena. 69. Apih, 72. Ober, 74. iva, 75. dar. 76. epi, 77. tom, 78. Ana. Rešitev ziogovnice T. sonata, 2. poroka, 3. podhol, 4. smreka, 5. paznik, 6. starec, 7. zlodei, 8. panoga, 9. postrv, 10. vpijat, 11. petek. 12. stelja. 13. grobar, 14. sirena, 15. rezkač, 16. Prosek, 17. Litija. — Narod brez narodnosti je telo brez kosti. Rešitev besednice Vojna In mir. Rešitev stevilnice 1. grb, 2. Jud, 3. tek, 4. Vis, 5. Man, 6. Lož. — Dolžan ni samo, kar veleva mu stan. kar more. to mož je storiti dolžan! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovil Zlogovnlca Iz sledečih 24 zlogov: a — br — bre — ca -*-ce — do — e — gam — hi — lap — 11 — Iu — mal — mo — na — na — o — o — o — sku — sli — ta — va — žl — sestavi osem trlzlož-nih besed z naslednjim pomenom: 1. štajersko zdravilišče, 2. obsavskl kraj, 3. žival, 4. starogrški zdravnik. 5. zlitina živega srebra s kovino. 6. ameriška država, 7. veljava denarja. 8. južno sadje. Prvi dve črki iz vsake besede, hrani od zgoraj navzdol, ti povesta slovenski pregovor. Kako si žejo pogasiš v vročih dneh Prava kuharica se zmeraj zanima za različne solate. Tu se utegne izkazati njena iznajdljivost in kuharska brihtnost. Za nadevane paradižnike so potrebni veliki, trdi paradižniki, ki niso le zreli, marveč tudi popolnoma brez napak. Z ostrim, koničastim nožem odrežeš vsakemu paradižniku precej debelo kapico, nato izdolbeš vsebino, in izdolbino precej dobro osoliš. Potem postaviš izdolbene paradižnike, z votlino navzdol, na sito, tako da izteče ves sok. To, kar vzameš jz paradižnikov, uporabiš za paradižnikovo omako ali juho. Romunska solata. Za vsak izdolben paradižnik zajameš polno žlico riža, ki ga skuhaš na mleku in ga pomešaš s sesekljano čebulo, z zelenjavo, z gobicami, ki so skuhane na presnem maslu, z nastrganim sirom. V to mešanico vliješ malo paradižnikove mezge in potem nadevaš to goščo v izdolbene paradižnike, ki jih pečeš pičle pol ure v srednje topli pečici. Jajra in tebula. Lahko pa daš Izdolbene paradižnike najprej za pol ure v pečico, nato jih vzameš ven in napolniš z jajcem, pomešanim s čebulo. Orehi fn jabolka. Izdolbene, surove paradižnike pa lahko napolniš tudi z majonezo, v katero primešaš na kocke razrezana jabolka in krompir in sesekljane orehe. Taki paradižniki se iz-borno priležejo k pečenki. (Hladilna pijače ii sadja in cvetličnih tokov z mlekom in sodavico.) V vročini ri Človek ničesar tako ne poželi, ko da bi dobil kaj hladilnega v usta. Tu »led: nekaj navodil za take osvežujoče požirke: Rdeča mlečna tmea. Operi lepe maline in ribez, pusti, da se Oce-dljo, napolni z njimi v plasteh, s sladkornim po-prhotn, porcelanast lonec in pusti pokritega stati čez noč v hladnem prostoru. Drug dan naj to pre-vtč, ln iztisni sok Soku primešaj sok polovice limone ln mrzlega mleka, premešaj, oslAdi in kani vanj malo likerja. Daj na mizo s kosci ledu. Pijača it lipovega evetja Očisti lepo razcveteno, pravkar odtrgano lipovo cvetje, daj ga v lonec in ga poli j z dvema steklenicama vina. Pokrij loneo in pusti ga stati 6 do 8 ur. Nato vino precediš, osladiš in daš na mrzlo. Preden daš na mizo, izlij vanj četrt litra mrzle slatine. Breskova pena. Vzemi koščice Iz pol kg zrelih breskev; olupi jih in jih malce prekuhaj na razgretem sladkorju in daj na sito. Breskov sok na ognju pomešaj s pol litra mleka in 2 rumenjakoma, da nastane redka krema. Odstavi ln mešaj dalje, dokler se ne shladi, nakar primeša) sneg iz 2 beljakov. V vsak kozarec položi polovico breskve in napolni kozarce s peno. Dohro ohlajeno daj na mizo. (Po okusu lahko priliješ kanec konjaka ali maras-kina). Borornično mleko. Borovnice močno potresi s sladkorjem; Čez 2 uri jih pretlači in razžvrkljaj sok z dvema deloma mleka in 1 deloin sodavico. Daj na mizo jako mrzlo, če mogoče z ledenimi kosci. mm »v i' Križanka nesrečni zakoni bil zakon upostavljen od Stvarnika tudi In predvsem za njuno potomstvo. Torej delo za otroke, zlasti pa veliko dela, napora iu skrbi za vzgojo otrok. In potem zavest, da v zakonu ne bo samo rožic, ampak tudi veliko trnja; zavest, da zakonski sodrug ni angel brez napak, ampak človek .» človeškimi slabostmi, ki jih bo treba — ne pomaga nič — večkrat prav potrpežljivo prenašati. Sploh je treba za zakon tisle nesebične ljubezni, bodisi med zakoncema, beriisi obeh do otrok, ki se žrtvuje, ki daje, ki pozabi nase, da osrečuje druce. Ce je pa zakon delovni dan, pa vendar nI težka tlakA brez uteho in veselja. Vsako delo pri-naša delavcu tudi nagrado, uteho iu srečo; človeka tepe samo lenoba. Četudi zakonsko nebo ni vedno lepo višnjevo, četudi je zakonski križ včasih od sile težak, je pa vendar tudi res, da je zakon, ki so v njem živi krščansko, vir velike sreče in zado-voljnosti. Medsebojna družinska ljubezen, zavest in nagrada izpolnjenih dolžnosti, sadovi dobre vzgoje otrok in pa Bog 6am — odtod zakonska sreča, ki lajša vso križe. Samo ene stvari je treba, pa no bo ne razp»>rok ne nesrečnih zakonov — zakon jo treba gledati s krščanskimi očini, živeti v njem s krščanskim srcem, vse tako, kakor ga nam je dal On, ki jo Odrešcnik tudi zakona. Nadevani paradižniki v solati Odkod današnji Do sedaj je bil simbol pravičnosti ženska podoba z zavozanimi očmi. Danes pa bi morala biti simbol prenekaterih modernih zakonov podoba moškega in ženske, ki imata oba ali vsaj eden izmed njih zavezane oči. In prav to, da jih stopa v zakon toliko z zavezanimi očmi, more razložiti številne razporoke (po državah, kjer jih civilna oblast dovoljuje) in veliko število ločenih zakncev, ki se trudijo k besedo, pismom in organiziranim delom, izsiliti postavo o razporoki tam, kjer še ni uvedena. Poročili so se z zavezanimi očmi. V zakonu pa takemu paru pade obveza izpred oči in tedaj spoznata, da nista drug za drugega, zato proč iz tega ali splh vsakega drugega zakona. Zato: V zakon t jasnimi očmi! Najprej jasne oči gledč zakona samega I Ce ženin in nevesta nista kristjana samo zato, ker sta nekje vpisana v krstno knjigo, ampak če sta Kristusova vernika tudi po Kristusovih načelih, potem si morata biti v svesti in na jasnem, da z zakonom stopata v zvezo, ki je po vsej svoji naravi in božji naredbi nerazdružna, dosmrtna.'V svesti si morata biti, da, če gresta narazen, to ni samo zoper neke sitne družabne navade in spone, za katere je treba samo nekaj poguma, da se jih človek brezobzirno otrese; v svesti, da s škandalčkom, ki bi z njuno razporoko nekaj časa razburjal večji ali manjši krog sorodnikov in znancev, še nikakor ne bi bilo vse opravljeno — ne, razporoka je se veliko več. Razporoka je dejanje, s katerim se z drzno in uporno voljo prekrši ena temeljnih postav, na katere je Stvarnik postavil človeško družbo. Razporoka je izpodkopavanje temeljnih kamnov človeškega občestva. Vsak poskus, raztrgati zakonsko zvezo, je en najbolj nemoralnih dejanj in drzen upor proti eni najvažnejših božjih zapovedi. Jasnih oči pa tudi pri izbiranju zakonskega drnga! Tu ne sme odločevati ta ali ona 6lepa in slepeča strast, ampak samo jasna pamet. Gledati samo na prijetno telesno zunanjost (lepota, zdravje, moč itd.), na zgolj naravne vrline (izobraženost, neka zgolj naravna uglajenost značaja itd.), na bogato nevestino doto ali na ugodni ekonomski položaj bodočega moža — ne pa gledati predvsem na dušno, duhovno lepoto, moč, zdravje in bogastvo: to, to se pravi stopati v zakon z zavezanimi očmi. Podlaga tisti medsebojni ljubezni, ki se žrtvuje in ki vse prenaša, niso tile zunanji naravni darovi — danes so in že jutri bodo izginili za vedno —, ampak tista duhovna lepota, tista dušna mož, ki jo dajejo človeku kreposti in plemenitost značaja, lastnosti, ki z leti ne venejo, ampak celo rastejo. Zaradi teh se zakonci drug drugega spoštujejo in ljubijo — to in pa milosti zakramenta je pravo in najmočnejše vezivo njih zakonske nerazdružnosti. Jasne oči pa tudi za veliko resnico, da zakon nI plesišče z godbo in zabavo, ni koncertna »dvorana z uživanjem harmonij, ni s kraljevsko gostijo pokrita miza, ni čim komodnejše uživanje zemeljskih dobrin, ampak da je zakon predvsem dolg, dolg delovni dan. Jasne oči za dejstvo, da se z zakonom sprejemajo na rame dolžnosti, da bo treba v zakonu prispevati k skupni sreči tudi z lastnoročnim koristnim, včasih celo napornim delom. Žena ne more zahtevati, da ji zakon nudi vse ko-modnosti, po katerih se ji bi zahotelo v njenem ženskem srcu. pa tudi mož ne, da mu mora zakon dajati za vsako ceno sredstev za vsako »moškoc uživanje, zlasti alkohola. Redkokje se samogoltnost tako zelo maščuje kot v zakonu. Ne smeta misliti, da je zakon v prvi vrsti za nju dva, marveč da je nadloga poletnih dni jemlje spanje in počitek čez dan in zvečer. A prav lahko jo spraviš ven. V spalnici ugasneš luč. v sosednji sobi jo pa prižgeš in odpreš vrata. Muha bo koj odbrenčala v sosednjo sobo na luč. Potem kar mirno zapri vrata, muhe ne bo več v sobo. Komarji so pa bolj trdovratni, a k sreči jib pri nas ni toliko, da hi morali imeti mreže čez postelje, kakor je to v južnih pokrajinah. Kdor se boji nadloge komarjev, naj bi, že preden sonce zaide, zastrl okna spalnice z gosto zaveso. Saj ni resnično, da pribrenčijo komarji v sobo samo, če je luč v njej. 2e v mraku pridejo skozi odprla okna in ti potem z brenčanjem In piki vso noč kratijo spanje. Kdor nima tenčic na oknih, temu ni.druge pomoči, kot da takrat, preden gre spat, napravi hud prepih, ki komarje in muhe večidel prepodi iz sobe. i m i i ———a^—^—— f raoc" e^stifrm o*" »»s »r - r • ->--■■ - • namero, 35. stara utežna enota, 56. božanstvo starih Slovanov, 37. naziv svetle zvezde, 39. kraj pri Trbovljah, 42. vrsta krompirjevih jedi, 45. švedski industrijalec in kulturni mecen, 49. poglavar družine, 50. velika lesena posoda, 51. rimski cesar, hud preganjalec kristjanov, 53. skupina skupaj rastoče trave, 54. poletna vrtna hišica, 57. električna naprava, 60, vrsta listnatega drevja, 68. ukrajinski vojak, 64. levi pritok Donave v Jugoslaviji, 65. del zemeljskega bogastva, 66. državica v vzhodnem delu Zadnje Indije, 67. ognje-niška gora na Siciliji, 68. trdniavsko meslo v severnem delu Afrike, 70. tuja beseda za zagon, 71. usnjarska polrebščina, 72. črta, ki jo pokaže magnetna igla, 73. vrsta listnatega drevja, 74. manjša jugoslovanska denarna enota. 77. moška oseba Iz Vombergarjeve komedije »Voda«, 78. prestolno meslo italijanskega imperija. Muhe in komarji — Muhe ln komarji spadajo k najbolj neprijetnim nadlogam poletja. Borba zoper muhe je ena najvažnejših nalog gospodinje poleti, eaj muhe ne prenašajo samo bacilov, njih ličinke kvarijo tudi živila, če jih skrbno ne zavarujemo, 6pričo muh. Muhe najbolj privlači hud vont Zatorej ni kar tako, da jih je največ v hlevih, mesarijah in trgovinah z živili. Da jih prepodiš iz shrambe, si nabaviš tenčico za Čez okno, ali pa, če je dovolj prostora, daš vsakršno živilo pod tenčico seveda tako, da muhe ne morejo zlesti spodaj na živila. Muhe eo tudi sicer zoprna nadloga. Res je grd pogled na muholovke, nalepljen papir, ki visi s stropa, vendar se te še najbolje obnesejo. Etia sama muha, ki venomer brenči okrog tebe, ti V Londona gradijo zavetišče protiletalskim napadom za 8000 oseb. MC/ini S£0VENEC Zamorski zdravnik dr. Bum Rešitev nagradne uganke v slikah Danes objavljamo ie neka) drugih rešitev, Id jih je Kotičkov striček prejel iz vseh krajev Slovenije, nekaj pa tudi iz Nemčije in Italije, kjer ii-vijo naši ljudje. Velik kup rešitev je moral seveda odstopiti gospodu košu v nadaljno uradovanje, ker ima pač premalo prostora, da bi objavit vse in ker ima tudi premajhno pilo, da bi mogel z njo nekatere le preveč skrhane verze nabrusiti do kraja. Nekaj drugih rešitev Drago Završnik, dijak, Gomilskoi Par minut — in izza rteine, kjer učeni dr. Bum stoji, pljuskne val vodč ledene, Jumbo v strahu se na tla rvall. Bolečine so pri kraju, bolni zob na vrvici visi; Jumbu je pri srcu kakor v raju, od vesclija skače, 6e smeji,,, Majda Peterlin, Št. Rupert na Dolenjskem: Doktor Bum pa okrog stene Jumbu se za hrbet splazi tiho, tiho, da zamorec ga ne sliši, ne opazi. Z iglo tanko — šavsl odzad sune Jumba v zadnjo plat. Jumbo v strahu plane — zob na vrvici ostane. Doktor se reži in pravi: »Glej, tako se zob ozdravil« Franc Globokar, Zagorje ob Savi: Medtem, ko je Jumbo čakal, je dr. Bum šel pe svojega čudodelnega psička. Psiček se je zakadil v Jumba. Jumbo se je razkačene zveri hudd prestrašil. Mislil |e ubežati, a bil je privezan za zob. Nategnil je vrvico — in črvivi zob je obvisel na njej. Ve6 vesel je Jumbo odhitel v gozd, dr. Bum pa je kričal za njim: »Hej, hej, kdo bo pa plačali?« Anica Šimenc, dijakinja IL razr. realn. gimn. v Ljubljani: Kmalu dr. Bum zavpije: »Joj, gori. goril Jumbo, Jumbo, glušec črni, kje pa si?« Jumbo v strahu tja za. steno k dr. Bumu pridrvi, komaj pa do njega pride, zobka v ustih žc več ni ... Vanda Januš, nč. IV. razr. v Lichtenthurnu, Ljubljana: Jumbo čaka ure tri, toda dr. Burna ni. »Pridi, pridi!« se zadere — in tako si zob izdere. Od veselja kar zaraja kot metuljček sredi maja in objame dr. Burna: »Spijva zdajle liter ruma!« Franci Knavt, Hrib, p. Loški potoki Stena rahlo je podprta — kot bi trenil, je podrta, z njo pa tudi gnili zob — hop! odfrčal je čez rob. Dr. Bum, hej, ta je tiči Zob izdere kakor nič, vse brez klešč in brez zdravil, naj bo votel ali gnil.,« Frančiška Šimenc, dijakinja reaL gimn. v Ljubljani: »Pridi, Jumbo, pil boš rum!« zdajci vzklikne dr, Bum. Jumbo plane kakor blisk — in že konec je vseh stisk: kot bi mignil, primojdunaj, zob črvivi je že zunaj .., Rada Gotz, Farovška Loka pri Krnaju: Dr. Bt»m za steno odhiti in zakliče: »En, dva. trii« Belo steno brž odmakne — JunAu bolni zob iztakne. Jumbo kar žari od sreče, kakor da je rešen ječe... O, ta dobri doktor Bum! Velik je njegov izum. Mflenca Avanco, dijakinja v Ljubljani: Ena, dve — zob je zunaj že. Srečni Jumbo za plačilo Bumu podari gorilo. Po vtem tirnem sveta gre pohvale glas: »Kadar ni kaj v redu — pojdi k Bumu v vati« Majda Skrinjar, ni. m. razr. gimn. v Kranjui Ko dr. Bum za steno stopi, elektriko na zob priklopi. Kot blazen Jumbo poskakuje, ne ve, kdaj vrv mu zob izruje... O, dr. Bum je iznajdljiv: ozdravi vam vsak zob črvivi Bolj ali manj posrečene rešitve so poslali še naslednji: Franc Rutar, Žitaravas, Koroško; Marica Aljančič, učenka V. razr. na Podbrezjah; Jelka Božič, Žužemberg; Anka Rus, uč. III. r. m. š. v Ljubljani; Janka Golmajer, uč. IIi r. vadnice v Ljubljani; Miran Pretner, dijak, Litija; Karli Černe, uč. IV. r. v Sp. Polskavi; Janez Vidmajer, uč. III. r. vadnice v Ljubljani; Zdravko Cesar, Ljubljana; Frančišek Habjan, Ljubljana, Ivan Mihalič, uč. I. razr. v Št. Vidu n. Ljubljano: Jožko Žuielj, uč. VIL r. v Mokronogu; Stanislav Podlesnik, uč. II. r. m. š. v Kranju; Franjo Tomaževič, uč. IV. r. v Št. Vidu n. Ljubljano; Slavko Šavs, uč.? r. v Ljubljani. Za nagrado so bili izžrebani: 1. Drago Završnik, dijak Gomilsko 55, Savinjska dolina. 2. Vanda Januš, učenka IV. rarr. r Lich-tenthurnovem zavodu v Ljubljani. 3. Rada Gotz, Farovška Loka pri Kranju. Pismo slovenskega dečka s Koroškega £ S Koroškega, kjer je zibelka slovenskega naroda in kjer so nekoč zdavnaj na Gosposvetskem polju ustoličevali slovenske kneze, je zaveden slovenski fant poslal Kotifkoveinu stričku prisrčno pismo, kateremu je priložil tudi kratko pripovedko. To jc eden izmed tistih redkih slovenskih fantov na Koroškem, ki še kolikor toliko obvladajo svoj materinski jezik, čeprav nimajo slovenskih šol. (iotovo vas zanima, prijatelji mladi, kako U deček se slovensko zna, zato objavlja Kotičkov striček oboje — pismo in pripovedko — bre« kakršnihkoli popravkov, i vsemi slovničnimi in pravopisnimi napakami. Takole se glasi njegovo pismo: Dragi Kotičkov striček! Pošilam rešitev uganke iz nedelske številke, ki sem je izumil sam. Pa še eno povestico Ti priložim. To se zvedel deloma po očetu od starih ljudih. Ti ludje so merili povestice na daljavo, na primer od tega pota do onega križa in tako dalje. Gotovo bodo se v tem pisanju napake, katere Ti popraviš. Krivo Je tega ker nimam dosti slovenskih šol. Jaz jih sploh nimam, učil sem se samo v prvem razredu ljudske šole slovensko pisat. Druge se učil samo iz knig in časopisov. Zaradi tega manka mi pravopisa. Pa bi tudi tega ne znal če bi bila slovenska pisava teška kot nemška. Imeli smo v šoli učitelja ki je pripoznal da sta nemška pisava in izgovor ena najteziih na svetu. Ker je bilo nas Slovencev v šoli, smo imeli v začetku v nemščino zmeraj slabo ker učitel sovražil Slovence. Pozneje smo dobili bolšega učitelja pri katerem smo imeli slovenci dobro nasprotno od neincev posebno od ponemfenih Slovencev. Ker ti mislijo da ker znajo nemško je že vse. Pa kakšni so ti ludje ko dorastejo. Eden Čudno sorodstvo »Stoj, fant!« je 14-letni paglavec oblastno ustavil na cesti malega Mihca, ki je šel v šolo in držal v roki velik kos medene potice. »Spodobi se, da daš potico meni, saj sva si v sorodu!« »Eja?« se je začudil Mihec, ker pobalina sploh še nikoli ni videl. »Kako sva si pa v sorodu?« je vprašal. ..... »Moj oče in tvoj oče sta si čez planke jezik kazala!« se je nesramno zarezal potepuh, vzel presenečenemu Mihcu potico iz rok in jo ucvrl čez drn in strn. Mirko Kuni Ič: Pravljice in pripovedke izpod Triglava Pastirček Gregec in zmaj (Pripovedka za mlajše.) (Nadaljevanje.) Cez Mlinški potok je držala ozka brv. Nič kaj vabljiva in varna ni bila. Široke razpoke so zijale med trhlimi deskami. Ovce so se zmedeno razkropile na levo in desno od nje ter begale |>o bregu sem in tja kot kokoš, ki ji odsekaš glavo. A že jih je dotekel stari Rodar. Jezno je pomahal e palico in jih nagnal na brv: »Oba! OhA!« Ovce so srečno dosegle nasprotni breg. Stari RiMar pa se je mogočno razkoračil sredi brvi. pokazal z roko raztrgano bajto v grapi in zakričal, da bi prekričal bučanje Mlinškega potoka pod seboj: »Lej, danes je pa tudi puščavnik Sabljica zaležal!« Izpljunil je masten čik v peneče se valove in nekam posmehljivo navrgel: »Nemara ee mu spet sanja, da bridko sab-ljico vihti in z generalom Radeckijem polentarje podi. Tfej, kakšen bahač! To vč povedati, dru-ukmm na nič. čenče, same čenče!« Gregcu se je zdelo potrebno, da se potegne za dobrega starčka, Čeprav sta si bila zaradi prismojenih žgancev še zmerom malo navzkriž. Napravil je iz dlani nekakšen lijak, ga prislonil k ustom in zavpil skozenj: »Stric RiSdar, to pa že ni res! O, pa le še tudi kaj drugega ve. Meni je povedal istorijo o zakleti deklici v Blaščevi jami.« Stari Rodar je zaničljivo zamahnil z roko in zarenčal: »Kaj bi tistol Takšnih storij ti jaz nabren-kam, da 6i jih boš utegnil koma, sproti v glavi obdržati.« Gregcu so se zaiskrile oči. Spoštljivo je stopil preden j in proseče zatrobil 6kozi ročni lijak: »Stric R<5dar, dajte, povejte kajl Rčdar ga Je čukasto pogledal in zarobsntll: »Kakopak, kar tukajle sredi brvi ti bom žužnjall Trepč, kje si pa s pametjo?« Odhitel je za razigranim tropom ln mu rohneč prigovarjal: »OhA! Oh A t Ne bezljajte, ne hezljajte!« Tako sta pricokljala do žovležna, mogočne pečine nad potjo, ki se je strmo dvigala pod neho Oh nienem vznožiu. sredi siveoa trrušča in je pisal na B. eno prošno seveda nemško Pa je bila ta »nemščina« takšna, da ni bila podobna nobenemu jeziku. Pismo gre skozi roko okrajnega vodja kateri je dal pismo učiteljom, ki so ga dve uri razlagali da so prišli do tega kar on hoče. Taki so ti ponemčeni slovenci! Zdaj pa Kotičkov striček z slovenskim pozdravom Tvoj prijatel »Mladega Slovenca« — R. F., Koroško. Kraljica beračica Živel je enkat en kral, ki ie bil bogat, imel je lepo kraljico, a nobenih otrok. Krala je bilo strah da bo njego rod zumrl. Zaradi tega je sklenil da bo uzel drugo ženo. Prvo je začel sovražit in jo slednjič odgnal čez dvor Kraljica Je morala hoče ali noče naprej. Godilo se ji je dobro in slabo. Ko zmankalo denarja je morala zgrabiti za beraško palico in iti z trebuhom za kruhom. Tako je postala kraljica beračica Poznal je nobeden ni, hodila po domovini in tujini. Kral pa se je zagledal v drugo pricesinjo Šest mesecev pote kar je odpodil prvo ženo bi bila naj poroka. Kral je ukazal naj se razdeli med vse berače dobre jedi in dobre vince. Tisti čas pa je bila tudi kraljica beračica v domovini zato je tudi ona dobila od dobrega vinca. Ko ie kozarec izpraznila je vrgla svoj zaročni prstan not. Služabniki si prišli pobirat steklenice. Ko so našli v enem kozarcu zlat prsta s hiteli h kralu in so mu prikazali prstan. Kral ga je takoj spoznal in je ukazal naj se poizve kje je tista žena. Naj bolše so vedeli služabniki zami, ki pobirali kozarce. Posrečilo se jim je kmalo da 60 jo našli. Pripeljali so jo na kralov dvor. Kral je ukazal naj se njej dado svilnate oblačila in pozlačene čevle. Kral izlubil prvo ženo znovič. Šla sta k opravili poroke drugič ker je bilo vse že priprav-leno. Drugo princesino pa je Kral bogato obdaril in še dal povrhu en grad na katerem je ona srečno se omožila in dolgo živela. Prvo Ženo in Krala je Bog bogato obdaril. Dal je njima veliko otrok največ pa priricov, katerih je bil Kral silno vesel. Ti princi so uladali sedem dežel do konca. * Ce pomislimo, kako se je dečko trudil, da bi vse to čim lepše in pravilneje povedal, potem bomo šele znali pravilno ceniti njegovo ljubezen do materinskega jezika. Tisof in tisoč njegovih vrstnikov onstran meja ne zna napisati niti enega slovenskega stavka več. divjega grmičevja, je stala kamenitna plošča, spodaj gladko obsekana, zgoraj priostrena kot zob velikanske zveri. »Čujte, čujte, stric Rčdar, zakaj pa pravijo tej skali Babji zob?« ee je pozanimal Gregec. Stari ovčar je skrbno premeril z očmi 6voj trop in ko je videl, da kar pohlevno drobni po razdrapani kolovozni poti, je začel kar gredoč pripovedovati: »Zakaj mu rekajo Babji zob, res ne vem. Če bi bilo po pravici in resnici, bi mu morali reči Zmajev zob.« »Zmajev zob?« se je začudil Gregec. »Zakaj pa to?« . »OhfU Oh&l Kar lepo počasi, kar lepo počasi!« je stari R6dar prigovarjal ovcam in nadaljeval s pripovedovanjem: »V starih časih je v Močilniku pod Borovljatni živel strašen zmaj. Sedem glav je imel in neki tolikšen je bil, da je dvajset takihle čmrljev, kot si ti, kar za zajtrk pohrustal. Včasih je prilomastil iz svojega skrivališča in se sprehajal po rebri sem in tja. Nekega dne je tolikšno kopico otrok na Dovjem ugrabil in pohrustal, da ga je močno začel boleti zob. Kar tulil je od bolečine, kar valjal se je po tleh in kot vrtne buče debele solze so mu tekle iz oči. Pa se je v tej hudi stiski sponi-' nil velikana Robavsa, ki je v starih časih takisto v gošči pod Borovljami živel. Za zoboderca in ranocelnika je bil bojda zmajem, divjim ženam in drugim takšnim pošastim. ,Če nihče drug, velikan Robavs mi bo bolečino pregnali' si je mislil zmaj in mahnil jo je naravnost semkajle pod žovležen, kjer je vilekan Robavs svoje bolnike sprejemal. Grozanskl zohoderec. ta dan ni imel kaj prida posla. Vrh Zovleža je sedel in . si preganjal dolgačs tako, da je bingljal z no-I sami oo zraku in pljuval na Možaklio. Kadar je Snažna muca Živela je deklica, ki se ni hotela nikoli pošteno umiti. Raje je hodila umazana okrog. Kadar je zjutraj vstala in jo je mati odpeljala k umivalniku, se je cmergala na ves glas. In ko je mati potegnila mokro brisačo po njenem obrazu, se je držala tako obupno, kakor da bi jo kdo iz kože drl... Nekega dne se je zanikrna deklica spet na vsa usta drla in se ni hotela umiti. Mati jo je zgrabila za roko in jo odpeljala v kamrico, kjer je na stolu čepela domača muca. Pravkar se je bila predramila iz lepih sanj in se z jezičkom skrbno lizala po gobčku, po tačicah in po vsem telesu. Kjerkoli ie bila njena dlaka razmršena, si jo je lepo pogladila. »Ali vidiš, kako snažna je muca?« je rekla mati. »Ko zleze e svojega ležišča, se umije. Ne trpi najmanjše nesnage na sebi. Sramuj sel Muca je žival, pa tako pazi na snago, ti si pa razumno bitje, pa se tako vode bojiš. Najraje bi umazana kot dimnikar hodila okrog...« Zanikrno hčerko je res postalo sram, ko je videla, kako skrbno si muca snaži telo. To je bolj zaleglo kot vse materine karajoče besede in njena šiba. Poslej je kar tekmovala z muco, kdo izmed njiju bo spretnejši in marljivejši pri umivanju. Miška in vrabec Vrabec in miška sta se pomenkovala ob brzojavnem drogu. Miška je rekla: »Srečen si! Na perotnicah se 'dvigne? v zrak, kadar koli in kamor koli hočeš. V trenutku si vrh cerkvenega "stolpa. Od ondod imaš prekrasen razgled na vse štiri strani sveta. Jaz moram pa zmerom na zemlji tičati in vidim komaj dobrih pet pedi sveta pred seboj. Oh, kako bi bila srečna, če bi znala tudi jaz leteti 1« »Pa si kljub temu srečnejša od mene,« Je odgovoril vrabec. »Kako to?« se je začudila miška. »Ponoči se neopaženo prikradeš v tujo shrambo in se naješ do sitega. Jaz moram pa hrano iskati vsepovsod in kamor priletim, me preganjajo.« . »Kaj mi koristi vse to, ko pa ne znam letati po zraku!« je vzdihnila miška. Tedaj je od nekod prišel človek. Miška je smuknila v najbližjo luknjo, vrabec pa je zletel na brzojavno žico. Človek je pobral kamen in ga vrgel v vrabca. Kamen je zadel in vrabec se je zgrudi mrtev na tla. Miška je videla in vzkliknila: »Hvala Bogu, da nisem vrabec!« MLADA NJIVA Mladi bolnik Povsod, povsod življenja klic in vrisk in smeh veselih lic. Povsod, povsod poletja čar: prav vsakemu da skromen dar. A v moji duši vlada mraz; ves mrk in bled je moj obraz ... Franjo Princ, dijak v Celju. Želje Ob vrbi krivi pri potoku sem slonela, poslušala šumljanje valčkov in želela, da kapljice, ki ao pod soncem se iskrile, bi v bisere se dragocene spremenile; da valček drobni, ki šumljal j« kot za vabo, bi zrasel v val in me odnesel daleč s sabo. Sirotam bisere nabrane bi tiho dala, na valu k mamici v tujino bi odveslala ... Olga Kuretova, Zagorje ob Savi. pogodil vrh Možaklje, je od veselja kar zarjul. Zmaj je proseče iztegnil srednji gobec navzgor in zavekal: ,Gospod doktor, nujte, nujte. bolni zob mi izrujtel' Velikan Robavs skoči z žovležna, pomoli glavo pregroznemu zmaju v žrelo in si skrbno ogleda bolni zob. ,Res se že pošteno maje!' učeno zagodrnja in spet potegne glavo na beli dan. Potlej se oboroži z velikanskimi kleščami in — kaj bi pravil na dolgo in širokol —, preden bi kdo utegnil šteti do deset, je bil bolni zob zunaj. Zakotalil se je po bregu in se tukajle postavil pokonci. Bolečine so pri kraju, zmaj ee oddahno in hoče tebi nič, meni nič odlomastiti nazaj v Močilnik. — ,Oho, gospod zmaj, kako bo pa s plačilom?' revskne gospod doktor velikan Robavs. Pošast nemarna zvito pomežikne s krvavimi očmi in ee zareži: .Zahvali Boga, da te ne požrem: bam, ham!' Velikan Robavs pa ni bil bojazljivec, nakl Grozeče zavihti klešče naid zmajem in zakriči: ,Oho, oho, tako ee pa tudi ne dami' Porast goreča se ustraši in ponižno reče: ,Nuj, nuj, nikar se ne budujl Saj sem se samo šalil.' In ga v Močilnik pod Borovlje odpelji in mu nasilje zvrhano pest zlatA. Izdrtl zob pa še danes tukajle leži in bo ležal do konca dni.« Gregcu je bila grozljiva Istorija močno vfceč. Kar požiral jo je z usti in očmi. Stari R6dar je spet podjetno cokljal za »rojim tropom in sc ujAdal: »Ohi! Oh A! Mršne nemarne, kam pa rinete v breg?« Gregec Je stekel za nJim in ee začel motoviliti okoli njega kot podrepna muha. Ni in ni mogel nasititi svoje radovednosti. »Stric Rčdar, kje je pa zdaj tisti zmaj?« je pobaral. (Dalje prih. nedeljo.) dgiOVgHBU<, &m tO. ■vgmita WX9. Jtraii H Nove vodne poti po sovjetski Rusiji Moskva največje pristanišče v Rusiji Prosta, tujemu nadzorstvu odmaknjena zveza med Ledenim in Črnim morjem Z^Hfiiid Mift mhift pofl po vrropdd Rnsl|L ▼sa Evropa J« b*« ▼ zadnjih teMb t najboljšimi možmi zapletena v vprašanja raznih meja in ozemelj, r vprašanja, ki ae majejo in premikajo ssmintja in jim ni videti konca. V tej dobi pa je komunistično urejena sovjetska Rusija s sto tisoči sužnjev in s sredstvi državnega preračuna, v katerega se stekajo mrtvi žulji milijonov, izvajala svoje »petletke«, ki prav te dni kažejo svoje sadove. Poleg elektrifikacije in industrializacije sieer agrarne države je hila glavna misel teh petletk, razpresti po sovjetski Rusiji v njenem evropskem delu mrežo vodnih poti, ki bi omogočale nemoten promet med vsemi morji, lri obdajajo sovjetsko Rusijo, za hrbtom evropskih velesil — da sovjetsko trgovsko in vodno brodovje ne hi bflo nikdar prisiljeno pokazati se v ožinah Skageraka in Kategata, v ozkem Rokavskem prelivu in pred, s topovi posutem, v beton in jeklo zakopanem Gibraltarju in v Sredozemskem morju, kjer se ljubosumno zasledujejo brodovja velesil. In komunizem je v 22 letih svojega obstoja iz milijonov svojih državljanov, ki jih je najprej brezobzirno prisilil k molku in k topi pokorščini, izžel delno uresničenje te drzne zamisli, katere daljni namen je: obvladati in ukrotiti vso Evropo, jo ukleniti v kolhoze in ji vsiliti svojo vero v Žida Ljenina. Moskva — pomorsko prlstanKto srodl evropske Rušilo Spomladi 1. 1937 se je pred Moskve rarlTlo Jezer«, ki po povTŠini meri 327 kvad. kilometrov. (Bohinjsko jezero ima površine 3.2 kvad. lrBom.) Mesto Korčev« in številne vasi s* nem« atenile v novih valovih k<* v pravljičnem prekletstva. Nekje pred mostom je nastala strašna eksplozija, zadnji prag suhe ravnine je šel v dimu in prahu v zrak in vode zgornjega toka Volge so se združile z vodami Moskove — vodna pot is Severnega Ledenega morja do Moskve je bila odprta. S tem je bila Moskva, daleč od meja, zvečana z Baltijskim, ledenim in Kaspijskim morjem. Moskva, svetišče nekdanjega ruskega pravoslavja in pravljič-nj biser ruskega earstva, današnje središče sovjetske oblasti in kominterne, je postalo največje pemersbe pristanišč evropske Rusije! Nova petletka z letom 1940 predvideva nove eksplozije, ki naj podro suhe pragove med Črnim in Ajovskim morjem in odpre vodam prosto pot do Moskve, ki bi tako bila dostopna tudi iz teh mrtrij. Spet bodo v načrtu kominterne tonile goste vasi in rodovitna polja, za boleznimi in izčrpanostjo bodo umirali tisoči ia tisoči — toda posameznik v komunizmu ni nič, vse je le kominterna in »vetoma resolucija, zato se je treba tako pripraviti, da bi edina komunistična država na svetu po tolikih porazih zmogla vse zamere. Iz Ledenega morja v Vzhodno mor|e Prvi načrt novih vodnih po« je imel namen, taogniti se dolge vožnje krog Skandinavije in iz Severnega Ledenega morja priti v Baltijsko ali Vzhodno morje daleč za finsko mejo. V tem območju leži ie neizrabljena Karelija, ki je bila dotlej le po skromni železnici zvezana z ostalo Rusijo. Je pa zelo bogata na žitu, rudninah in neizčrpna v lesnih bogastvih, v Belem morju pa so klicala bogastva rib po pripravnejši zvezi z notranjostjo. Pod temi vidiki se je rodfla — ali bolje: vnovič iz zgodovine vstala — misel na »Stalinov prekop«, ki danes ie veže te pokrajine. Armada političnih kaznjencev is kmetov, počasnih za razumevanje zaplemb in brezverstva, jo dvajset mesecev delala in trpela in v pomanjkanju vsega kopala med jezeri Vig, Onega In La-d očki m jezerom, dokler se ni strnjena voda razlila od Belega do Vzhodnega morja. Stalinovo ime je bilo ovekovečeno po 227 km dolgem prekopu, ki za dvajsetkrat skrajša pot okrog Skandinavije, ki je bila prej dolga 6.500 km. Misel Petra Velikega Ee Peter Veliki, M Je iskal Rusiji okno v svet se je veliko ukvarjal z mislijo, kako bi Moskvo približal morju, oziroma morje napeljal do Moskve. L. 1700 je napravil veliko potovanje ob rekah Dubna, Sestra in Jakhoma in iskal možnost zveze med temi vodami. L 1715 je že dal izdelati načrt o zvezi med Sestro in Istro, 1. 1722 pa načrt o zvezi med Moskvo in Jauzo.. Toda šele Nikolaj I. je v skromni meri uresničil te sanje, ko je po prekopu zvezal reko Ruzo, pritok Moskove s Sestro in Dubno. Toda prekop je bil plitev ln se je kmalu zarnočviril, ploven je bil samo za manjše ladje. Sovjetska petletka Je »a po teh poteh, M jih je izboljšala ia poglobila. V Kremlu je m. Petrolejsld vrelci ob mesta Baka ob Ksspiikem morja. Tudi ptiči imajo svoje počitnice Morda niti opazil! nismo, da Je ptUJJt koncert utihnil. Nič več samci ne prepevajo podoknie samicam, stari se ne zabavajo z mladimi in veselega gostolenja ni več, čeprav eo vsi ptiči še tu. Se v juliju je slavček brnel v meji na svojo sim to flavto, kosi »o hiteli čvrčati po sadovnjakih, drozgi so razposajeno vpili po go&du, v avgustu pa se vsi neutrudni pevci svojega petja naveličajo, drug za drugim utihnejo, kot da so po-spah. Le tuintam se še kdo oglasi, pa kmalu osamljen utihne. Najbolj pogumni so Se vrabci, ki pa jih motijo vabeči plodovi jeseni. Res, čas gnezdov in mladičev je pr«8e1. Toda to ni glavni razlog. Ptiči se golijo! Preoblačijo se za zimo. Ce bi poleti kakega ptiča pogledali od blizu, bi res videli, kako revno je oblečen. Mladiči, dolgo čepenje v gnezdu, neprestano krmljenje nenasitnih mladih kljunov, ki so bolj široki kot dolgi, vse to je zdelalo perje, da je bila obleka ptičev v resnici ie zgolj delovna. Preden pa Dva vlaka povozila dva senena voza Čudna nesreča se je pripetila nekemu Cvetu na železniškem prelazu pri mestu Wahr-burger Miihle na progi Stendal — Witterberge. Dva vlaka sta mu povozila dva polna voza sena. njemu in konjem pa se k sreči ni nič zgodilo. Kmet Je p« cesti mirno peljal tvoje seno M dveh vozeh, ki (ta bila zvezana drug sa dragim z verigo. Ko je vozil čez železniški pre-lac dvotirne proge, je progovni čuvaj iz precej oddaljene čuvajnice spustil zatvornice tako, da ga je ujel na progo. Konja sta bila že onstran zatvornic, oba voza pa še na progri. Kmet je hitro skočil z voza in odpregel konje, v naslednjem hipu je že pridrvel osebni vlak, ki je pograbil prvi voz, ga potegnil kakih 100 metrov za seboj in ga vsega razdrobil. Nato je po drugem tiru, na katerem je še nepoškodovan stal drugi voz sena. privozil tovorni vlak iz Wittenbcrga. ki je pograbil še ta voz in ga razdrobil. Strojevodja je sicer opazil oviro na progi, toda vlaka ni mogel več pravočasno ustaviti. Tako se je kmet rešil sam s konji, .vse ostalo pa je bilo v nekaj trenutkih uničeno. se odpravijo na pot in preden tiste, M ostanejo pri nas, zaloti zima, se mora obleka popraviti, zarasti, sicer bi ne zmogli daljnih poletov in zima bi bila še strašnejša. Zato sedaj vsi ptiči, ko ni treba skrbeti ne za hrano ne za mladiče, skrbe za novo, močnejšo in gostejšo obleko. Goljenje pa je pri ptičih kot nekaka bolezen, ki prevzame ves organizem, saj mora z novimi snovmi napolniti vse peresje. Ni čuda, da jim ob tem presnavljanju upade veselje do petja i Sicer pa je narava v svoji globokoumnosti dobro poskrbela tudi za ta usodni čas. Zleze sedaj močneje izločajo hranilne sokove in jih pošiljajo v krvni obtok, kar korenine peresc vzpodbuja k novi in močnejši rasti. Pa tudi v vrsti goljenja vlada dobro premišljen red. V tej dobi je ptič skoro nespoeoben za letanje in bi bil na milost in nemilost prepuščen številnim zalezovalcem, ako bi naenkrat izgubil vse perje. Pingvin, ki v svoji arktični domovini na jugu skoro nima sovražnika, pač prenese, da vse perje izgubi naenkrat. Sredi svojega šopa perja, ki mu je v nekaj dneh odpadlo, stoji in čaka, da mu požene novo, s katerim se spet skobaca v vodo. Vsi ostali ptiči pa se golijo polagoma, da nikdar niso popolnoma onesposobljeni za kratke polete. Le race in žerjavi se golijo zelo na hitro in so takrat za nekaj tednov res privezani samo na zemljo. Vsak lovec, ve, kako se race v tej dobi ali skrivajo v kakem gostem bičevju ali pa mimo čepe daleč zunaj na Širokih vodah ali jezerih, kjer komaj najhistrejše oko more opaziti majhno glavo, ki Štrli iznad vode. Zelo lepo je narava preskrbela a. pr. za žolno, ki se mora tudi v tej dobi opirati i repom na debla, da se preživi. Pri tem sta najvažnejši obe najdaljši srednji peresi _ ln kakor nalašč ti dve peresi izpadeta nazadnje, ko se vsa ostala nova peresa v repu ie toliko velika, da Ji morejo služiti pri plezanju. Zato se ptiči sedaj spreletavajo 1« totfko, ko-HVor je za preživljanje potrebno, da bi pa peli, jim pa siploh redkokdaj pride na misel, ker bi s tem zalezovalce le opozarjali na sebe Tudi tako skromen pojav kot je goljenje ptičev, ki vsako leto skoro neopazno gre mimo naših oči, skriva veliko modrost narave in Stvarnika, ki ie za vse poskrbel, da obstane v svetu in živi svojemu nsmenn ' vstala zamisel Petra Velikega in so jo brezobzirno izpeljali. V maja I. 1937 je bil dograjen prekop med Volgo in Moskove, ki teče skozi Moskvo; začeli pa so ga I. 1933. Prekop je 128 km dolg, 85 m širok in 5.5 m globok (Sueški prekop je globok 10.50, Korintski 8 m, Panama 12.5). Izkazalo pa ee je, da je preplitev, zato ga sedaj z največjo naglico in oh največjem pritisku na vse delovne moči poglabljajo. Izkopali so 135 milijonov kubičnih metrov zemlje in so pri tem rabili 3 milijone kubičnih metrov lesa. Daleč na severu teče mimo Moskve Volga, ki izvira pod Val-dajsko planino, na jugu pa Oka. Obe reki so zvezali in jima dodali vode Moskve, ki teče skozi Moskvo. Pravi prekop se začne pri Ivankovi na Volgi, kjer so veliki jezovi, ki dvignejo vodno gladino 13-4 m nad morsko gladino in obenem dajejo pogonsko moč elektrarnam. Pri mestu Gorki Oka spet pride v svojo naravno strugo. Tako je Moskva danes od vseh strani obdana «d roda in leži pravzaprav ob velikanskem umetnem jezera. Iz črnega morja v Moskvo ltovi načrti potiskajo vodno pot dalje proti Jutru, da hi ee Moskva približala Azovskemu in Črnemu morju. Tu so velike vode Dnjspt in Volga, ki se počasi plazijo po samih mehkih ravninah, kjer je prekop samo vprašanje delovnih moči, lopat in lesa, pa nobena tehnična uganka. Delovnih moči pa ima komunizem toliko, kolikor jih potrebuje. Pri .mestu Kalač nameravajo zgraditi velike jezove, ki naj bi dvignili vode Dona in jih združili ■ vodami Volge. Tako hi med obema veletokoma nastalo veliko jezero, ki bi bilo plovno. Pri uresničenju te samisli h i ■ 11!» v ametnem jezera 15 mest in okrog 1000 vasi, prebivalstvo bodo — nepokorno raz-gnali po taboriščih, kjer bodo kopali nove prekope in uresničevali sanje Kremlja, pokorne pa nastavili kot odbornike sovjetov in paznike, pot ii Črnega in Asevskega morja pa bi bila po Volgi odprta Ho Monkve in p» prekopa dalje do Lje-ningrada in po Stalinovem prekopa do Ledenega morja. Zvezano pa bi bilo tudi Črno morje s Ka-spiškim morjem in vsa evropska Rusija razpolov-Ijena i vodno potjo, ki odpira prost prehod iz Sredozemskega — v kolikor so Dardanele za sovjetsko brodovje proste —v Arktižno morje na visokem severu! Toda to »o načrti, ki ne računajo ne s človekom ne z naravo. Komunizem pa je brezobziren in kakor je izpeljal vodno pot iz severnih mčrij do Moskve, bi mogel izpeljati tudi vodno pot i* Moskve v morja na jugu. Človek, zlasti nedoumljivi ruski človek, se zakoplje v mu-čeniško trmo, v veri in praznoverju in vaških jftn4Hi Ke meafja, M b4 ga lefllt, doMw ga ne popade sla po uničevanju; takrat uničuje delo Petra Velik°.ga in vseh carjev in tudi sanje sovjetov nimajo nič močnejšega pečata. Bolj kljubovalna pa je narava, ki si ne dovoli takih velikopoteznih popravil in takoj prvi hip maščuje brezobzirni poneg v njene zakone, o čemur govorimo v naslednjem članku. Kakor so egiptovski farnonf z armadam! sužnjev v piramidah ustvarjali velika dela, ki jih še danes svet občuduje, tako Kremelj iz Moskve vodi množice svojih državlianov k veletokom, kjer morajo uresničevati njegove sanje. Delovna moč, plača, doklade, zavarovanje — vse to ni nobeno vprašanje, saj niti sovjetska proj>aganda ne taji, da so pri vseh teh delih zaposleni politični kaznjenci, ki jih režim pobira na stotisoče in stoti-soče. Naj je bil kdo ob revoluciji še bolj priden, naj je še bolj vneto |Hv1iral cerkve in požigal, za eno zamero pred vaškim sovjetom pade v kader »političnih kaznjencev« in če ne odide v večnost »na blag svetih«, odide k prekojui, kjpr je golo življenje vsa plača in skupen kotel ves dom. Prekop pa je daljši in daljši, eni umirajo, drugi prihajajo, opričniki novih faraonov skrbe, da ne zmanjka delovne sile,.. Nem cbižavi * Ponarejen ček as 300 angleških fantov. Nedavno je skupina Splitčanov kupila od nekega kmeta ček v vrednosti 300 angleških funtov, kar predstavlja v našem denarju vrednost 87.000 din. Ko so hoteli Ček vnovčitt, je hilo ugotovi leno, da je ponarejen. Kmet, ki je omenjeni skupini prodal ček, je izjavil, da mu ga je dal neki 25 letni Mirko Ciriliani iz Splita z naročilom, da ga proda. Obljubil mu je službo in mu dal tudi par čevljev. Ko jo Ciciliani dobil denar, je izginil iz Splita, odpotoval najprej v Zagreb, nato pa v Dubrovnik, kjer je bil aretiran. Ko so ga peljali iz Dubrovnika v Split, je pobegnil in sam prišel v Split, kjer se je javil državnemu pravdniku, ki ga je dal zapreti. * Kavalirsko dejanje avtomobil Ista, H Je povozil kravo. Pri vasi DrSkovci pri Daruvarju je avto dr. ftime Alkalaja povozil kravo kmeta Vinka Begoviča. Avto jo kravo tako poškodoval, da so jo morali takoj zaklati. Dr. Alkalaj je kmetu takoj Izplačal zahtevanih 1000 din za kravo; meso, ki mu ga je kmet prodal za 700 din, pa je prepustil kmetom, da so si ga razdelili med seboj. To kavalirsko dejanjo avtomobilista so kmetje pozdravili s prisrčnimi ovacijami. * Roparski napad v Kerestlnm. Kerestlnoc, kjer so pred tremi leti razjarjene kmečke množice pobile in razmesarile štiri četnlke, je spet doživel razburljiv dogodek. V eni preteklih noči je vdrl neznan storilec v grad bivšega bana senatorja Antona pl. Mihaloviča. Ropar je v več sobah premetal predale in slednjič dospel do senator-jeve spalnice. Tu je oddal v smeri proti postelji strel iz samokresa. Krogla je zadela blazino in jo ostal senator Mihajlovič nepoškodovan. Preden pa je mogel senator uporabiti svoje orožje, je ropar že pobegnil. * Epilog k drami fi svetovne vojne. Pred okrožnim sodiščem v Knjaževcu sta se te dni zagovarjala kmeta Ljubomir Krstič in Gaja Jeremič iz Lokve. Bila sta obtožena umora, ki sta ga izvršila lota 1917. v Bolgariji. Tedaj so Bolgari mnoge srbske kmete, med njimi tudi obtoženca ter kmeta Svetozarja Milaflinoviča, odvedli v Bolgarijo in jih zaprli v koncentrati |sko taboriSČe. KrstiSu, Jeremiču ln Mlladinoviču pa se le posrečilo pobegniti iz taboršča. Nameraval eo se vrniti v Srbija Na poti so doživeli silne napore, ki so Miladinoviču tako zlomili voljo, da nI maral več naprel. Dejal je, da se bo sam naznanil oblastem in je So svoja tovariša nagovarjal, naj storita isto. Krstič in Jeremič pa sta se zbala, da bi naznanil še njiju, zato sta sklenila, da se ga znebita. V nekom gozdu sta ga do smrti pobila. Sodiščo je po večurni obravnavi obsodilo Kreti-ča na 12, Jeremiča pa na 10 let ječe. * Dva dečka rešil i* valov, sam pa atonll. 30 letni orožniški podnarednlk Postul Cvetkovič iz Velikega Gradišta je v četrtek popoldne opazil v Donavi dva dečka, ki ju je pograbil glavni tok vodo in ju nesel naprej. Dečka sta se že potapljala. Plemeniti mož je brez pomisleka skočil v valove, čeprav ni znal plavati. Posrečilo se mu je, da je prišel do dečkov, ju potegnil bliže k bregu, kjer sla lahko brez težav splavala do obrežja. Sam pa je pri tem izgubil dno in ker ni znal plavati, utonil. Anekdota Na L6wentrorgu pri Kassalu (e bila svoje dni stalno kot posadka stotnija invalidov. Po ustanovitvi kraljevine Vestfalije so s« zadovoljili • tem. da eo dali invalidom nore uniform« hi jih nanovo zaprisegli. Drugo je pa ves ostalo pri starem. Ko je knez Viljem I. novembra 1813 presta 29. oktobra 24/1, bo prodala 19. septembra 1909 na javni dražbi ca. 2150 plm tehničnega bukovega lesa na panjn iz evoiih gozdov pri Straži. Dražba se bo vršila pri a umski upravi v Straži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine tn pojasnila Bo dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Sum-« ski upravi v Straži. Razglas o ofertalni licitaciji Krajevni šolski otfbor v Selnici ob Dravi ra* Csuje pismeno ponudbeno licitacijo za prevzem žaških, zidarskih, ielepo betonskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del za novo SolKko poslopje v Selnici ob Dravi. Zapečatene ponudbe w morajo oddati 12. ure dne 2. septembra 1989 v občinski pisarni v Selnici ob Dravi. Pripomočki se proti odlTkodnlnt 200 din dobe v oradnih urah v občinskem uradu v Selnici ob Dravi od 24. avgusta naprej. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravic«, oddati razpisana dela po lastnem preudarku brez ozira na ponujeno vsoto. Krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi, dne 18. avgusta 1939 Žrebanje efektne loterije Gasilske zajedniee dravske banovine v Ljubljani Žrebanje se je pričelo dne 16. avgusta 1 1. ob 21 in je trajalo brez odmora do 9.15 dne 17. avgusta t. L Žrebanje se je izvršilo v prostorih imenovane Galiske zajedniee javno ob navzočnosti občinstva in pod stalnim nadzorstvom javnega notarja in kontrolnega organa finančnega oblastva. Izžrebane so bile tele številke srečk in so zadele: 29.215 (dobitek It. 1 — avto), 9.488 (dobitek št. 2 - avto), 44.611, 41.889, 43.393, 44.635 (dobitki št. 3—C — motorna kolesa), 39.807, 22.466 (dobitka št. 7 in 8 — šivalna stroja), 45.012, 18.133, 24.707, 23.852, 28.858, 48.193, 4.096, 25.952, 45.216, 4.350 (dobitki št.9—18 — moška dvokolesa), 30.949, 40.504, 49.086, 14.030, 10.984, 8.473, 35.617, 12.274, 29.367, 11.762 (dobitki št. 19—28 — ženska dvokolesa), 37.365, 25.576, 25.652, 8.524, 17.575, 8.184, 14.750, 28.745, 31.359, 17.379, 10.098, 18.640, 26.137, 9.398, 45.031 (dobitki št. 29-43 — moška dvokolesa), 33.284, 24.777, 37.361, 15.046, 8.762, 32.586, 47.999, 46.076, 35.938, 27.872, 8.260, 8.565, 29.690, 26.420, 22:808 (dobitki št. 44—58 — ženska dvokolesa). Dobitke St. 59—1.000 so zadele: 20, 231, 232, 299, 355, 453, 756, 834, 862, 1.018, 1.060, 1.069, 1.133, 1.214, 1.325, 1.459, 1.461, I.485, 1.523, 1.745, 1.751, 1.756, 1.911, 1.984, 2.019, 2.197, 2.274, 2.310, 2.353, 2.460, 2.408, 2,558, 2.639, 2.902, 2.987, 3.013, 3.176, 3.224, 3.500, 8.501, 3.512, 3.517, 8.703, 3.871, 3.906, 3.933, 3.934, 4.018, 4.167, 4.197, 4.221, 4.229, 4.277, 4.283, 4.208, 4.316, 4.352, 4.S5*Š 4.402, 4.425, 4.450, 4.480, 4.488, 4.572, 4.667, 4.735, 4.801, 4.961, 5.042, 5.063, 5.068, 5.120, 5.232, 5.251, 5.279, 5.322, 5.328, 5.313, 5.S96, 5.426, 5.439, 5.569, 5.617, 5.650, 5.728, 5.758, 5.771, 5.803, 5.826, 5.949, 6.007, 6.025, 6.116, 6.131, 6.167, 6.190, 6.222, 6.252, 6.302, 6.436, 6.474, 6.537, 6.568, 6.593, 6.611, 6.622, 6.629, 6.655, 6.659, 6.730, 0.736, 6.769, 6.937, 6.973, 7.045, 7.208, 7.327, 7.371, 7.449, 7.505, 7.543, 7.604, 7.681, 7.819, 7.852, 7.864, 7.882, 7.888, 8.050, 8.132, 8.210, 8.378, 8.458, 8.484, 8.525, 8.605, 8.625, 8.658, 8.686, 8.774, 8.869, 8.876, 8.908, 8.938, 8.955, 9.046, 9.099, 9.172, 9.239, 9.313, 9-325, 9.343, 9.414, 9.429, 9.440, 9.505, 9595, 9. 648, 9.668, 9.695, 9.697, 9.769, 9.930, 9.958, 9.988, 10.015, 10.042, 10.016, 10.170, 10.225, 10.245, 10.267, 10.833, 10.348, 10.381, 10.418, 10.441, 10.451, 10.474. 10.545, 10.663, 10.724, 10.818, 10.849, 10.878, 10.909, 10.960, 10.980, 10.996, II.016, 11.020, 11.052, 11.0T.7, 11.070, 11.078, 11.158, 11.802, 11.305, 11.300, 11.418, 11.459, 11.460, 11.486, 11.519, 11.588, 11.617, 11.645, 11.728, 11.800, 11.874, 11.904, 11.978, 11.993, 12.072, 12.121, 12.131, 12.281. 12.304, 12.436, 12.579, 12.636, 12.723, 12.748, 12.862, 12.971, 13.068, 13.118, 13.129, 18.164, 13.192, 13.224, 13.528, 18.260, 13.592, 13.630, 18.700, 13.737, 13.777, 13.812, 13.887, 13.917, 13.938, 18.968, 14.016, 14.038, 14.049, 14.058, 14.070, 14.120, 14.139, 14.174, 14.205, 14.243, 14.264, 14.342, 14.361, 14.371, 14.405, 14.997, 15.009, 15.011, 15.012, 15.037, 15.006, 15.104, 15.1M, 15.265, 15.376, 15.488, 15.455, 15.461, 15.484, 15.143, 15.550, 15.575, 15.624, 15.628, 15.635, 16.794, 15.899, 15.919 16.194,' 16.22«, 16.226, 16.297, 16 382, 16.486, 18.470, 16.509, 16.669, 16.671, 16.672, 16.834, 16,889, 16.920, 16.947, 16.963, 17.101, 17.129, 17.141, 17.172, 17.201, 17.404, 17.418, 17.426, 17.511, 17.512, 17.520, 17.533, 17.843, 17.909, 17.945, 17.960, 17.993, 18.015, 18.057, 18.101, 18.116, 18.117, 18.131, 18.139, 18.224, 18.256, 18.281, 18.367, 18.373, 18.382, 18.386, 18.418, 18.652, 18.667, 18.674, 18.699, 18.733, 18.740, 18.773, 18.859, 18.862, 19.000, 19.314, 19.344, 19.434, 19.502, 19.518, 19.630, 19.667, 19.722, 19.782, 19.818, 19.908, • 20.015, 20.282, 20.511, 20.546, 20.552, 20.554, 30.568, 20.580, 20.624, 20.656, 20.658, 20.667, 20.726, 20.743, 20.757, 20.772, 20.849, 20.861, 20.891, 20.946, 20.951, 20.961, 20.969, 21.047, 21.078, 21.094, 21.110, 21.209, 81.211, 21.252, 21.275, 21.313, 21.316, 21.387, 21.467, 21.503, 21.509, 21.516, 21.533, 21.006, 21.607, 21.645, 21.683, 21.694, 21.713, 21.733, 21.769, 21.868, 21.953, 22.058, 22.134, 22.149, 22.197, 22.305, 22.238, 22.260, 22.281, 22.392, 22.4K0, 22.488, 22.499, 22.528, 22.556, 22.582, 22.596, 22.628, 22.653, 22.658, 22.733, 22.780, 22.995, 23.0 U, 23.131, 23.156, 23.198, 23.230, 23 284, 23.286, 23.302, 23.30S, 23.408, 23.471, 23.551, 23.582, 23.804, 23.944, 24.032, 24.038, 24.039, 24.220. 24.315, 24.385, 24.393, 24.505, 24.538, 24.562, 24.652, 24.698, 24.734, 24.759, 24.784, 24.799, 24.823, 24.892, 24.844, 24 861, 24.884, 25.038, 25.047, 25.070, 25.077, 25.160, 25.168, 25.183, 25.306, 25.215, 25.223, 25.368, 25.401. 25.453, 25.496, 25.565, 25.587, 25,587, 25.091, 25.730, 25.758, 25.761, 25.800, 25.889, 25.981, 25.9!«, 26.022, 26.095, 26.101, 26.103, 26.351, 26263, 26.329, 26.366, 26.372, 26.389, 26.391, 26.414, 26.569, 26.574, 26.590, 26.632, 26.719, 26.754, 26.914, 26.929, 26.996, 27 008, 27.062, 27.103, 27.109, 27.160, 27.223, 27.266, 27.306, 27.498, 27.542, 27.597, 27.632, 27.678, 27.735, 27.797, 27.838, 27.847, 27.924, 27.952, 28.029, 28.110, 28.164, 28.234, 28.349, 28.39«, 28.784, 28.785, 28.920, 28.968, 09 0°6, 29.138, 29.219, 29.277, 29.279, 29.472, 29.48«, 29.500, 29.531. 29.574, 29.576, 29.601, 29.721, 29.786, 09 874, 29.879, 29.881, 29.949, 29.955, 30 149, 30.160, 30.168, 30.206. 30.261, 30.308, 30.317, 30 434, 30.509, 30.539, 30.559, 30.684, 30.726, 30.727, 30 788, 30.842. 30.873, 30.972, 30.996, 31 006, 31.010, 31.097, 31.151, 31.275, 31.310, 31.383, 31 489, 31.500, 31.568. 31.611, 31.624, 31.672, 31.674, 31 680, 31.782, 31.833, 31.M7, 31.876, 32.021, 32.047, 32.158, 32.173. 32.183, 32.2*3, 32.254, 32°0t, 32.370, 32.391, 32.455, 32.562, 32.576, 32.630, 32.703, 32.713, 32.744, 32.748, 32.788, 32.799, 32.816, 32.817, 32.870, 33.092, 33.230. 33.243. 33.347, 33.373, 33.393, 33.394, 33.434, 33.463, 33.486, 33.654, 33.692, 33.717, 33.849, 33.890, 34.028, 34.052, 34.124, 34 1 «7. 34.1«fl, 34.18«, 34.194, 34.204, 34.496, 34.549, 34.639, 34.657, 34.700, 34.963, 34.971, 35.007, 35.024. 35.027, 35.032, 35.04«, 35 0T51, 35.181, 35.245. 35.383. 35.518. 35.52«, 35.554, 35.713, 35.731, 35.843. 35.801, 35.846, 35.871, 35.875, 35.972, 36.100. 36 205. 36.355. 36.373, 36.385, 36.497, 38.605, 36.694, 36.727, 36.853, 36.881, 37.043, 37.064, 37.099, 37.10«, 37.124, 37.115«, 37.187, 37.210, 37.355, 37.415, 37.531, 37.590, 37.620, 37.659, 37.693, 37.802, 37.857, 37.921, 37.978, 38.119, 38.220, 38.265, 38.273, 38.313, 38.494, 38.540, 38.662, 38.679, 38.695, 38.727, 38.771, 38.834, 38.844, 38.860, 38.906, 38.945, 38.969, 38.993, 39.001, 39.123, 39.140, 39.145, 39 270, 39.278, 39.327, 39.375, 39.390, 39.448, 39.501, 39.524, 39.586, 39.638, 30.639, 39.662, 39.753, 30.773, 39.818, 39.898, 39.917, 39.926, 39.953, 40.007, 40.143, 40.185, 40.250, 40.373, 40.416, 40.476, 40.530, 40.581, 40.678, 40.681, 40.689, 40.735, 40.742, 40.773, 40.854, 40.862, 40.877, 40.941, 40.955, 41.019, 41.021, 41.058, 41.062, 41.197, 41.287, 41.306, 41.308, 41.378, 41.381, 41.383, 41.405, 41.489, 41.544, 41.688, 41.702, 41.755, 41.810, 41.S97, 41.933, 41.942, 41.962, 41.964, 42.059, 42.114, 42.348, 42.398, 42.467, 42.552, 42.5159, 42.614, 42.642, 42.625, 42.730, 42.798, 42.818, 42.824, 42.860, 42.899, 42.913, 42.951, 42.9&3, 43.220, 43.410, 43.439, 43.514, 43.517, 43.543, 43.609, 43.619, 43.631, 43.677, 43.603, 43.731, 43.733, 43,845, 43.847, 43.907, 43.934, 43.991, 43.997, 44.017, 44.032, 44.058, 44.138, 44.140, 44.170, 44.179, 44.189, 44.225, 44.233, 44.236, 44.296, 44.355, 44.378, 44.409, 44.460, 44.503, 44.523, 44.533, 44.546, 44.635, 44.649, 44.741, 44.748, 44.844, 44.987, 45.183, 45.297, 45.329, 45.355, 45.577, 45.598, 45.627, 45.628, 45.720, 45.755, 45.777, 45.888, 45.906, 45.949, 45.978, 40.066, 46.078, 4«.084, 48.115, 4«.178, 48.240, 48.248, 46.364, 46.402, 46.446, 46.593, 46.630, 46.634, 46.654, 46.675, 46.681, 46.697, 46.737, 46.760, 46.775, 46.797, 46.814. 46.865, 46.971, 46.936, 46.973, 47.016, 47.247, 47.253, 47.281, 47.337, 47.471, 47.575, 47.666, 47.744, 47.790, 47.868, 47.871, 47.887, 47.925, 47.935, 47.965, 48.035, 48.040, 48.050, 43.074, 48.083, 48.141, 43.163, 48.260, 48.377, 48.400, 48.441, 48.457, 48.480, 48.491, 48.635, 48.672, 48.829, 48.873, 48.881, 49.061, 49.069, 49.118, 49.131, 49.132, 49.189, 49.181, 49.195, 49.221, 49.251, 49.253, 49.277, 49.307, 49.388, 49.408, 49.422, 49.445, 49.495, 49.546, 49.564, 49.606, 49.610, 49.681, 49.784, 49.924. Ta vrstni red je napravljen zaradi lallega pregleda. Pravilni vrstni red Izžrebanih srečk jo posvedoJen v notarskem zapisniku. Člani loterijskega odbora: Dolinar Josip l.* r., Lah Mihael I r, MikuŽ Zdravko 1. r. Dobitki se bodo oddajali počenSI od 21'. avgusta t 1. do 2t. oktobra t. 1. vsak dan od 10—12 in od 16—18 (z izjemo nedelj in praznikov) pri Gasilski zajednicl dravske banovine v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 29 (dvorišče) proti Izročitvi do-ticne izžrebane srečke. Dobitki se morejo prejeti tudi potom gasilskih čet, a so morajo stroški morebitnega prevoza po železnici plačati. Ce pa kdo zahteva, da se mu dobitek pošlje na kakšen drug naslov, se bodo stroški zaračunal! proti povzetju. Dobitki, ki bi ne bili dvignjeni do vključno 21. oktobra t. zapadejo v korist podpisane Gasilsko zajedniee. Gasilska tajednlra dravske banovin« v LJubljani, dne 19. avgusta 1939. Predsednik: Dr. Kodre 1. a Tajnik: Mežek Frane L r. •SLGfTSRBCc, fee «0. «|n* UNL Btran |7 malt oglasi V MRk oglas* vetja vaeka besede 1 din; tenhovanjskl oglati 2 dbv Debelo thkane imloviw beiede m računajo dvojno. Najmanjll znata k n mN oglat 1B din. — Mali oglati a« plačujejo takoj pri naroČilu. — PH oglatih reklamnega mečaja te računa enokolontka, 5 mm vltoke petltna vrstica po I din. — Za pit mene odgovore glede malih oglasov treba prllotltl znamko. Zaslužek Dober zaslužek nudimo vsaki otebl v ms- atu ln na deželi. Pilite na »MoJ dom«. LJubljana — lJvuržakuva ulica It 8. I Službe iičejo Sedlarski pomočnik Bačetnlk, išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1344«. (a 15 letna deklica m malo maturo se želi Izučiti v trgovini z mežanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13523. Kmetsko dekle pridno tn pošteno, ae želi naučiti kuhati v boljši kuhinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod IS.61 J. (r Sobarica H snanjem nemščine, stara 23 let, Iščem službo, ev. kot pomoč gospodinji. Rus Matilda, Straža, Novo mesto. (a Mesarski pomočnik e dežele, zmožen tudi pokanja ln vseh ostalih del, Išče stalne službe s septembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 13376. Trgovska pomočnica Mobro lzvežbana, želi premestitve v trgovino me-ianega blaga. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Vestna 1177« it. 13520. (a Pekovski pomočnik Celi premenltl službo. — Zmožen vseh pekovskih del kot prva moč. Grem tudi aa poslovodjo. Po-dobnlkar Anton, Dev. M. v Polju 10». (a Trgovska pomočnica Vajena vaeh del, amožna, Celi premenltl službo, najraje v Ljubljani. Cenjen ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Agllna« it. 13538. (a 1000 din nagrade dam onemu, ki ml preskrbi službo sluge alt kaj sllčnega. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 18.672. (a Fant »oJaSHne prost, e malo maturo, ki je pozneje vodil doma obrat, želi zaposlitve kot delovodja ali podobno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.675. a Trgovski pomočnik tzučen trgovine z meš. blagom, mlad, vojalčlne prost, ISče službo v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod *t. 13.633. (a Dekle pridna ln poštena, vajena vseh del, Išče službo v Ljubljani ali Kranju. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 13681. (a Trgovski pomočnik ■pecerlst ln železnlnar, vojaščine prost — išče službo. Gre tudi za slugo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 13732. (a 17 letna poštena deklica vajena vseh hišnih del, liče primerno službo pri manjši družini. Informacije pri Nežkl Zupančič, prodaja sadja, Cesta v Rožno dolino, nasproti rile Dukič. (a Pisarniška moč :vel?a slovenskega, francoskega, nemškega, angleškega Jezika v govoru ln pisavi ter strojepisja ln francoske stenografije Išče nameščenja. Izka-žem se z diplomami de 1'ICcole Superleure dos Soeurs de la Vlsltatlon Bourg Leopold (Belgija). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Hitro »Fer-fektna« 13678. jilužbodobe Več pleskarjev USe za takoj Marjan Ježek, Tržič. (b 2 čevljarska pomočnika dobra, sprejme Luka Zupan, Pristava, Križe — Gorenjsko. (b Mlinarski pomočnik se sprejme za stalno v kmečki mlin pri Asu v Velenju. Pogoji ugodni, b Samostojna šivilja se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo dobre moči« 18725 Pletilje samo prvovrstne, laurjene takoj sprejmem za stalno delo. Fran Kos, 21dovska ulica 5. (b Mesarskega pomočnika poštenega, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden mesar« It. 18560. (b Dva krojaška pomočnika dobro lzvežbana, takoj sprejmem. Enega za stalno. Brečko Jožef, Brezno Laško. (b Postrežnico kt zna kuhati ln Ima veselje z vrtom, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« it. 13429. (b Več prodajalk ln prodajalcev aa prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja, sprejmemo. Vpralatl na »Moj dom«, Ljubljana, Dvorža-kova it (. (b) Frizerke dobre moč. ■ ananjem vodne ondulactje, ličen za 1. septemb. proti dobri plači. Salon Adam, Novo mesto. (b Kuharic« samostojno, vajene tudi drugih hlinlh del, sprejme takoj v službo trgovska hiša na deželi. Plača 300 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna služba« it 1354». (b Hlapca mTaJSega, sprejmem a 1. sept. v službo. Poleg drugih del je za oskrbovati samo 1 konj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna alužba« tt. 18650. Trgovskega pomočnika pomočnico, za samostojno vodstvo trgovine z mešanim blagom, ki Je zmožen položiti kavcijo ali kako drugo jamstvo, sprejmem. Ponudbo s točnimi podatki na upravo »Slovenca« pod »Agiien« it. 13540. (b Hotel Slavija v Splitu sprejme s 1. septembrom 1939 dobro sobarico z znanjem nemškega Jezika In dobrega hotelskega slugo. Vse ponudbe poslati na ravnateljstvo hotela Slavija s prepisi dosedanjih spričeval. (b Prodajalko prvovrstno, z večletno prakso v modni trgovini, zmožno slovenskega tn nemškega Jezika, sprejmem. Ponudbe s sliko in s spričevali na upravo »Slovenca« pod »Zmožna« it 13487. (b Vrtnarja mladega, v stroki sposobnega ln pridnega — sprejme večja vrtnarija v Ljubljani. Istotam se sprejme vajenec ln kmečko dekle za dela v vrtnariji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrtnar« it. 18408. (b Prodajalko srednjih let, ki bi vodila samostojno malo trgovino na deželi, sprejmem s 25. sept t 1. Mesto Je stalno. Prednost Imajo kavcije zmožne ali pa Jamstvo. Plača po dogovoru. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Stalnost« 18488. Čevljarski pomočnik | Hlapca dobi delo. Zglasltl te pri: pridnega, sa vsa kmet- Rok Jekove, Slganja vas it. 48, p. Križe, Gorenjsko Čevljarske pomočnike sprejmem takoj za stalno. Grilc A Komp., čevljarstvo, Novo mesto. (b Služkinjo k gospodinjstvu sprejme Frano Kuhar, 6t Vid — Vlžmarje. (b Mlekarskega pomočnika ličem. Nastop alutbe takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlekar« it 18500. (b Žagarja za faganje drv na etr- kularkl sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 18.604. (b Hlapca h konjem ln za kmečka dela sprejmem s 1. septembrom. LJubljana VII. Vodnikova cesta 66. (b Viničar usposobljen, se sprejme z novembrom. . Posestvo K. Osojnlk, Studenlce pri Poljčanah. (b 2 čevljarska pomočnika boljše delo, po možnosti ln enega prikrojevalca za neporočene — sprejmem. Dopise na naslov: Rade Despot, Knln, Dalmacija. Viničar mlad, priden, polten, v pomoč se sprejme. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Novo mesto« 13.636. Trgovskega pomočnika pomočnico, za večjo trgovino na deželi sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Trgovski pomočnik« it 18394. (b Mizarskega pomočnika dobro lsvežbanega aa stavbena dela, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiii. Drnoviek Frane, strojno mizarstvo, Zagorje ob Savi. (b Krojaškega pomočnika za velike komade sprejmem. Delo stalno. Ostalo po dogovoru. Pismeno ne odgovarjam. Naslov v podružnici »Slovenca« ▼ Celju. (b Dekle sprejmem k 2 otrokoma, starima 2 leti In 8Vt leta. Imeti mora dobro prakso la boljše hiše. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenjsko« 13.580. (b Trgovskega pomočnika (in učenca) mešane stroke, samo dobro lzvežba-nega, posebno v manu-fakturnl stroki, sprejmem takoj ali najkasneje s 1. oktobrom v mestu na deželi. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Izvrsten« 13.625. (b Tkalnega mojstra s mnogoletno prakso, sposobnega, popolnoma samostojnega vzdrževanja statev, Iščemo. Ponudbe z navedbo vseh dosedanjih zaposlitev ter zahtevane plače (ponudbe brez navedbe plače se ne upoštevajo) poslati na Motvoz ln platno, Grosuplje. (b Vrtnarskega pomočnika mladega, neoženjenega. verzlranega v cvetličarski ln zelenjadnl stroki ln 1 vrtnarja-strokovnjaka za oblikovanje sadnega drevja, liče dvorski vrt v Ra-kovlci. Vsa strokovna Izpričevala poslati na naslov : Uprava dvora, Belgrad. (b ska dela takoj sprejmem. Ježlca 15, (b Damskega frizerja aH frizerko, prvovrstno moč, ličem. Plača 1200 din Ponudbe upravi »Slovenca« pod it 13469. (b Služkinjo vajeno vseh hlinlhi del, kuhe, ki Ima veselje do otrok, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 18.674. (b Polir z dobro prakso dobi službo pri gradbenem podjetju v LJubljani. Nastop službe takoj alt kasneje. Naslov v upravi »Slov.« pod It. 18.667. (b Čevljarskega pomočnika za fine damske ln moško čevlje sprejmem takoj. Stalno delo, hrana, stanovanje v hiši. Cuder-man, čevljarstvo, Zgor. Duplje, p. Križe. (b Gospodinja za gospodinjstvo samca se sprejme. Zahteva se prvovrstna kuharica, ki zna kar najbolje skrbeti tudi za perilo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »K. I.« it. 13.624. (b Šoferja spretnega vozača tn veščega vrtnarstva, sprejmem takoj ali s 1. sept. 1939. Ponudbe z navedbo zahtevkov poslati upravi »Slovenca« pod »Trezen« št 12.638. (b Tekača (pomočnika sluge)' sprejme denarni zavod v LJubljani. Prošnje a nravstvenim spričevalom ln a prepisom zadnjega lolsk. spričevala poslati upravi »Slovenca« pod »Tekač« it 18.658. (b Dekle marljivo, polteno tn edra-vo, ki Je vajeno kuhe ln vseh gospodinjskih del, takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« It 12482. (b Pošteno postrežnic« srednjih let veščo boljšega pospravljanja In meščanske kuhe, ličem za dopoldan do t. ure. Predstaviti se samo med 1. In t. uro. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St 13.67«. (b Perfektno kuharico do 40 let staro, zdravo, snažno, anačajno, sprejme s 1. ali 15. septembrom v službo «članska družina zdravnika v mestu Slovenj Gradec. Ponudbe na naslov: dr. PI-cej Jože, Slovenj Gradec. (b Propagandistke sposobne za obiskovanje strank. ■ trgovsko Izobrazbo, iščemo. Prednost Imajo one z znanjem hrvaškega ln nemškega Jezika ter že s prakso. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Lep nastop« 18.639. Urarskega pomočnika za Zagreb, BtarcJšega, prvovrstno moč, samo za boljSe žepne ln ročne ure, Iščem. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov ln zahtevo plače poslati upravi »Slovenca« pod it. 13631. Dva urarska pomočnika za Zagreb, za montiranje novih ročnih in žepnih ur Iščem. Ponudbe z navedbo zahteve plače in kje in kako dolgo Je bilo zadnje zaposlenje poslati upravi »Slovenca« pod it. 18582. f Mizarstvo Pctr«, Logatec sprejme takoj več mlaar-sklh pomočnikov. (b Čevljarsko šteparico takoj sprejmem. — Vsa oskrbo v hiši. — Viktor Jazbec, Srbenje, Križe. Postrežnico za dopoldne ali služkinjo sprejme takoj Puc, Ja-nežlčeva 12. (b 2 mizarska pomočnika sprejme za stalno Mizarstvo »Sloga« Božič Jože, Kranj. (b Starejšo kuharico za večjo kuhinjo takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod it. 18705. Prodajalko sprejmem. Trgovina Rebolj, Ljubljana, Miklošičeva e. 18. (b Kmečko dekle vajeno vseh hišnih del, sprejmem takoj. Spodnje Hoče 41 pri Mariboru, (b Pečarski pomočniki! Sprejmem v tej stroki iz-urnega družabnika ln pomočnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 13691. (b Mlado dekle 15—17 let staro, sprejmem k triletnemu otroku ln za manjša gospodinjska dela. Predstaviti se v ponedeljek In torek. — Chrlstof, Povšetova 88 a. Pomočnike slikarske In pleskarske, trezne, dobro Izvežbane, sprejmem takoj. Mihael Dobravo, Celje, Glavni trg 15. (b Oskrbnik (šafer) s prakso, samski. vegč vsakega dela, se liče za večje posestvo. Ponudbe na podrut. »Slovenca« v Celju pod »Savinjska dolina« 18737. (b Kuharica starejia, zdrava, poltena, vajena dobro kuhati, za 80 oseb, se Išče. Ponudbe b navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod »Internat« 18787. (b Vzgojiteljico otrok starih 7, S ln 1 leto, r znanjem francoskega In nemškega jezika, ličem. Nastop takoj. Za pogoje se Je obrniti na dr. Ješa Vldič, notar — Sremska Mitrovica. (b Dva sposobna kravarja oženjena, ki se dobro spoznata na rejo krave, na molžo In ki znata Izdelovati mlečne Izdelke, sprejmem. Nastop takoj. Za pogoje se Je obrniti na dr. Ješa Vldlč, notar, Sremska Mitrovica. (b SIM Ugodno prodam nov Diesel Deutz 5 K8. motor na sesalni plin 25 KS, bencinske motorje od 8 KS naprej. Kupim motor na ses. plin 12 KS. S. Skrbinšek, Sp. Hajdi-na, p. Ptuj. (f Strojna oprema za 2 opekarni ln sicer: 2 kotla, 2 parna stroja, stabilna, stiskalnice za opoko, valjkl, 1 kompletna hladilnica, dlnamo elektromotorji, sesaljke In transmlslje, naprodaj v celoti ali posamezno. Podrobne informacije: Dr. Vul« Aneta, advokat v Osljeku I., Aleksandrova it ». Pekovskega vajenca takoj »prejme nova pe karna, Litija. (v Učenko za trgovino ličem. - Naslov v upravi »Slovonca« pod it. 13.617 Vajenca za pleskarstvo sprejme Borstnar, Pod-mtlščakova 4, Bežigrad. Vajenka Inteligentna, za livilsko obrt se sprejme na Tržaški cesti it. 60. (v čevljarskega vajenca takoj sprejmem. Grllo A Komp., čevljarstvo. Novo mesto. ffrm,^ Ržene rožiika I ln lipov svet kupujemo. Ponudbe n« »Salu««, d. d., Ljubljana. (k) Vsakovrstna Zanesljiva ženska kt bi vzela v vzgojo dojenčka ca dobro plačilo, se lSče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra vzgojiteljica« 18.677. (r ZlatOkinraJi pa najrlljfh cenah CKRNK, Jtrvellr, Ljubljani Woltova ulica iti laMeva/f* brtip/acen or*4f MEINEI/HEROIJ* d.l/H. IO■/. frorn/cr MARIBOR 5t 102 Kupim dobro ohranjen harmonij. Ponudbe z opisom ln ceno upravi »Slovenca« pod »Tipka, čimprej« St. 13498. Cunje krojalke odrezka, atar papir, tekstilna odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska IS. (k) Gramofonska ploll« SlaRerJe, plesne, narodna harmoniko in petlera samo Din M*-. — Stara mmem v račun. Harmoniko Melnel A Herold z t« ba-1 »1 ln registrom, prodam | za polovično ceno. Koc-Jančlč, VoSnjakova ul. 4. ] Klavirje vijoline stnro zlata, zlata zobovle In srebrne Krone kupujem po najvišjih aenab A. KAJFRZ irgovtna i arami in statuta« precizna delavnica ia popravila vsakovratnih or Ljubljana. Miklošičeva 14 Prodamo Ves pletilni obrat prodam po znižani cent Nunska S, LJubljana. (1 Košnjo otave prodam. Polave se: VI dovdanska cesta 4. (1 . . . , , Medičarska pei saksofone - trompete - zarildl preBelltve ugodno harmonike in druga glasbila od šolskih do | ulica u. prvovrstnih instrumen tov - strune in vse potrebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri WARBINEK Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-59 naprodaj. • Kolodvorska (1 Kolesa kupite najceneje tudi na obroke v trgovl nI Triglav, Resljeva 1*. Harmonije in pianine s večletno garancijo, mo derno Izdelane, dobavlja | Jeva t tudi na obroke tvrdka Šivalni stroji »Rast A Gaaser«, pogrea ljlvt, 20 letno Jamstvo, po 1850 din prodaja Ussar Aloja, Maribor, Trubar Prodam ■ledeSa hranilna vleca: LJubljan. kreditna banka 100.000 din, Kmet. hranilnica 100.000 din, Pra-Stedlona 160.000 din, Hranilnica ln posoj. Moravče 20.000 din. - Eventualno kupim hlSo, plačljivo e vlogami. Točno označene najvišje ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod zn. »Tudi manJSe vloge« St. 13.618. (d Poizvedbe Kamer Pavel btrM trgov, pomočnik, se vlludno na prof a, naj javi svoj naslov ali se zglasl osebno. Vsakdo, ki bi vedel zanj, »e naproša, da (proti nagradi) Javi njegovo bivališče na naslov : Karner Frančiška. Start trg pri Slovenj Gradcu. Motor BMW 350 skoraj nov, ugodno prodam. Dobravec, Brod 14 vla Tacen, poleg tovarne. I Automofor i Mala limuzina malo rabljena, naprodaj za 7500 din. — Mlekarna Start trg 24. (t Motorno kolo »Puch« 200 ccm. dobro ohranje no, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 13.57». (t Majhen avto ln motorno kolo, oba najboljše znamke, zelo poceni naprodaj. Mlekarna. Start trg 24. (f Malt tovorni avtomobili 1EMP0 noallnn.ti 75ndo lOrOke tri in Atirikoleani. skromni v upornni goriva in trpežni, so idealno prevoino »rerintvc /a vaako podjetja. Informa. sije pri zastopstvo ITOSO-ivumobll«? „LUSTU* V. LAZNIK (JUBUIM. 6osvesvetska t Posojila različna, preskrblm hitro ln brez kakega predplačila Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 11 Znamka 3 din Ivan Kacin. Domžale I Stavbni lOS Sprejemajo ■« popravila y nzdrtai vrtna nt«. orgel, uglasenje, prenov- tnmovU ploh, ,n ljenje, zamenjava. Cene nizke. Zahtevajte cenik! I Pohištvo i remeljnl, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slo venca« pod St. 134(4. (1 Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljena v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičev« ulic« it t (prt Gradišču). (1 Prodam fotoaparat Optika: Rltschel Proll near 1:1, ». — Kamer« Mentor-Sptegelrefleks 6ViXS. Z dvojnim lztegom za plošče ln fllmpak. Na alov v upravi »Slovenca pod St. 13728. <1 I Razno Dosmrtno oskrbo nudim starejši osebt a nekaj kapitala. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Mirno življenje« 1201. (D Dvosobne stanovanj« a prtttkllnaml oddam ■ 1. septembrom. Pod Je-žamf 17. (C Trisobno stanovanje komfortno, poleg cerkve Rakovnik, oddam manjši družini. VpraSatl: Dolenjska e. 61. (č Trgovino n« drobno ln debelo do-broldočo v večjem mestu Julijske Krajine, zamenjam za enako dobroldočo v mestu Slovenije. Ponud-eb upravi »Slovenca« pod »Sonce« St. 13559. (r Stanovanje obstoječe lz 4 sob, a kabinetom. kopalnico ter vsemi prltlkllnaml oddam s 1. novembra. PleterSnl-kova 31. (6 Dijaki Dva dijaka sprejmem. Vezjak, Ma-l ribor, Splavarska 8. (D Dva srednješolci alt srednješolke sprejmem v dobro oskrbo. Lep« ln sončna, parketlrana soba v bližini vseh srednjih Sol. Antonija P&ll. Maribor. Razlagova 14-11. (D Dijake nižjih razredov aprejm« v dobro oskrbo uradnlik« družin«. Po želji tudi ln-Strukclje. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru GnmbiiUe. gumbe, plise. monograme, entel. ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikes LjuMjaM. FrantKkanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Dijakinjo ali gospodično sprejmem v vao oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod St. 1194. (D stanovanja Stanovanje 1 sob In kuhinje, oddam v St. Vidu St. 56. (4 Enosobno stanovanje vrt, oddam. Rudnik 70, Dolenjska cesta. (č Enosobno stanovanje oddam. — Prodam hlSo Savlje 60, p. Ježlc«. (č Petsobno stanovanje v centru, oddam. Pota vedbe: dr. CerneJ, Tavčarjeva ulic« S. (č Petsobno stanovanje s prltlkllnaml oddam takoj. Polzva aa prt hlS-nlkn: Start trs IT. (č Enosobno stanovanje v centru aH poleg trnovske cerkve lSče starejša gosp«. Ponudb« v upravo »Slovenca« pod »Takoj« St 13658. (c Stanovanje droaobno, krasno, rs« prltikllne, oddam. Beo gradska 11. Istotam se sprejme poštena deklic«, prodajalka aa mlekarno MODROCE otomane, | kauče itd. dobite poceni in so lidno pri Ivan Habič-u j tapatnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti ,,Ni6mana' IŠČEJO: Prazno sobo ISSem. Ponudbe v upravo ■ Slovenca« pod »Snažna Stanovanje obstoječe la sobe ln kuhinje, primerno za upo kojenca ali kaj sllčnega, oddam po ugodnih pego jih. Klemene, Rakovnik St. 15, p. Medvode. (č ln točna« 13.665. Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskib.1) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kal kniacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb. — sploh vse trgovsko-obrtniške zadere [ioverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ul.7 Čitaite in širite »Slovenca« Kauče otomana, modrooe, Bare-1 se ln vse v to »troko spadajoča dela Izvršuje so-1 lidno In po zmernih cenah. Pohar Edvard, tapetnlk | ln dekorater, LJubljana. AVolfova 12, dvorišče, (r I ODDAJO: Gospodično sprejmem na stanovanje. Ciglerjeva 14, Moste (č Sobo s štedilnikom oddam mirni osebi. Mencingerjeva ulica 39. (s MODROCE vrhnje ln spodnje, mreže, posteljne odeje tn perje puh - najceneje v veliki izbiri Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Cesta v Rožno do t lino 36. (i SEVER, Marijin trg 2 nasproti frančlškansk cerkva. Sostanovalka prodaja | se »prejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 13.601. (s Pohištvo V globoki lalofH sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem !n znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni mož, najboljši oče, stari oče, tast, gospod Franc Kocjančič posestnik v peitek, dne 18. avgusta 1930, ob pol 11 tveier v eploftnl bol ni Anici v Ljubljani izdihnil svojo blago duio, pokrepcan « tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 21. rv-ffonU 19R9. ob 9 dopoldne is hiSe žalosti na Dovjem 19 na domafe farno pokopališče. Dovje, dne 19. avgu«U 1908. Globoke Ulnjofe d mlina Kocjan« Sev«. postelje, omare, pisalne mize — vse zelo dobro ohranjeno, lepa Izdelava, zaradi pomanjkanja prostora ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« ln v vseh podružnicah pod St. 13695. (S Opremljeno sobo oddam v centru solidnemu gospodu. Informacije Resljeva 10 od 9—13. ( Mirno sončno sobo oddam solidnemu gospodu. Mlrje, Verstovskova St. 4. Ogled popoldne, (č Lesena zložljiva postelja s tapeciranim madrocem Din 220 — Lepo sobo | opremljeno, sončno, čisto posebnim vhodom, ta koj oddam. — PovSetova ulica 76 a. (s Dve sobi za ordinacijo ali pisarno oddam v centru mesta 1. novembrom. Naslov upravi »Slovenca« pod St. 18.(20. (s Spedialne posteljne mreže »Patent«, in »primi-isimo« modroce, otomane, in vse I EleflantnO SObO tapetniške izdelke nudi ptro|r, eenter „,par1rmno, solidno in po nizki ceni colJche. kopalnica. mirna ,Trr1l odpravila peš proti trgu, čigar središče je tvoril Gardene. MrNab je bil samo lahno razigran, medtem ko moja razburjenost bržkone ni bila lako dobro obvladana. Poudarjal Je, kako primeren je tisti kraj za najin namen - bii je miren, boli majhen trg, ki jc le ena ozka ulica držala vanj, neka druga pa it njega na ceelo za njim. IZOLACIJE proti vlagi la vročini. pIoSHce za oblaganje sten, aiave«, šamot in ves ostali gradbeni materijal dobite pri MATERIAL LJUBLJANA, Tyrleva cMa Telet. 27-16 Brtajari: Material PRASKI N EI INJ IROI INI VELESEJEN od 3. do 10. septembra 1939 takoj za tipskim relesejmom &0*U popast na čeških železnicah, 25-60*/, popust aa Inozemskih železnicah. parobrodih in zračnih liirt-Jeh. Informacije in sejmske izkazniee pri zastopnika Praškega vzorčnega velesejma za dravsko banovino . TUJSKOPROMETNA ZVEZA, zastopstvo „PUTNIK" Ljubljana in Maribor ter njihove podružniee KOLESA kopita dobro k poceni tacfi aa abroka pd H. SUTTNER Ljvbf|aaa Brezobvezen ogledi AklnaiJion L Vsak čitateij našega lista dobi t spomin na kongresne dneve barometer zasloni! krasno izdelaa, aaUk 13 krat 16 cm, um#>, radi opustitve obrata, pailje proti povračilu stroškov Din B— v znamkah. — Dorometcr, l|«MHHM I. poštni predal 18. »SLOVENEC*, podružnica: Miklošičeva cesta it. 5 najemna posojilnica t LiaMiam, nikiositeva cesto t poleg hotela Unioa nudi za vse vloga popolno varnost in obrestuje nov« ▼loge po 4% do po dogovoru. Nore vloge vsak čas razpoložljive. Poalužlt« a« varčevalnega kroikal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. h • i e t a Nataavctu atr. vazKM 3 moforfl B» trtctHili "flSfcllll 4,,0,nl r -i -n » vjgjpT firoii 5 r V* v B ® igrajai T«l«kl, iklrojl, avtomobilski, k«l«e 4el1 O TRIBUNA F.B.l. LJUBLJANA Podminle«: M ARI ROB GAMA OoojnMnt (fpolko bncoparlfntkl Štedilniki novi modeli, rifak Juirl—cart. odlični v raM, 10-letna garancija, najnižje cena, Izdelaj« Podrl a j Ciril, Ig 147 pri LfutHjaal .VELEBtr otroški vozički ZAGREB, Iliea št 55 NejnoveJSi do sedaj B«vlrirni modeli za 1939 v «pe-cijalni In največji trgovini otro&kih vozičkov. Predaja t a pntovino in na odplačilo. Pre-ta omet noratanani. Cealk ■ altkami brezplačno. l2relite osrlu« zaradi naslova. UUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neom. jam. Ljobljaita, MiklO$lte»a CCStO 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloga najugodneje. Nove ln stare vloge ki eo v celoti vsak fas izplačliive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5% Dražba tekstilne tovarne ▼ Kočevju (dravska banovina) se vrši dne 13. septembra 1939 ob 10. uri dopoldne pri sreskem sodišču v Kočevju. Tovarniška poslopja, stanovanjske hiše, zemljiške parcela, ▼se strojne naprave in pritikltne. Tovarna je v obrat«. Cenilna vrednost znaša Din 5,831.315 50, od česar odpada na stroje in pritikline Din 3,156.297—. Najmanjši ponudek znaša Din 3,023.000*—. Vadij 583.132 — dinarjev. Podrobne informacije — tudi glede ogleda tovarna — daje okrajno sodišče v Kočevju, oziroma advokat dr. Oton Fettich ▼ Ljubljani, Dalmatinova ulica 7. (številka sodnega akta je: J 630/38 ) GRADBENO PODJETJE MARTINEC c*. LJUBLJANA • PRULE STEV. 8 ae priporoča za rsa v ta atroka spadajoča dela - Cene neodne - Deto gtrokorajafco Tehnični nasveti Za nego lica hi rok rabite Benkovo pomado inViolctte-kremo! l ekarna pri St. TrtPd r. pi. denko, urm Odobreno S Er. Kt»TS87 I S. *t MBn«W Kurja očesa Najbolj!« ireditvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobita v lekarnah, drogerijah ali naramott iz tvornioe in glavnega ikladiiča M. Hrnfak, lekarnar, Siaak Varajte *• potvorbi «a»Mtm mak DARUVAR mineralno in blatno kopalBte Radioaktivni termalni vrelci 88—60»C. Zdravljenje revmatizma, išiasa In ienskih bolezni. Vae leto odprto) Glavna sezona od 15. jun. do 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti ob pavšalni eenL Vsa informacije daje Uprava kopaliiia. SCHMEIMl ZAGDEB. NIKOIIČEVA tO nimmJiimjmiimau Zi Jugoslivtniko tiskarno v Ljubljani: Joža KramariŠ izdajatelj: InL Jože Suuii Urednik: Viktor Cenžii