O političnem pomenu noyih strank. , Troimenemu narodu Slovencev, Hrvatov in Sr!a»T ao nudilte volitve v ustavotvorno skupščino prvo pril&ko, da je zamogol po končntem osvobojenju »oraziti glede uredbe skupne domovine svojo prosto Tnctjo, (M onega dne, ko se je zrušila mogočna stavIn» avstro-ogrske monarhije, pa do 28.. novembra t, 1. Łmo živeli v nedograjem Jugoslaviji, ki je bila po r^ieiia v krilu revolucije. Nismo imeli ustave; naša oaaovina je bila nekako testo brez kvasa. Na&i no tranji sovražniki • ob mejali, kli so škilili preko njih , *Q se tega dejstva zavedali in pravili: saj še ni goaovo, da bo ostalo pri tem, Računali so pač vedno na *«tšo needinost. Toda 28. novembra je pokazal, da je narod raasumel veliko roisel narodnega ujedinjenja. Prvič so atopili možje m mladeniči pred volilne Škrinjice z «amenom, da pomagajo z oddanjem glasov pri ure <4itvi skupne domovine. Ni bil lahek ta posel! Bilo je potrebno razmišljanja in razmotrivanja, predno se je »djofiil manj izobrt.ženi volilec, kateri atranki bo odctal svoj glas. Ze izza stare Avstrije so bile zuane aagini kmetskim voiilcera staro stranke, ki so v te tfanjih volilnih borbah. tekmovale ined' seboj. NIso pa feili jasni vsakomur programi novih strank, vstopiv žih v zadnjo volilno borbo. Ena teh novih strank, ki je povzročila kmetski razdor, je Samostojna kmetijska stranka. Ugtanovili m jo tjudje različnega prepričanja, katerim ie bil Iriagor lastnih. oseb višji nego interesi kmetiistva. ReToiucijonarna doba po preobratu je bila primerna za ustanovitev nove stranke: pohlep po vodilnib mestib y njej istotako. Zato se iii čuditi, da je ta stranka, ki si je priborila 9 poslancev s kričečim nastopom v volilni borbi, laliko beležila to kot prvi uspeh. Ni Imela poltazati stvarnega dela na polju izoteraabe, zadružništva, ni zamogla klicati volilcem v »pomin zaslug, katerib ni mkoli imela za kmetski b(Lan, in vendar je dobila 9 poslancev. — Toda ob tei priliki se naj spomnijo vsi, ki verujejo slepo v zma govitost ^samostojne" ideje, besed izkušenega in učeacga voditelja srbskjiii radikaloev, Stojana ProtLCa, ki pravi: WV sedanjih volitvah so se vsilile nove istranke prav znatno v politično ospredje. Temu ne pnpisujemo velike važnosti, ker feem prepričan, da bodo sfiasoma izginilo iz političnega povrgja kot me- rudajne čimteljice, La stare stranke, ki se lahko t>o-našajo s času primerniini programi, bodo imele bo dočnost." Protič je toroj mnenja, da bodo strauke, ki so se rodile v burnih dnevih po polomu, zopet posta1« neznatne, čim pride v ncdoglednem času do novib. volitev, Druga stranka, ki se je pojavila v volilni borbi kot j.novinka", je naroduo-socijalistična. 0 tei siranki veliko govoriti ne kaže, ker je stranka uradijikov in narodno mislečih delavcev, in torej ne pri _ <[e za kraeta v poštev. Vodila je pošten politifeen voiiini boj. kar ji je prineslo moogo zaupanja od strani meščanov-nedemokratov. Radikalec ProtiC. star jxJlitik, ni prorokoval, feinveč je izrckel resnico; narod bo izpregtedal po dv3h, treh letih vse delov.anje vodi eljev teh novih ^frank m bo zavrgel novotarijo, ki je cepila v usodnih dnevih propolrebno slogo.