Treba li poučavati redoslijedu pridjevnih modifikatora u složenoj imenskoj skupini?

hrvaški

2019

letnik 11, številka 1

drugi tuji jezik   hrvaščina   pridevniško določilo   samostalniške zveze   tuji jeziki   vrstni red

Znanstvena založba Filozofske fakultete
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek predstavlja rezultate empirične raziskave, katere namen je bil ugotoviti, ali govorci hrvaščine kot drugega ali tujega jezika (HJ2) delajo napake pri določanju vrstnega reda pridevniških določil v sestavljenih samostalniških zvezah, npr. sportska nova odlična majica "športna nova odlična majica" namesto odlična nova sportska majica "odlična nova športna majica". V uvodnem, teoretičnem delu prispevka je na kratko predstavljena zgradba sestavljenih samostalniških zvez v hrvaškem jeziku. Teoretične trditve o vrstnem redu pridevniških določil v samostalniških zvezah smo preverili s korpusno analizo. Pri raziskovalnem delu smo izhajali iz predpostavke, da govorci HJ2 pri določanju vrstnega reda pridevniških določil v sestavljenih samostalniških zvezah ne delajo napak. Nezaznavanje napak pripisujemo dejstvu, da delovni zvezki in priročniki za učitelje HJ2 vrstnega reda pridevniških določil v sestavljenih samostalniških zvezah ne obravnavajo, učitelji HJ2 pa ne zaznavajo sistematičnih napak pri govorcih HJ2. Raziskavo smo izvedli med govorci HJ2 na jezikovnih ravneh A1.1 in B2.2. Rezultati kažejo, da ti govorci HJ2 napačno določajo vrstni red pridevniških določil v sestavljenih samostalniških zvezah, zato predlagamo, da se ta vsebina začne obravnavati pri pouku HJ2. V zadnjem delu prispevka predlagamo načine poučevanja vrstnega reda pridevniških določil, pri čemer upoštevamo pogostnost sestavljenih samostalniških zvez z več pridevniškimi določili.

20.08.2020