Naročnina mesečna 12 Lir. za Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir Ček. rad. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica! Novo mesto, 0 Izključna poohlaščenka za oglaSevnnje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. lzba|a vsak dan zjutraj razen ponedeljka to dneva po praznika. a UrednUtvo tn uprava, Kopitarjeva 6, Ljubljana. g i Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. § | Telelon 4001-4005. i Abbonamenti! Mcse 12 Lirei Estero, mete 20 Lire, Ediziona domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Liro, C. C. Hj Lubiana 10.650 per fili abbo-oamentt! 10.319 pet le inserziiini, Filialet Novo mesta Concesslonaria eselusiva per la pnbblicitS dl proventen/n italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Delovanje letalstva v Circnajki Angleška križarka poškodovana Vojno poročilo št.'621 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Circnajki ni novih dogodkov. Oddelki našega letalstva so napadli zbirališča avtomobilskih sredstev pri E I A d e n u in jih delno razbili. Nemški lovci so sestrelili eno letalo tipa »Curtis«. Kljub neugodnim vremenskim razmeram so nemška letala podnevi in ponoči napadala in rušila letališča na a 11 i in poškodovala i. bombami največjega kalibra v bližni otoka neko a n g le š k o k r i ž a r k o. Sovražna letala so napadla brez posledic nekatere otoke na E g e j s k c m morju. Rim. 12. februarja. AS. Iz pristojnih angleških virov se jo izvedelo, da je bilo od 18.000 angleških in imperialnih vojakov, katere so Angleži izgubili v zadnji bitki v Libiji, 2908 mrtvih. Berlin, 12. februarja. AS. Tu odklanjajo poskus Londona, naredili Francijo krivo za angleški poraz v Circnaiki. Če bi imeli Angleži le še malo časti in vitc"-kcga duha, bi morali priznati, da je Auchinleck propadel zaradi junaštva in poguma italijanskih in nemških vojakov v zraku, na morju in na kopnem, ler zaradi odlične spretnosti italijanskega brodovja, ki potaplja in izloča iz boja nn j močnejše angleške ladje na Sredozemlju ler je tvegajoč težave vseh vrst srečno pospremilo konvoje s hrano v Afriko. Japonci so vkorakali v mesto Singapur Mesto je padlo 52 ur po tem, ko je prvi japonski vojak stopil na Singapurski otok — Velikanski pomen japonske zmage — Odmev v rimskih listih Tokio, 12 febr. AS. Dopisnik agencije Domet poroča iz Singapurja, da so japonske čete zavoje-vale mesto v 52 urah. Japonci so prebili inočne sovražnikove postojanke, ga pregnali in razpršili. Ko so Japonci v sredo zjutraj ob sedmih prišli do prvih hiš v Singapurju, je bil sovražni odpor na jugovzhodu mesta še zelo močan, toda je bil kmalu zlomljen. Malo po osmih zjutraj so sc Japonci nekoliko ustavili in se odpočili, nato pa so v skupinah vdrli v singapurske ulice. Angleške, indijske in avstralske čete so bile razorožene in " zaiete. V času tega poročila Japonc iše korakajo v Singapur. Tokio, 12. febr. AS Poročilo glavnega japonskega stana pravi, da so japonske čete včeraj zjutraj ob osmih po japonskem času vkorakale v mesto Singapur, kjer čistijo zadnje ostanke angleških čet. Važne naloge italijanskega letalstva Afriško bojišče, 12. febr. AS. Vojna poročila sicer nudijo dragocene podatke o delovanju italijanskega letalstva v Sredozemlju, vendar pa čita-ielji mogoče no poznajo celoluega delovanja, ki ga razvijajo italijanske zračno sile na različnih bojiščih v Sredozemlju. Vsi deli Sredozemlja so stalno pod nadzorstvom izvidniškega letalstva, ki deluje podnevi v vseh razdaljah in smereh ob Sredozemskem morju. Izvidniška letala od ure do ure zasledujejo sovražnikovo gibanje bodisi na nebu, bodisi na morju. Delovanje bombnikov in tudi lovskih letal je v veliki meri navezano na odkritja izvidniških letal. Tudi po končanih bojih ima iz-vidniško letalstvo zelo važno nalogo. Odkriti mo- ra posledico letalskih akcij na sovražnikovih ciljih. Torpedna in bombna letala so zadnje dni lia primer napadala sovražne konvoje, aleksandrijsko luko in Malto. Uspehi teh zračnih akcij so bili, kakor so jih zasledila izvidniška letala, zelo pomembni. Lovsko letalstvo je neštetokrat spremljalo skupine bombnikov pri njihovih poletih na Malto ter jo tudi sicer gospodovalo na nebu na vseh bojiščih. Če iz previdnosti ni časovno orisano delovanje letalstva skozi cel dan, si lahko čitatclj sam misli, kolike težave so morali letalci premagati zadnje dni, ko jih jo oviralo slabo vreme in je bila vidljivost zelo slaba. Bitke m vzhodu se nadaljujejo Odlično sodelovanje romunskih smučarskih čet na južnem bojišču Velik nemški plen na doneski fronti Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo z due 11. februarja: Pri popušča,jočem mrazu se bitke na vzhodu nadaljujejo. Xa donski fronti je v odseku enega samega nemškega armadnega zbora izgubil sovražnik od IS. januarja dalje 1639 ujetnikov in nad 7500 mrtvih. Uplenjenih je bilo 8 tankov, 19 topov, Hi4 strojnic iu metalcev granat, kakor tudi v !:ka množina drugega vojnega materiala. Pri naših uspešnih napadih v južnem odseku izhodne fronte so izvrstno sodelovale tudi ru-munske smučarsko čete. Pred Petrogradom so se v ognju nemškega topništva zrušili ponovni poizkusi sovražnikovih izpadov. Ob angleški jugozapadni obali so nemška bojna in bombna letala preteklo noč potopila z bombami dve trgovinski ladji s skupaj 7000 br. reg. tonami. Naknadno je bil bržkone uničen še tretji tovorni parnik, dočim je bila četrta ladja poškodovana. Druga bojna iu bombna letala so v napadalnih patrolnih poletih napadla iz majhne višine in z bombami težkega kalibra pogodila veliko industrijsko podjetje na vzhodni obali .škotske. V severni Afriki so bile številčno močne sovražnikove izviduiške operacije zavrnjeno. Strmoglavila. bombna in rušilna letala so sovražniku prizadela hude izgube voznega parka. Severovzhodno od Tobruka so lahko angleško križarko zadele bombe nemškega letala tako, da sc je nagnila na stran. Majhen oddelek britanskih bombnikov jc preteklo noč napadel stanovanjske okraje v obalnem pasu severnozapadno Nemčije. V defenzivnih borbah v nekaj zadnjih dneh Hrvatski Sabor sklican Zagreb, 12. februarja. AS. Novi hrvatski Sabor je sklican na prvo zasedanje 23. februarja. Admiral Hardt odstopil Rim, 12. februarja. AS. Uradna angleška poročevalska služba jc izdala poročilo, v katerem naznanja, da je admiral llarl. poveljnik združenih pomorskih sil Amerike, Anglije, .Nizozemske Indije in Avstralije iz zdravstvenih razlogov odstopil. Na njegovo mesto je bil začasno imenovan nizozemski viceutliniral llcl-fricli. Avstralsko vojno poročilo iz Carnberre pravi, da so Japonci včeraj bombardirali ,Su-maray na jugovzhodni obali Nove Gvineje. se je z osebno hrabrostjo posebno odlikoval vodja oddelka v L stotniji 119. pehotnega polka, višji narednik Schniidt. Berlin, 12. febr. AS. Velike nemške letalske skupine so včeraj podpirale kopno vojsko pri napadih na postojanke in kolone Sovjetov na srednjem odseku vzhodnega bojišča. Lelala so z bombami in strojniškim ognjeni razpršila sovražne čete. Razbitih in zelo poškodovanih je bilo nad 80 vozil. V zračnih bojih so bila sestreljena tri. sovražna letala. Nemško letalstvo je zelo uspešno delovalo na polotoku Kerču. Tokio. 12. febr. AS. Tokijski vojaški strokovnjaki pravijo, da so Japonci postavili na glavo obrambo Singapurja s tem, da-o zavzeli Buki* I i-mah. Dočim ie del Japoncev 7. februarja navidezno pripravil napad na otok Pulao, kjer se je nekaj Japoncev izkrcalo in prisililo sovražnika, da je moral osredotočiti svojo glavno pažnjo v to smer, se je glavnina japonske vojske ponoči naslednjega dne izkrcala na zahodni obali Singapur-kega otoka 10. februarja so Japonci zasedli letališče Tengah inse polastili Kalanga, Timaha Mandaje in Bukil Timaha. Ker so Angleži mislili da bo prišel glavni sunek od otoka Pulao so odposlali večino svojega vojaštva tja, tako, da jih je bilo na zahodni strani obale otoka zelo malo Ti oddelki so potem hiteli*na zahodno stran otoki, dočim se je levo japonsko krilo, prihajajoč proti singapurski luki, vrglo proti jugovzhodu, da bi pomagalo onim četam, ki so prišle iz Johoreja. Odmev v Tokiju Tokio. 12. febr. AS. V Tokiju poudarjajo, da so 6e s padcem Singapurja podrli vsi računi m upi Anglo-Ainerikancev proti Japonski Vsi politimi načrti \Vashingtona proti Japonski so sloneli na j moči te trdnjave, ki so jo smatrali za nepremaglji- 1 v o. Angleški topovi in ameriška mornarica v Sin- , gapurju je bila jasna grožnja za Japonsko, proti kateri so imeli Amerikanci tudi šc pristanišči Pcarl Ilarbour in Guam, dočim naj bi Manilla ovirala vse zveze med Formoso in Malajskim polotokom. Padec Singapurja je upropastil angleško-amerikan-6ko plutokracijo. Tokio, 12. Icbr. Po vsej Japonski se pripravljajo na slovesno proslavo zavzetja Singapurja. Vsa mesta in vsi kraji so že okrašeni in povsod je prišlo do patriotičnili demonstracij. Odmev v Rimu Rim, 12. febr. as. Japonska zasedba Singapurja v kratkem času 52 ur od prvega izkrcanja na otoku jc objavljena pod velikimi naslovi na prvih straneh rimskih listov. »Popolo di Romat piše, da je Anglija s Singapurjem izgubila ključ v Daljni vzhod. V Singapurju se jo ponovilo to. kar se jc zgodilo v Dunf|iierqueju, na Kreti in v Circnaiki. Ta silno težek poraz je spravil Anglijo v enega najkritičnejšili položajev, ker jo tepena v Sredozemlju in na Tihem morju. Posledice izgube Singapurja bodo za Anglijo strahovite. Messagge-ro« piše, da sc bodo odmevi padca Singapurja kmalu neposredno čutili v Indiji. Posvetovanje med Čangkajškom in angleškim podkraljem v Oelhiju jo zelo značilno. Toda Čangkajškov poskus prepričali Indijce, da sc tudi Kitajci bojijo japonske nadoblasti in da je zalo v interesu Indijcev zvezati so s Kitajci, je izpodlctel. Kmalu bodo Japonci zmedli birmansko cesto in Čangkaj-šek ter indijski podkralj bosta prisiljena spoznali, da je njuna stvar bila že davno izgubljena. Tokio. 12. febr. AS Glavni cesarski stan objavlja, da so japonske skupine izvedle nov napad, da bi strle angleški odpor okoli vodovodov na sredini singapurskega otoka. Poročilo dodaja, da so japonske čete včeraj prodrle globoko do sovražne postojanke s hriba Bukit Timah. Tokio, 12. febr. as. Znafli japonski pomorski kritik Masonari Iti I to piše. da jo poglavitni pomen padca Singapurja v tem, da Anglija ne bi mogla več groziti s protinapadom s svojimi bojnimi ladjami in velikimi križarkami, ker v ta namen nima več potrebnih oporišč. Nasprotno pa sc bo Japonska lahko poslužila Singapurja kot oporišča za svoje oklopnice. ki bodo delovale hod i si v Indijskem morju, bodisi v Japonskem morju. Edino veliko oporišče, ki ga ima sedaj A.iglija na vzhodu, je Aleksandrija v Egiptu, odkoder pa jc nemogoče napasti Japonsko. Bangkok, 12. febr. AS. I/, liangoona se je izvedelo, da so sc veliki japonski oddelki izkrcali severovzhodno od Martahana. lolcio, 12 lebr. AS. Izkrcanje japonskih čet v Makkasarju — pišejo japonski li«ti — pomeni padec zadnje mogočne nizozemske vojaške poetojan-ke, ki je čuvala del Nizozemske Indije med Javo in Novo Gvinejo Makkasar oniogočtije poleg Kawi-enga, zadnjega nizozemskega odpornega središča, kontrolo ne samo nad morsko ožino, ampak tudi nad celim morjem okoli Jave. Bangkok 12. febr. AS Kakor je izjavil predsednik avstralske vlade Curtin, je v A\straiiji z največjo strogostjo izvedena mobilizacija. Ta korak zahteva |x> mnenju avstralskih političnih krogov položaj na Tihem morju, ki sili Avstralce k .izkoriščanju vseh narodnih raz|x)ložljiv:h sil. Prepozno — kakor vedno ... Stockholm, 12. februarja. AS. I u -o zelo ironično omenjali čudno novico da jc na jx>tu ameriška [jonioč za Singapur, ki jc, kakor je že znano, v ju|>ouskili rokah, kakor |M)roiajo listi, jc angleško javno mnen je, ki že ve za um>-tlo Singapurja. / globoko potrlo-stjo in zagre-njenostjo poslušalo poročilo o pomoči., ki bi v trenutku, ko je odšla, morala'biti že na svojem mestu. Amerikanci -o dokazali — pripominjajo v angleških krogih — izredno počasnost v odločitvah zlasti takrat, kadar bi morali iioslati vojaštvo v boj proti sovražniku. Rim, 12. iebr. AS. Včeraj zjutraj so bile pogrebne slovesnosti za poslanika Bernarda Attohca v Jezusovi cerkvi. Slovesnosti so bile veličastne zaradi velikega števila osebnosti, ki so spoštovanemu, krejjostnemu in priljubljenemu ]x>6lahiku hotele izkazati poslednje časti. P. Taechi Venturi je opravljal božjo službo v kapeli Sv. Frančiška Ksaverija, navzoči pa so bili kardinal Maglione, državni tajnik sv. stolice, kardinal Canali, predsednik papeške komisije v vatikanskemu mestu, kardinal Tedeschi, predstojnik bazilike Sv. Petra ter kardinal Caccia Dominioni. Navzočni so bili še apostolski nuncij pri Vel. Kralju in Cesarju monsgr. Bergoncini Duca, dekan diplomatskega zbora Posebna mesta so bila določena za zunanjega ministra grofa Cia- na, mojstru ceremonijarju Kraljeve hiše, markizu J'Ajeta in knezu Cliigiju, velikemu mojstru malteškega reda. Poleg teh so prišli k pogrebni slovesnosti tildi predsednik senata Suardo, predsednik zbornice tašijsv in korporaeij in minister pravosodja Grandi, predsednik italijanske akademije Federzoni. ministri Bottai, Teruzzi in Riccardi. Ministra za ljudsko prosveto Pavolinija je zastopal šef kabineta Lucciano. Velika je bila udeležba nemških zastopnikov. Hitler, Goring.-Ribbentrop, Ooeb-bels in Flimmler so poslali posebne vence. Hitlerjev venec je položil na krsto von Mackensen. ki se je s poslanikom pri sv. stolici von Bergenom in vsem diplomatskim osebjem vred udeležil pogrebne svečanosti Dr. Gohbels o utrditvi položaja Italije in Nemčije v svetu . Iz članka dr. Gbbbelsa v listu »Das Reiclu Berlin, 12. febr. A6. Prihodnja številka glasila nemškega propagandnega ministrstva, tednika »Daa Ueiclu bo prinesla pomemben sestavek ministra dr Goebbelsa, ki pravi: • »Če se ozremo na svetovni položaj, zares lahko pravimo, da smo izredno zadovoljni. Čez zimski breg smo že prišli. Lahko, da bo še nekaj viharnih, toda ne nevarnih tednov. Sicer pa mraz na Vzhodu sredi februarja ne more več povzročiti skrbi kakor v decembru, čeprav je še vedno lahko hud. Medlem je naša vojska zmagovito premagala najhujše preskušnje. Angleži pa se ne morejo pohvalili s čim takim. Prav te dni so izgubili nekaj najvažnejših oporišč svojega cesarstva v vzhodni Aziji, drugo za drugim. Če primerjamo položaj držav Osi v novembru 1041 z današnjim položajem, moramo roči. da so je položaj Nemčije in Italije v svetu danes tako utrdil, da se zdi za prihodnje mesece popolnoma upravičeno sleherno upanje.« Ostanki dr. Todta v Berlinu Berlin, 12. febr. AS. Včeraj zjutraj so s po-eb-nim vlakom pripeljali v Berlin ostanke telesa ministra dr. Todla, ljubeče zbrane in zložene. Minister se je ubil pri žalostni letalski nesreči. Na Anbaltski postaji so ostanke dr. Todla sprejelo številno odlične nemške osebnosti. Minister za ljudsko kulturo in propagando je v sporazumu z, načelnikom pisarne v stranki ter z notranjim ministrom zapovedal, da morajo 12. februarja javne Salazar na obisku v Španiji Lishona, 12. februarja. AS. Predsednik |>or-tugalske vlade Salazar |e včeraj zapustil l.is-bono in se odpeljal v Španijo, kjer se ho srečal z generalom Francom. Na potovanju ga spremlja portugalski pocs 1 a n i k v Madridu. Živahna trgovina med Nemčijo in Turčijo Ankara, 12. febr. AS. Komisija Iz zastopnikov različnih ministrstev, ki ureja podrobnosti za izvedbo trgovinskega sporazuma med Turčijo in Nemčijo, nadaljuje svoje delo in sestavlja seznam cen za blago, ki prihaja v pošlev za obe državi.'" Velike količine nemškega blaga so že prispele v Turčijo, na drugi strani pa je turško blago že na poli preko bolgarsko-turške meje. Seja madžarske vlade Budimpešta, 12. februarja. AS. Danes jc bila seja madžarske vlade pod predsedstvom Bar-dossvja. Med drugim «o na vladni seji določili tudi podrobnosti za bodoče volitve viceregeiitn. NoVi nemiri v Južni Afriki Lishona, 12. febr. AS. Iz. Južne Afrike poročajo, da se tam nadaljuje sabotaža. V noči med ponedeljkom in torkom je eksplodiralo na več krajih blizu osrednje ječe Pretorija nekaj nabojev dinamila. Aretacije se jiovsod nadaljujejo Nesreča angleškega letala Lishona. 12. febr. AS. Neko angleško vojaško lelalo je padlo v londonskem predmestju na neko hišo. Umrla je vsa posadka in pet prebivalcev v hiši. Bencin je eksplodiral in zažgal zgradbo, kjer so bili v koncertni dvorani številni godbeniki pri vaji. Gasilci so vse rešili, je pa nekaj ranjenih." Zatemnitev v Avstraliji Bangkok, 12. februarja. AS. Iz Mclbourncja sc je izvedelo, dn je avstralska vlada odredila od ti. februarja naprej popolno zatemnitev po celotni avstralski obali in v krajih do 150 km ob obali. Georges Mandel ni pobegnil Vichv, 12. februarja. AS. Iz uradnih virov poročajo, da je popolnoma neresnična vest angleške propagande, po kalen naj bi bivši francoski notranji minister Georges Mandel. eden glavnih obtožencev v lvonskem procesu pobegnil iz ječe in sc nahaja v Londonu, ker je Mandel še vedno v zaporu. Maršal Čangkajšek pri angleškem podkralju v Indiji Saigon. 12. iebr. AS Vrhovni poveljnik kitajske •vojske, maršal Čangkajšek, je s 15 častniki iz svojega glavnega stana imel posvetovanja o vojaških in strategičnih vprašanjih z. angleškim podkraljem v Indiji, Irdom Lilinhgo\voin ter z novim ameriškim poslanikom v Moskvi Kerrom. Pri sestanku so razpravljali o rastoči japonski nevarnosti za Birmo, ki predstavlja dostop \ Indijo z vzhoda in o tem, da hi Indija v večji meri sodelovala pri vojni z Japonsko. Kitajski zastopniki so odkritosrčno obsojali spodleteli angleški poskus, da naj Indija napne vse svoje vojne sile. Pravila Pokrajinske zveze delodajalcev Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 11. februarja objavlja pravila Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine, katera je sklenil začasni predsedstveni svet in katera je odobril Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Iz pravil posnemamo, da obsega Pokrajinska zveza delodajalcev 4 stanovska združenja in sicer Združenj« industrijcev in obrtnikov, Združenje trgovcev, Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov ter Združenje kmetovalcev. Naloge Zveze so vzporejati delovanje včlanjenih združenj v svrho čim večje enotnosti, varovati skupne gospodarske in stanovske interese, vzdrževati red v včlanjenih združenjih, nadzorovati upravno poslovanie včlanjenih združenj, urejati sindikalno vključitev, prizadevati si za izgladitev nasprotij med posameznimi skupinami delodajalcev, pospeševati osnavljanje ustanov za gospodarsko pomoč itd. ter končno predlagati ali odobravati imenovanja v razne ustanove organe itd. Organi zveze so: predsednik, svet, izvršilni odbor in nadzorni odbor. Predsednika imenuje Visoki komisar; v primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika član izvr.š. odbora, ki ga določi predsednik sam. Predsednik vzdržuje stik z Vis. komisariatom, skrbi za proračune Zveze. poda letna poročila o delu zveze, porazdcljuie posle v zvezi, najema osebje, izvršuje v primerih nujnosti posle izvršilnega odbora razen v nekaterih primerih itd. Zvezni svet tvorijo: predsednik Zveze, predsednik včlanjenih združenj, predsedniki sindikatov, predsednik odseka za obrtništvo in ne več kot 15 voditeljev obrtniških skupin poleg voditeljev pomožnih ustanov. Svet se snidc enkrat na leto. Slede podrobni predpisi o poslovanju sveta. Naloga sveta je imenovati člane izvršilnega odbora, odobravati zaključne račune in sklepati o prora-funu Zveze tako kot o proračunih združenj, o prispevkih delodaialcev, urejati sindik. vključitev itd Izvršilni odbor tvorijo predsednik zveze, predsedniki štirih združenj in drugi 4 člani, od katerih nora bili eden obrtnik. Naloga izvršilnega odbora ie sklepati o proračunih in obračunih zveze, nad-jorovati upravno poslovanje, sklepati glede osebja rveze, izvrševati funkcije, ki bi mu jih poveril svet, predlagati ali imenovati predstavnike zveze v razne ustanove, v kolikor ni to prepuščeno svetu, skleniti o ustanavljanju poverjeni.štev zveze itd. Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov Nagradno tekmovanje za najboljši pridelek semenskega krompirja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1M1-N1X št. 291 in smatrajoč za umestno, da se vzpodbudi pridelovanje semenskega krompirja s podelitvijo nagrad za najboljše pridelke letine 1942-XX, odreja: Men 1. Med kmetovalci Ljubljanske pokrajine se razpisuje nagradno tekmovanje za najboljše pridelke semenskega krompirja letino 1942-XX. Za tekmovanje je določenih 30 nagrad v skupnem znesku 23.800 lir. ki se porazdelijo takole: 1. nagrada :whk) lir. 2. nagrada 2800 lir, 3. nagrada 2000 lir, 4. nagrada 1500 lir, 5. nagrada 1000 lir, ti. nagrada 900 lir, 7. nagrada 850 lir, 8. nagrada 800 lir. 9. nagrada 750 lir, 10. nagrada 700 lir, 11. nagrada 080 lir, 12. nagrada 6orov od občin nabavljenih še 14 bikov, 11 krav in 8 telic. Po poročilih Zveze živinorejskih organizacij so tudi člani zadrug razumeli svojo nalogo. V minulem letu so ohranili res veliko dobrih telet za rejo. Tetoviranih je bilo 176 bikov | in 500 teličk, skupno 676 živali. V primeru z le-| tom 1940 rede člani 50 telet več, dasi imamo se- 1 daj 7 organizacij manj kot v letu 1940. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 19. julija 1041-XIX št, 71, glede na svojo odločbo z dne 21. julija 1941 XIX št. 31 in smatrajoč za potrebno, da se nekoliko spremeni doslej veljavni cenik za govejo klavno živino, odreja: Člen 1. Goveja klavna živino se mora ocenjevati po priloženem ceniku, vendar pa ne da bi se zaradi tega količkaj spremenile cene govejega mesa. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnein objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino Ljubljana dne 7. februarja 1942-XX, Visoki komisar • za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Kategorija Starost Kakovost Čista teža v % l.ir z.a 1 kg žive leže Cenllna vrednost Oržavni prlupevoh Crnn, ki plma nrldn.lniVi Teleta, ki še sesajo ekstr. I II III nad 68 68—66 65—60 pod 60 7.50 7.— 6.53 6,— E 7.50 ' 7.— 6.50 6.— Odstavljena teleta, junci in junice neskopljeni samci do enega leta, skopljeni samci in samice do štirih stalnih sekalcev I. A I. B II. A II. B III. nad 53 53—49 . 48-46 -45-44 43-38 6.— 4.90 4.40 4.— 3.40 1.15 1.15 0.90 0.90 0.60 7.15 6.05 5.81) 4.90 4,— Voli skopljenci'z več ko štirimi stalnimi sekalci L A I. B II. A 11. B III. nad 51 51—48 47—45 44—48 42-38 5.50 4.90 4.40 4,-3.40 1.15 1.15 0.90 0.90 0.60 6.65 6.05 5.30 4.90 4.— Krave ki so že imele tele in junice z več ko štirimi stalnimi sekalci I. A I. B II. A II. B III. A III. B nad 48 48—46 45—43 42-40 89—85 jiod 35 5.— 4.15 3.90 3.70 3.05 2.50 1.15 1.15 0.90 0.90 0.(50 0.60 6.15 5.30 4.80 4.60 3.65 3.10 Bikci in biki več ko eno leto stari L A I. B II. A II. B III. nad 54 54—51 50—48 47—45 44—38 5.50 4.55 4.10 3.90 3.20 1.15 1.15 0.90 0.90 0.60 6.65 5.65 5.— 4.80 8.80 Za živali, ki se priženejo na dogone prenakrm- odrezano pri podkolenict; vimena a pripadajočimi ljene in prenajiojcne, določi komisija odbitek po maščobnimi deli; zunanja spolovila s pripadajočo svojem neprizivnetn preudarku. maščobo. ..... . . ... . . . Cista teža sesajočih telet Cista teza goved, razen sesajočih telet. Razumeti je razmerje med mrtvo in živo težo Razumeti je razmerje med mrtvo in Živo težo. živali. Z mrtvo težo se razume teža zaklane živali Za mrtvo tezo se razume teza zaklane t.vali potem, potem ko so se odvzeli kri in naslednji deli: koža, ko so se odvzeli kri in naslednji deli: glava, ki se drob in organi trebušne in prsne dupline, vštevši mora odsekat, pr. prvem vretencu; noge, Rezane ledvice s pripadajočimi maščobnimi deli; mrežasti P" poaačičnem členku in podkolenici; drob in or-del prepone, pustivši pa kite in mesnate njegove pani prsne in trebušne dupline, izvzemši samo> le-dele; glava, odsekana pri prvem vretencu; sprednje dvice e pripadajočo maščobo, ki spadajo k mrtvi teži noge, odrezane pri pogačičnem členku; zadnje noge, Določeno je, da spada koža k mrtvi teži. Iz Srbije Kraljevo postalo mesto. Na zadnji seji občinskega odbora v Kraljevu je bil sprejet sklep, da se Kraljevo zopet proglasi za mesto. Svoj sklep utemeljuje občinski odbor z dejstvom, da je Kraljevo po novi administrativni razdelitvi Srbije postalo tudi sedež kraljevskega okrožja. Ustanavljanje podružnic Srbske narodne banke. Srbska narodna banka namerava v vseh okrožnih mestih ustanoviti svoje podružnice, v koliko seveda še ne obstajajo. Podružnico te banke so prejšnji teden ustanovili tudi v Kraljevu. Filatclistična in numizmatična zveza v Veliki Kikindi. Banatsko mesto Velika Kikinda je imela že več. let svoj filatelistični in numizmatični klub. Vojaško poveljstvo je sedaj obema društvoma dovolilo, da lahko še naprej razvijata svojo delavnost. Oba kluba sta imela pred Kratkim občne zbore, na katerem so člani obeh klubov sklenili ustanoviti v Veliki Kikindi fila-telistično in numizmatično zvezo za vse filatc-listične in numizmatične klube v Banntu. Privatni izpiti v srbskih srednjih šolah. — Srbski prosvetni minister je izdal naredilo o polaganju privatnih izpitov v tem šolskem letu. Po tej naredbi bodo privatni izpiti na srbskih srednjih šolali samo še ta mesec. Meseca junija teh izpitov ne bo. Občni zbor Delavske zbornice v Belgradu. Prejšnji teden je imela v Belgradu občni zbor tamošnja Delavska zbornica. Vodil ga je predsednik zbornice Dragan Dodoš, ki je dal na občnem zboru tudi poročilo o delovan ju te delavske ustanove. Njegovo poročilo je bilo soglasno odobreno, nakar je bil izvoljen za tajnika Delavske zliornice inž. Milosav Vasiljevič, bivši komisar ministrstva za narodno gospodarstvo. Iz Hrvatske Nastop službe novega hrvatskega poslanika v Romuniji. Poročali smo že, da je Poglavnik imenoval bivšega hrvatskega poslanika v Berlinu, poznejšega vseučiliškega profesorja na zagrebški medicinski fakulteti, dr. Benzona, za novega hrvatskega poslanika na romunskem dvoru. Dr. Benzon je sedaj svoje službeno mesto že nastopil ter je izročil poverilno listine romunskemu kralju Mihaelu. V j>ozdravnih govorih sta romunski kralj in hrvatski poslanik poudarjala misel, da se obe državi sedaj v družbi sil osi borita proti boljševizmu in da hočeta svoje nacionalne pravice zagotoviti s skupnimi žrtvami. Letni občni zbor Združenja hrvatskih zdravnikov. Hrvatski zdravniki, včlanjeni v svoji stanovski organizaciji, so imeli pred dnevi letni občni zbor, na katerega je prišel tudi minister za narodno zdravje dr. Petrič. Minister je v svojem pozdravnem govoru poudarjal, da je sedanja hrvatska državna uprava zatekla ob ustanovitvi države na svojem področju samo 1500 zdravnikov, kar je izredno malo. Zato bo ministrstvo za narodno zdravje z vsemi sredstvi fiodpiralo nadarjeno mladino, da se bo lahko jiosvečala študiju medicine. Ureditev tujskega prometa med Hrvatsko in Nemčijo. Med hrvatsko in nemško vlado je dosežen sporazum o ureditvi tujskega prometa med obema državama. Po tem dogovoru lahko vzame s sel>oj vsaka oseba, ki stalno biva na področju sedanje hrvatske države pri potovanju v Nemčijo do 500 mark nemškega denarja. Potovanje je pa dovoljeno samo enkrat na mesec. Nov poslanik na Hrvatskem. Bivši državni tajnik za propagando Miljkovič, je bil te dni imenovan z.a izrednega in opolnomočenega ministra ter dodeljen na službo v zunanje ministrstvo. Zveze med Anglijo in Rusijo v Aziji Spletke za Dardanele, Perzijo, Indijo in Kitajsko (Konec.) To se je videlo ob koncil 1897 in ob začetku 1898, ko je Kitajska zaprosila za posojilo v Rusiji in v Angliji, seveda pa je pri tem upala, da bo posojilo dobila pod čimbolj ugodnimi pogoji. Obe državi sta stavili svoje pogoje: Rusija je v svoje vključila koncesije za železnico in industrijska podjetja v Mandžuriji in za zgradbo pristanišča ob Rumenem morju, kainor bi imele dostop ruske ladje, Anglija pa je v svojih pogojih zahtevala, da ne sine Kitajska doline ob reki Jnngce nikomur odstopiti in dn mora Talienvvnn'postati svobodno pristanišče. Čc sc pa upošteva, da je to pristanišče edino, kamor bi sc lahko iztekala ruskn železniška prosa v Mandžuriji, se bo razumel ves pomen angleških pogojev. V Londonu niso bili proti temu, dn bi Rusija dobila pristanišče, niso pa hoteli, dn bi to pristanišče bilo odprto za trgovino. Rusija pa je vztrajala pri svojih pogojih. Tedaj je angleška vlada sklenila pogajati se neposredno z vlado v Pctrogrndu. Snlisbury jc dne 17. januarja dal vprašati ruskega državnika \Vitteja, »če bi bilo mogoče doseči, da hi Anglija in Rusija sodelovali na Kitajskem. Naše koristi si niso ravno v nasprotju, pač pa si sami med seboj lahko mnogo škodujemo. Zato bi bil sporazum bolj nn mestu. Mi bi bili pripravljeni |>odpirati ruske trgovske cilje na severu, če bi bili prepričani, da ho Rusija sodelovala z nami.« V Petro-gradu so angleški korak razlagali kot vabilo, da naj sc prične razprava o območju vjilivov in so brez vsega- drugega izjavili, da zahteva Rusija tisto območje, ki dejansko obsega ves severni del Kitajske od Tiencina do Pekinga in od Pekinga do Mandžurije. Angleški predlogi pn so bili precej drugačni in jih jc Salisbny 25. januarja takole razložil: »Naša zamisel pa jc bila tale: Kitajsko in turško cesarstvo sta tako šibki, dn ju pri vseh vprašanjih vodijo nasveti drugih držav. Nasveti Rusije in Anglije pa so si vedno v nasprotju in ti nasveti se med seboj bolj pogosto nevtralizirajo kakor pa bi to zahtevalo resnično nasprotje koristi. Ta dejanski stan pa se imjforž ne bo zboljšal, poč pa se bo poslabšal. Da bi zmanjšali ali pa odstranili to zlo, smo mislili, da bi sporazum z Rusijo bil koristen obema narodoma. Mi ne mislimo slabiti ali pa kršiti obstoječe pravice. Ne bomo pristali na to, da bi kdor koli kršil obstoječe pogodbe ali pa dn bi kdo kršil nedotakljivost sedanjega kitajskega ali turškega cesarstva. Ta dva pogoja sta za nas življenjske važnosti. Ne želimo delitve ozemlja, pač pa želimo razdelitev premoči. Jasno je, dn so na Kitajskem in v Turčiji obsežna območja, ki zanimajo bolj Rusijo kot Anglijo in obratno. Jaz mislim, da turško področje okoli Črnega morja z dolino Evfrata do Bagdada bolj zanima Rusijo kakor pa Anglijo, turška Afrika, Arabija in dolina Evfrata z Bagdadom pa zanimajo bolj Anglijo kakor pa Rusijo. Nekaj podobnega je na Kitajskem z dolinama Hoanghoja in Jnngccjn. Sporazum bi bil mogoč, čc se upoštevajo obojestranske pravice in če se obe strani v določenih območjih podpirata. Prav nič si ne zakrivam, dn so težave velike. Ali so nepremagljive?« Salisbury jc tedaj izjavil, da jc pripravljen točno določiti »vplivna območja«, vendar pod pogojem, da ne bi nikdo kršil pravic in obstoječih pogodb in da sc nihče ne bi dotaknil nedotakljivosti Kitajske in Turčije in da bi sporazum zajemal ves Bližnji in Daljni vzhod. Po angleškem naziranju bi sleherna država morala imeti vse gospodarske pravice v lastnem območju, svobodna trgovina pn bi se naj razvijala z vsemi območji. Rusko naziranje pn jc bilo popolnoma drugačno. Rusija je hotela, da naj bodo »vplivna območja« popolnoma točno določena in v tem območju bi morala Rusija imeti popolno svobodo. Prav tako Rusija tedaj ni hotela načenjati turškega vprašanja. Ker pa je Rusija tedaj čutila, dn jc dovolj močna, je dne 3. marca 1898 zahtevala oi| Kitajske, dn ji mora dati v najem polotok Linotung s pristaniščema Talenvvian in Port Artur. Tako jc Rusija odklonila sporazum z Anglijo in istočasno grozila kitajski neodvisnosti, ko je hotela z ((gospodariti prometnim zvezam na severnem delu Kitajske. Za Anglijo pn jc bila to prevelika nevarnost in udarec prehud. Anglija jc proti Rusiji zastonj isknln pomoči na Japonskem, v Združenih državah in v Nemčiji. Zaenkrat se je zadovoljila samo s tem, da je znsedla Wei-hai-wei, ki je na severni obali Šantunga, in sicer nasproti Port Arturja. Sicer pn največja nevarnost še ni bila pred durmi in Anglija je morala misliti na krizo v Južni Afriki. V Angliji so še upali, dn bodo lahko sklenili toliko zaželeni sporazum o dolini reke Jnngce. Sporazum o tem je bil resnično sklenjen dne 28. aprila 1899. Ta sporazum je razdelil vplivna območja zn zgradbo železniških prog. Anglija je dobila koncesije v dolini reke Jangce, Rusija pa v pokrajinah severno od velikega kitajskega zidu. Urejeno ni bilo samo še vprašanje o »odprtih vratih«. Istega leta se je Anglija zapletla v vojno v Južni Afriki. Seveda je Rusija sklenila izrabiti priliko in 17. decembra 1899 je car pisal kraljici Viktoriji, da »nikakor ne mara izrabljati težav, v katerih je Anglija«. Vendar pa je isti car 21. oktobra zapisal: »Nisem ošaben, vendar pa mi zelo prija, če pomislim, da je izid vojne v Južni Afriki popolnoma odvisen od mene. Razlogi za to pa so popolnoma priprosti. Zadostovalo bi, dn bi dal brzojavni ukaz za mobilizacijo čet v Turkcstanu in jih poslal na mejo. V tem je bistvo! Tega nobeno brodovje na svetu, pa naj bo še tako močno, ne bi moglo preprečiti in Anglija bi bila zadeta na najbolj ranljivi točki. Toda čas zn to še ni prišel. Nismo še dovolj pripravljeni za resen nastop, predvsem zaradi tega, ker Turkestan še ni povezan nn Rusijo z železniško progo.« Istega mnenja so bili tudi carjevi ministri in zato jc ruska nemoč dovolila Angliji brez velikih žrtev dobiti vojno v Južni Afriki. Rusko prodiranje v Mandžurijo sc je nadaljevalo po vojni v Južni Afriki. Anglija se je temu uprla tako, da se je zvezala i Japonsko. To je bil dogodek zgodovinskega pomena, ki mu je bilo usojeno, da je temeljito spremenil položaj, ko je izbruhnila vojna incd Rusijo in Japonsko. Ta zveza je Japonski vcepila zavest, dn ima proti sebi Rusijo, ki je osamljena in zato je Japonska menila, dn lahko izzove in premaga ruskega velikana. Poraz ruskega bro-dovja in ruske vojske je temeljito vplival na potek nadaljnjih dogodkov. Rusija se je morala nmnknitl z Daljnega vzhoda in skleniti z Anglijo sporazum, ki ga je tolikokrat odklonila. Toda ta spornznm, ki je bil sklenjen 30. avgusta 1907, je samo omejeval pravice in območja, ki sta jih že imeli obe velesili, ln ni prisojni nobenega novega ozemlja niti na Kitajskem, niti v Turčiji. Vsekakor je bila tekma med Anglijo in Rusijo ▼ Aziji končana, oziroma skoraj končana. Varujmo otroka jetike! Naš zadnji članek o delu protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani moramo izpopolniti še z nekaterimi zanimivimi podatki o tistem delu. ki je posvečen izključno skrbi za otroke, da ?e ne bi nalezli jetike ali okužili z bacili tuberkuloze. To je prav za prav prva 6krb dispanzerja, namreč, da varuje mladino pred okužitvijo, zakaj le tako dobi vsa protijetična borba vet smisel. To delo j>a mora biti tako zdravstveno, kakor tudi socialno. Poleg tega, da se mora ogroženi otrok izolirati od okužene okolice, mu je treba preskrbeti tudi dovolj zdrave in tečne hrane te primerne oskrbe. To je seveda združeno s precejšnjimi težavami, ki jih morajo voditelji dispanzerja g. dr. Josip Prodan in tri zaščitne sestre vedno premagovati. Ako je otrok pristojen v ljubljansko mestno občino, potem j>oskrbi zanj mestni socialni urad, ki ima |x>leg skrbstva za stare onemogle ter za delavstvo tudi fKisebne |>ostavke v proračunu za mladinsko skrbstvo, ako pa je otrok pristojen kam drugam, je treba prositi pomoči na Visokem komisariatu, pri raznih dobrodelnih društvih, kakor Vincencijevi in F.lizabetni konferenci in končno pri pristojnih občinah samih, ki pa so v večini primerov revne in nc zmorejo teh 6troškov. V zadnjih desetih letih je dispanzer tako izoliral 350 otrok, po večini takih družin, kjer je vsaj eden, če ne več družinskih članov bolnih za jetiko, po navadi odprto, ter je otrok neposredno ogrožen, lake otroke oddaja dispanzer in sicer dojenčke v dečji dom ali podobne ustanove, otroke v predšolski in medšolski dobi pa v razna zavetišča, v domove ali na rejo zanesljivim rejnicam. Pogosto nimajo otroci — kakor sicer tudi odrasli oskrbovanci — niti obuvala, niti obleke, ne perila, ne drugega potrebnega ter jim mora dispanzer oskrbeti vse sam. Povprečni oskrbovalni stroški so za otroka znašali poprej mesečno 250 dinarjev ter so bili otroci kar dobro oskrbljeni ter so se lcjio in v zdravju razvijali, sedaj pa so stroški povprečno okoli 200 lir. Vendar so v zadnjem času nastale zlasti težave preskrbe z mlekom in rejnice zaradi tega le nerade sprejemajo otroke v rejo. Vendar pa dispanzer še kar srečno premaguje, da jih bo tudi v bodoče, zlasti ker kažejo oblasti, zlasti Visoki komisariat za njegovo delo prav znatno razumevanje ter je upati, da se bo delokrog in pa možnobt nadaljnega razvoja dela dispanzerja šc povečala. Katere bolezni pobirajo Ljubljančane Lani je v Ljubljani umrlo 1137 Ljubljančanov, in sicer 509 moških in 528 žensk. V zadnjih letih je umrljivost nekoliko narasla in je v primeri z letom 1938 umrl lani na tisoč Ljubljančanov eden več kakor leta 1938. Vzroki smrti so poučni že zaradi tega, ker pokažejo najbolj razširjene in splošne bolezni. Največ Ljubljančanov je umrlo zaradi osta-relosti, namreč 184. Kot prvo pravo bolezen, ki pobira v splošnem tudi bolj priletne, moramo smatrati bolezni srca in ožilja, ki so po številu umrlih najbolj razširjene. Za temi je umrlo 127 Ljubljančanov. Že nekaj let opažamo, da je vedno več rakastih obolenj in raznih novotvorb. Te vrste bolezni pridejo takoj za boleznimi srca in ožilja. Pobrale so lani 127 Ljubljančanov. Na četrtem mestu so živčne in duševne holezni s 111 umrlimi. Nato slede bolezni prebavnih organov s 8G smrtnimi primeri. Šele na šestem mestu je jetika, ki je skrajšala življenje 81. Nalo slede bolezni dihal s 73 in smrtne nezgodo s 50 primeri. Iiolezni novorojenčkov so končale 47 mladih življenj. Kako pobira smrt Ljubljančane glede na starostno dobo, vidimo lahko iz pregleda. Ta ugotovitev je važna zlasti zato, ker mnogi mislijo, da ljubljansko vreme ni kaj prida in da zlasti megla hudo škoduje zdravju ln vendar je lani umrlo polovico vseh Ljubljančanov Me v starosti od HO. Irla naprej. Med 1037 umrlimi jih je bilo starih od (11 do 70 let 181, od 71 do SO 227 in še starejših 110, torej skupno 528. Znatno umrljivost najdemo še pri novorojenčkih do prvega leta, katerih je lani umrlo 94 in pri letnikih od 4(5. do 50. leta, katerih je umrlo 49, in pri letnikih od 51. do 55. leta, katerih je umrlo 64, ter pri letnikih od 56 do 60. leta, katerih je umrlo 80. Za druge letnike se suče umrljivost približno med desetimi in tridesetim' Te ugodne številke dokazujejo, da poleg ugodnih zdravstvenih razmer tudi zdravstvena služba v Ljubljani odlično deluje v korist prebivalstva. ~~~ NAROČAJTE »SLOVENCA« Zima zahteva smrtne žrtve Plaz je nad Horjulom zasul posestnika Velkavrha — pri Cerknici pa je zmrznila beračica Ljubljana, 12. februarja. Včeraj zjutraj je poskušal v naše kraje vdreti lahen mraz, da je marsikdo računal, skibel in se bal, da dobimo novo dobo hujšega mraza, kakor je to bilo v letu zimske katastrofe 1929. Izpodrinil pa ga je toplejši val. prihajajoč od jugozapada. Včeraj popoldne je nastopilo po dopoldanski megli prav sončno in jasno vreme. Toplomer je včeraj popoldne že dosegel primerno višino nad ničlo. Tako je bilo po opazovanju meteorološkega zavoda v mestu 0.4"C nad ničlo, v Trnovem, kjer je toplomer bolj na sončni strani, pa je bilo celo 2.5" G nad ničlo. Običajno se takole od sredi februarja naprej polagoma dnevna temperatura z malimi izjemami dviga nad ničlo, ko začenja sonce že zemljo ogrevati z večjo močjo. Davi smo imeli v mestu — 3.8" C, v Trnovem — 4" C. Barometer se je dvignil od 757 na 703.2 nun. Ponoči je precej močno snežilo in je padlo do 7 em novega snega. Danes je povsod močno oblačno. Zunanja poročila: Kočevje — 5" C, oblačno, snega 125 cm. Novo mesto —1" C, oblačno, snega 93 cm. tit. .lani na Dolenjskem — 2, oblačno, snega 80 cm. Rakek — 5, oblačno, snega 55 cm. Splošno se je torej snežna odeja zaradi dnevne toplote zmanjšala za 5 do 10 cm. V Ljubljani imamo 6edaj snega do 55 cm, ko ga je bilo še pred dnevi do 75. cm Velika je nevarnost plazov v planinah in tudi po drugih gorovjih. Tako so se od ponedeljka na-7>rej vrstili v Polhovgrajskih Dolomitih in po bližnjih strminah plazovi, ki so bili tudi nevarni. Plaz je zahteval tudi človeško žrtev. Mladi posestnik Andrej Velkavrh, domujoč na prijaznem Korenem nad Horjulom, se jc v ponedeljek zjutraj napotil zdoma v Polhovgradec po svojih opravkih. Na poti pa je prišel Velkavrh v obseg velikega plazu, ki je pridrvel s 6trmega hriba Korena.. Takoj so ljudje prihiteli na pomoč in so bili alarmirani tudi gasilci. Okoli 9 dopoldne so Velkavrha po težjem naporu izkopali. Bil je mrtev, ker ga je plaz tako močno zasul, da se je zadušil, dobil pa je tudi lažje in hu jše poškodbe. Truplo so po lokalnem ogledu varnostnih organov prepeljali na VeLkavrhov dom. Cerknica, 9. februarja. Svečeniška prerokba o šc hudi zimi se je popolnoma uresničila. Dobili smo spet nov sneg, tako da ga imamo žc skoraj t meter. Sneži pa še kar naprej. Huda kruika burja je napravila velikanske snežne žamete. O prav hudih jx>ročnjo tudi z Blok. Avtobus na progi ilakck—Stari trg, zaradi silnih žametov in snega ne vozi več. škoda, ki jo je napravil letošnji sneg in mraz, je neprecenljiva. Huda žitna pa je zahtevala tudi smrtno žrtev. K posestniku Casermanu je v soboto |>rišla slaboumna beračica. Čeprav so jo domači silili, naj ostane pri njih čez noč. je reva v mraku odšla. Ko pa je šel zjutraj domači hlapec na kozolec |x> «eno, jc pod kozolcem našel beračico zmrznjeno. Boje se jc pod kozolcem najedla tudi zmrznjene repe. Siroto so pokopali na ccrkniškem pokopališču. Stična, 11. febr. Tu v Stični je do 10. t. m. padlo 93 cm snega. Tega dne zjutraj ob osmih jc kazal toplomer lc —4" C mraza, opoldne pa že H-2" C toplote. Največ mraza je bilo tu —23" C. Danes je jasno Tečaj za učiteljice — nadzornice otroških kolonij Visoki komisariat je odločil, da 6e organizirajo v prihodnjih počitnicah pioletne kolonije, ki bi mogle sprejeti okoli 5.000 otrok obojega spola iz Ljubljanske pokrajine. Za pripravo potrebnega vodstvenega osebja se osnuje poseben tečaj, ki 6e ga bodo mogle udeležiti vse slovenske ljudsko in meščanskošolske učiteljice, bivajoče v Ljubljani, tudi tiste, ki niso v službi, ter gojenke petega letnika učiteljišč. Tečaj bo trajal 3 mesece, tedensko bosta dve predavanji, a poverjen je GILL-u in se bo pričel 10. marca t. 1. Ob zaključku tečaja bodo prejele obiskovalke izpričevalo za nadzirateljico kolonije«. Ta naslov daje obenem prednost pri namestitvah za učiteljice v ljudskih in meščanskih šolah v prihodnjem šolskem letu. Prizadete osebe naj predlože svoje prošnje do konca tega mescca IV. oddelku Visokega komi-sariata. f Duh. svetnik župnik Vadav Čeh Na Frunkolovem pri Celju je zatisnil svoje trudue oči 76 letni duh. svetnik in župnik g. Vaclav Čeh, dolgoletni duhovni pust i r župnije sv. Jožefa. Nad 20 let je bil svojim faranom dober oče in svetovalec, zato pa so ga Frankolčani globoko spoštovali in ljubili. Trda je bila njegova zemlja, ki jo je sam obdeloval, stisnjena med bre-in šel s tem ljudstvom. Zamolklo je udarjala rjavo rdeča ilovico na pokojnikovo krsto iz rok njegovih sivolasih sobrutov in njegovih župljunov. ki so ob tej bridki uri zgubili edino tolažbo, svojega duhovnika, potofili so zadnje solze ob njegovem grobu s prisego živeti p« njegovih naukih, saj to jim jo ostala edina oporoku. Po njegovem trudu sla se zasvetili krasna (loj k a, poti ružničnn cerkev sv. Trojice, božja pot. iti \elikii župnijska cerkev sv. Jožefa. kateri obe je prenovil. |x> njegovi zu*lugi vabijo novi zvonovi v obeh cerkvah 1'ruukol-čane v hiši božji. Časten spomin vzornemu duhovniku! Stan I naši zgodovini, zapisane z lepimi besedami, ki bodo orisale vso gorečnost tudi, vso njihovo požrtvovalnost, vso njihovo dobro voljo, vso pripravljenost poboljšati sebe iu svoje okolje, tako kot to želi božje Srce, ki naj spozna vrednost nas vseh za svoje usmiljenje. Pn ne bo samo to zapisano v zgodovini našega naroda; zapisane bodo tudi Številke, ki bodo povedale, da se jc v posameznih faralt udeležilo teli pobožnosti toliko in toliko ljudi. Vse te številke skupaj bodo povedale ono številko naroda, zarodi katere Bog nas ni zavrgel, kakor se je to zgodilo s Sodomo in Gomoro. — Vse te številke bodo v ponos in vzpodbudo zanamcem, da bodo pogumno vztrajali na poti prave katoliške vere! Ljubljanski siarinarji v novih časih Ljubljana, februarja 1942. Na Grudnovem nabrežju si še pred nekaj tedni, ko je bilo še suho vreme, brez snega, mogel videti svojevrstno razstavo. kakršne drugje ne vidiš v Ljubljani zlepil. Kar po nabrežju so bili postavljeni stoli, mize in naslanjači. na njih pa sc je zračila obleka vsake vrste, sicer čedno oprana, toda vsak je mogel opaziti, dti je stara, že odložena, sem in tja ktik kos celo skrbno zakrpan. To je kraj ljubljanskih trgovcev s starino in taka razstava se bo zopet ponovila in bo trajalo, dokler bo suho vreme, zakaj zrak je najboljše sredstvo proti moljem. Uvedba nakaznic za oblačila jim jc prinesla nekaj, česar so si želeli že dolgo. V uredbi je izrecno naglašeno, da smejo s staro obleko kupčevali samo za to konccsionirani trgovci, io pa so v Ljubljani samo oni, siarinarji na Grudnovem nabrežju! Le se kakih šest, sedem jih je sedaj tam, nekateri med njimi imajo na drugi strani hiš, na Starem trgu prav čedne in imenitne trgovine z novimi stvarmi. Marsikateri trgovec je že izšel iz vrst teli štacunar-jev, ki so nekoč, pred desetletji imeli v zakupu tudi Flori umsko ulico. Sedaj so razstave stare obleke v notranjosti lokalov. Lepo razvrščene obleke vise tu, skoraj tako je tu, kakor v pravih modnih trgovinah. Vsak kos obleke iina svojo zgodovino. Tako bi vedel lep kožuh s krasnim ovratnikom kaj zanimivega povedati, zakaj je tako hitro prcnienial lastnika: nemara smrt. nemara trenutna denarna zadrega, pomanjkanje v družini ali pa je bil podarjen od kakšnega premožnega gospodu siromaku, ki ga je za nekaj lir prodal naprej, dokler ni prišel sem. In oni oguljeni suknjič, ali ni neuiara bil nekoč zadnje premoženje reveža, ki ga je v stiski dul za nekaj grošev? Tudi obleke imajo svoja pota! Le malo jih pride neposredno prodajat sem odložene obleke. Po večini opravijo lo posredovalci. Kdo pa jih kupuje? Delavci, dijaki, nižji nastavijenci, saj cene niti niso pretirane! In kar je glavno: tu je vse brez oblačilne izkaznice, zato zavije sem tudi marsikateri do- brotnik, da poišče temu ali onemu premrzlemu dijačku toplo sukujico ali kaj podobnega. Na razpolago pa je šc vse: suknje, cele obleke, čevlji, perilo. Siarinarji so v svoji skromnosti kar zadovoljni in upajo, da bodo tudi vojne čase vzdržali in nadaljevali svojo še stoletja staro obrt, ki ie bila v Ljubljani vedno v domačih in nikdar v židovskih, kakor ie bilo to do nedavnega običajno po vseh evropskih mestih. Stoletnica plzenskega piva Pred 100 leti je prišel v Priženi prvi bavarski pivovurnar. Svetovno znano »plzcnjsko pivo« torej ni, česar mnogi ne vedo, češkega, ampak je bavarskega izvora. Bes jc imelo mc-st.j Plzeni. kot večina čeških mest, že od vseli začetkov pravico variti pivo, toda pivo drugih mest je bilo boljše in boli zaželeno. V začetku 19. stoletja so se v Plznju pojavile težkoče, ki so dale povod, da so v Plznju ustanovili po vsem svetu slovečo »pristno plzcnjsko pivo«. Neki plzcnjski občinski svetnik se je odpravil v Monakovo, da bi si ondi ogledal večje pivovarne in bi najel kakega zmožnega bavarskega pivovariu. Spomladi leta 1812. se je preselil v Plzeni prvi bavarski pivovarnar. Josef Groll iz Wil.shofenn pri Pož.unu. S seboj jc privede! dva ponii "nika. ki so jima sledili še številni drugi bavarski delavci te stroke. V novembru 1812 so nastavili prvi sodček plzcnjskega piva, ki ie žel odlično pohvalo vseh pivcev. Ko se ie Groll leta 1815. poslovil od Plznja, je poslal njegov naslednik Sebuslian Baunigarlncr z Bavarskega. .Ko jc leta 1850 odšel iz Plznja, je prevzci pivovarno Jakob Blodil, stari Grollov pomočnik. Groll in Blochl sta prava začetnika izvrstnega, po vsem svetu slovcčcga plzenjskega piva. Najboljši in najcenejši slovenski tednih je »Domoljub« škodljiva. Slikarja imata za tak način upodabljanja literarno opravičilo. V iutervjuvu (ivJutro ) jiravi eden od njiju: Človeka pojmujem statično, naravo pa dramatično. Uspeh takega pojmovanja je viden, literarno, razumarsko iu programsko je zanimiv, umetnostno pa absoluten lionscns. Ker je v delu bratov Vidmarjev očitno zaznaven vpliv Franceta Miheliča, bi mogel prav delo tega umetnika, ki je vsebinsko in snovno sorodno njuni umetnosti, pritegniti v primerjavo. Da si bomo na jasnem: bratoma ne zamer-jam Miheličevega vpliva. Nasprotno! Je dokaz njunega resnega, odkritosrčnega pojmovanja umetnostnega jioklica — slikarja sta instinktivno začutila, da je to, kar ona dva že leta dolgo iščeta, našel v sočasovni obliki nekdo drug — jo pa tudi dokaz za dokumentarno vrednost Miheiičeve umetnosti same. Kako je z Miheličevo umetnostjo? Je literatura? Absolutno ne! Miheličeva umetnost je zrasla do današnje oblike popolnoma organično in podzavestno. Vkljub študiju stare umetnosti in Brueghla ali kogar že hočete. Njegov realizem je dograjen in počiva v izrednem poznavanju forme, anatomije in drugih slikarskih veščin. Vsebina njegovega dela je zlita z obliko v eno samo celoto iu proseva skozi njegovo slikarstvo, samo toliko, kolikor ji umetnik s tenkim umetnostnim občutjem sam dovoli. Naposled pa — ne moremo do zadnje skrivnosti — obstaja razlika v polenci umetnikov. Poglejmo Miheličevo krajino! (prim. na zadnji razstavi -Cigane«). Zamolkli Ioni drevja, nevtralno ozadje neba, vse pretehtano in zgrajeno do zadnje potankosti! Človeško bitje, ki se je znašlo v tem delcu narave, se stapija z naravo v eno samo celoto, polno občutja. Kaj druži vso lo estetsko stavbo v harmonično enoto? Umetnikova osebnost, ki je literarno nerazložljiva, je pa enkratna in se nikoli ponoviti ne da. Primerjajmo krajine Draga Vidmarja! Drevesni sok jc iztekel ir. listja, ostala je oblika, figure so okrepeneie v -brez-deljus, ostala je lc oblika iu občutje? .Vkljub KULTURNI OBZORNIKI Razstava bratov Vidmarjev V Galeriji Obersnel razstavljata skupino oljnatih podob (30) slikarja brata Drago in N a n d e Vidmar. Več podatkov o njunem življenju, šolanju, vzorih in bojih je bilo objavljenih v dnevnem časopisju, tako da sta oba raz-slavljalca občinstvu itak dobto znana. Slikarja izhajata iz jiovojnega ekspresionističnega. umeto-stnega rodu in visijo njihova mladostna dela v Narodni galeriji. Slikarja sta zgodaj zapustila ekspresionistič-no umetnost, tako se vsaj trdi, in si skušala osvojiti umetnostni svet na lastno pest mimo patentiranega strujarstva. To je bilo pogumno dejanje, posebno če pomislimo, da je za prvim opojem mladostnega dela — ki je kvalitetno pomembno in zanimivo — prišlo suho iztreznjenje in pot za neznanim ciljem. Z umetnostjo je križ, menjati jo kakor obleko, se ne da in ne sme, si ekspresionist po razpoloženju ali nisi. dati temu slovo, da se okleneš novega, pomeni modo. To pišem zaradi tega, ker je v umetnosti obeh slikarjev, vkljub zavestnemu odklanjanju polpreteklosti, še vedno ostalo dovolj izraznih prvin, ki pričajo o razvoju in neznani sili, ki veže pripadnike ene umetnostne generacije v neko skupnost. Brata Vidmarja sta resna delavca in, ko je že padla beseda, sla jo vzela do poslednje črke dosledno. Minila so leta, preden sta poko-zala občinstvu svojo na novih tleh grajeno umetnost. Ce se ne motim, je pričujoča razstava šele tretja |io številu, vsaj v večjem obsegu, izza njune secesije. Ta njihov način borbe za dobro umetnost je simpatičen in kaže silno redno vztrajnost. Kako pa je s njune umetnosti, si bomo ogledali v naslednjih vrsticah, Slikarja, posebno Drago, sta izrazita razu-marska človeka. Zato je bila njuna nova umetnostna pot že od početka zgrajena na literarno izdelanem programu. Povratek k vsebini, snovna naslonitev na domačo zemljo, zlasti na delo našega kmeta in delavca. Program, ki je gotovo lep, pravilen in ga kaže podpisati kakor se pravi: z obema rokama. Toda med razumom, voljo in umetnostnim ustvarjanjem je pre|)ad. ki ga ne more premostiti noben, še tako pojioln program. Kajti program ni. da bi ga napisal li-terat in bi ga potem slikar prevzel, marveč izvira pravi načrt iz globin človekovega r a z p o 1 o ž e-n j a in je lorej že rezultat ustvarjaičove duhovne zavesti. Kdo bo dejal: Dokazi, da brata Vidmarja nisla po naravi razpoložena za opevanje kmečkega dela! Dokaz obstoji, in sicer v kvaliteti njune umetnosti. Je lo umetnost, ki ji manjka izrazito nekega vitalnega zagona. Življenje njunih podob je šibko, zastajajoče, da celo mehanično. Figure so stilizirane, brez življenja, skrajno nerazgibane. Kjer pa je le očiten vzgib, je utemeljen je po skrajni nujnosti dela ali predloga. Drugače je pojmovana krajina (Drago!). Je realistična, z navdihom nekega romantičnega razpoloženja (št. 10, 14 itd.), taka, kakršna bi v resnici mogla Obstajati. In če združimo tako pojmovanje narave s figurami v ospredju, |ožrlvovalnosti obeh slikarjev pa ne kaže biti pesimist. Dr. S. Mikuž. »Obisk« št. I Izšla je prva številka slovenskega ilustriranega družinskega mesečnika »Obisk«, ki stopa s tem že v tretje lelo. Zadnji dve leti se je dobro uveljavil v slovenskem družabnem življenju, tako da je postal našim družinam že neobhodno |>olre-ben obiskovalec vsakega meseca. Na naslovni strani je to pol prizor iz elcda-liškega uprizarjanja Jalnove igre »Doni?, kar nekako simbolizira smisel nove vrnitve našega kulturnega življenja v preprosto slovensko domačnost. Zadnja stran ovitka pa prikazuje zimsko jutro na Blokah, zibelko smuškega športa. Notranji dve strani ovitka, ki prinašata podobe v hakro-tisku, pa so dela našega največjega arhitekta -L Plečnika, s čimer ie revija počastila njegovo 70-letnico. Podobe, ki so vzete, iz monumcntalnc knjige »Arrhitectura perennis■". predstavljajo cerkev Srca Jezusovega v Pragi, kočo v Begunjah ter dva interjera na Dunaju in Hradčanih. S tem je predstavljena Plečnikova cerkvena arhitektura ior nrofana. monumenlalita in preprosta zunanj-ščina ter razkošna in zopet preprosto reprezentativna notranjščina. Notranja pola bakrotiska je ob novih razpisih odpadla, zalo pa nudi »Obisk« velik nadomestek v ori^uiilnih bakrorezih Rika Debenjaka, ki je ilustriral lepo pesem J. Dularja »Vileško ljubezen«, vzeto iz najnovejše zbirke »Zveste menjave;:. Vsa virtuoznost Debenjakove tehnike je prišla tu do izraza, ko je znal iz mrtve kovine priklicati troje svetlobnih učinkov: svetlega, pollcmnega in temnega, poleg tega, da je zajel v figurah kakor tudi obstranskih okraskih starih rokopisov duhovno obličje srednjega veka in tragiko viteške ljubezni. Pesem sama pa najbolje predstavlja Dularjcvo poezijo. Zelo zanimive so podobe iz vsakdanjega življenja v starem Egiptu, kakor ga je sodobni umetnik upodobil po znanstvenih ugotovitvah. Teh 15 slik nam pričara v spomin življenje, kakor se. je vršilo v Egiptu 3000 let pred Kr., obenem pa nam da tudi slutili, kako velika je bila kultura tega časa, predvsem pa arhitektura. Druga laka sodobno zanimiva reportaža je lleiserjev opis življenja na Filipinih, ki stoje danes v ospredju svetovnega zanimanja kot središče bojev na Daljnem vzhodu. To sla dve zanimivosti iz svetovne zgodovine in zemlje-pisia dveh dežel, ki danes zanimata ves svet. loda »Obisk« hoče nuditi tudi in lo predvsem v slikah in besedi domačo reportažo. Tako poleg omenjenih bakrotiskov iz Plečnikovih del prinaša tudi slike igralcev »Jalnovcga »Doma« ter ilustracije k Ulagoveniu članku o stoletju smučanja na Blokah, ki so vzete iz smučarskega filma M. Badjure. Časnikar pa opisuje srečanje z najstarejšim vodnikom iz Trnovskega gozda, 87-letnim Štefanom Paglavcem, S tem člankom stopa pred nas kos kraškega planinskega svela. Kol družinska revija pa skrbi »Obisk« tudi za družinsko branje ter prinaša v tej številki poleg Dularjeve pesmi »Viteška ljubezen« tudi dve leposlovni črtici. namreč Sintčičevo »Generalko« in Stenarjevo Kovačnico ob cesti«. Prva prikazuje stari motiv igralca, ki naj predstavlja umiranje pri generalki, pa od lastne slabosti ne more dobiti pravega izraza, dočim tisti hip sani resnično umira. Druga črtica, ki jo je ilustriral L. Perko, pa kaže delo očeta-kovača, ki ga na stara leta zapuste otroci in ga vržejo čez prag. Poleg teh črtic pa skrbi Obiske tudi za modo, prinašajoč slike za ženske obleke in za malčke še posebej, jiotem nasvete za kozmetiko, lepotičenje, sploh gospodinjski in ženski drobiž, ler eno stran šaha in ngank ter raznih zagonetnih problemov, za katerih rešitev razpisuje lepe knjižne nagrade. — »Obisk« izdaja Ljudska tiskarna,' urejuje pa ga Mirko Javornik, tpr stane 10 lir. posamezna št. 4 lire. Unrava Kopitarjeva ulica 2 (prej Ničman), Izšel je ponatis druge knjige »Slovenčeve knjižnice« MARIANNA SIRCA Dobite jo pri vseh naših zastopnikih, knjigarnah in trafikah! — Naročajte knjige »Slov. knjižnice« pri upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6, Ljubljana Gledališče Drama. Petek, 13. febr. ob 14: »Boter Andraž . Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdoll — Sobota, 14. febr., ob 11.30: >0. ta mladina!«. Izven. Zelo zrižane cene od tO lir navzdol. — Nedelja, 15. febr., ob 14.30: Petrčkove poslednje sanje . Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzd. Opera: Četrtek, petek in sobota — zaprla. — Nedelja, 15. febr. ob 14: -.1'les v operi«, Izven. Zelo zniž. cene od 12 lir navzdol. Rokodelski odei* Spored »Zabavnega popoldneva«, ki bo v nedeljo, 15. t. m. ob pol 3, je naslednji: 1. »Perpetuum mobilc«. 2. »Tinček in Tonček«. 3. »Jecljavec in stražnik«. 4. »Ropopiranje«. 5. »Tinček in Tonček«, 6. »Gospod na postaji«. 7. »Zmešnjava v inseratih«. 8 »Po domače«. 9, »Zmeraj prav« itd. itd. — Vse točke so dobro izbrane in bodo brez dvoma vzbudile zanimanje. Kdor sc hoče pošteno zabavati, naj predstave ne zamudi! Opozarjamo, da sc ta spored ne bo ponavljali Vstopnice so v predprodaji v nedeljo od 10—12 in od 1 do pričetka predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr. Mrakovo gledališče Frančiškanska dvnrana uprizori v nedeljo dopoldne ob 10.30 po daljšem presledku Mrakovo tragedijo »Slavnostni Finale«. Blagajna frančiškanske dvorane posluje v soboto od 10—12 in od 14—16 pop. Radio Ljubljana Prtck, IS. felir.: 7.M Radijska poročila v slov. — 7.4A Slovenska irlasba, vmes ob S napoved časa — S.15 Radijska poročila — 12.15 Trio l'rpk — 12.4" Or-kpster Cčtra pod vodstvom Barziz.ze — Napoved časa — Radijska poročila X 1.1.15 Vojno poročilo lil. Slana Oborož. Sil v slov. — i:U7 Orkcsler E1AH jn pod vodstvom II. M. Si.ir.nra: Ork. crliisha — 14 Radijska poročila — 11.15 (indaliii orknstor pod vodstvom Mannoja — 14.45 Radijska poročila v slov. — 17.15 Koncert soprnnistke K«. Vidalijeve in basista Fr. I.upšo — l!i >Parliamo 1'ltaliano-. prof. dr. Leben — 111.311 Radijska poročila v »lov. — 111.45 l.alikn irlasba — 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slov. — 2fl.4(t Simfonična sezona KtAR-ja: Sinif. konrprt pod vodstvom Zina s sodplov. pianista K. Fiselierja. V odmoru predavanje v slov. — 22.45 Radijska poročila. Sobota. II. febr.: 17.3(1 Radijska poročila v slov. — 7.15 Pčsini in napevi, vmes ob 8 napovpd časa — S. 15 Radijska poročila — 12.15 Dno harmonik Malgaj — 12.10 llaljanski jar.7, poti vodstvom Op Ani;eli«a — 1.1 Napoved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo 01. St. Oborož. Sil v slov. — 13.17 Komorni ijuhlj. trio — H Radijska poročila — 14.15 l.ahka ffl. pod vodstvom Pptralia — 14.45 Radi.i«ka poročila v slov. — 17.15 N"ovp plošče Cptra — 17.55 PloAčp — IS SkaIioky: Oblačilnim, slovensko prpd, 7a pnspndin i" — l!l.,m Radijska poročila v slov. — 19.45 Simt, cl. — 2(1 \apovpd časa — Radijska naročila — 2(1.2(1 Ko-mentar k dnevnim dogodkom v slov. — 2n.50 Prpno« ir. jrlpdaj. Vprdi r Trirstejn: Arianna a \ns«n. pno-dejanka s Straussovo uverturo — V odmoru predavanje v slov, — 22.5(1 Radijska poročila. Poizvedovanja Na potu k D. M. v Polju - Moste jc bila irguli-l.iena listnica z dokumenti. Pošten najditelj naj jih odda v umobolnici Studenec. Nagrada 50 lir. Najraiveseljlve>Si obitkvVaSi družini I vsak mesec bo gotovo »OBISK", naš k prelepi bogato iln-| jI strirani mesečnik. ■ j1 Izhaja 15. v mesecu. " jI Naročnina letno le OBOI 40 lir. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva 6 j e bunkerji zgrajeni. Doižuosl posestnikov je zdaj, d» te bunkerje razderejo ali pa jih opremijo z okni in vrati ter porabijo za »hrambe. Uspehi državne cestne zbirke na Spodnjem Štajerskem je 219.516.14 mark To je bila 5. cestna zbirka v teh krajih. Celjsko okrožje je dalo 82.942.75 mark, ljutomersko 0191.10 mark, okrožje mariborske okolice 20.916.78 mark. okrožje mariborskega mesta 48.342.69 mark, ptujsko okrožje 22.922.82 mark, brežiško 13.200 mark, trboveljsko 13.000 mark. Državno živilsko razstavo v Mariboru je obiskalo nad 25.000 ljudi. Smrtna kosa v Mariboru. V mariborski hol-nišnici je umrla 25 let slara inženirjeva žena Elfrida Tičar, rojena Zidar. — Na svojih domovih so umrli: 89 let stara železničar jeva vdova Jožefa Ci-ringer, 72letni železniški mizar Ivan Freitag, 75 let stara posestnica Terezija Glavič ter 45 let stari prodajalec časopisov Gregor Križinan. Ljudsko gibanje v Celju. <>d t. do 8. svečana je v stanovskem uradu v Celju bilo naznanjenih 32 rojstev. 10 smrti in 2 poroki Umrli so: Janez Purgar, Ana Brežnik in Marija Turnšek, vsi trije iz Celja; Martin Gajšek iz Šmarij pri Jelšah, Lidija Raček iz Zabukovice pri Preboldu. Frančiška Maček iz Goslnice pri Podčetrtku. Ana Avšar iz Laz in Katarina ReboJf od neznano kje. Ljudsko gibanje v Laškem. Pri stanovskem uradu za Laško in Rimske toplice je v času od 1. svečana do 8. svečana b'lo naznanjenih 10 rojstev, 1 poroka in 5 smrti. U mrl i so: Blaž Gorišek iz Brstnika, Marija Dremšak od Sv. Marjete, Franc Klenovšek iz Brodnice, Anton Savšek iz Kladja in Marija Štravs iz Rečice. Sainovnr je eksplodiral v Bohin.ičevem stanovanju na Ptujski cesti v Mariboru. Ko je Kletna tekstilna delavka Marija Bohinjčeva hotela svojemu očetu pomagati pripraviti samovnr, je ta eksplodiral ler je goreči petrolej deklico nevarno ožgal. Dekletu je postnodilo vse jase r.a glavi in ves obraz. Prepeljali so jo v bolnišnico. odrijančka DNEVNIK PALČKA Palčki v plastični šoli »Glasbena šola profesorja glasbe Trobentača! Urno. dobro in veselo poučuj« trohenlanje in vsa druga glasbila.c Takle napis, napisan z velikanskimi črkami na veliki, leseni tabli, je privabil nas vse k sebi. Obstali smo. Bilo nas je troje: Smrček, doktor Lač-nik in jaz. Sprehajali smo se mirno po polju in smo nenadoma zagledali ta napis. »Kakšen profesor glasbe pa je to. ta Trobentač? Ali je tudi on palček kot mi?< je vprašal doktor Lečnik. ko je prebral napis. »Kaj?« jp odvrnil Smrček. »Ali ne veste, da je to izvrsten glasbpnik?< In Smrček se je usedel na velik kamen pod napisno tablo. S Spodnjega Štajerskega Alkoholne pijače jc prepovedano točiti v mariborskem okrožju na podlagi odločbe deželnega svetnika za mariborsko okrožje vsem, ki niso še 18 let stari, in vsem, ki so pijani. Ta prepoved veže tudi tiste kmete, ki svoj pridelek prodajajo pod vejo. Kdor bi lo določbo prekršil, bo strogo kaznovan. Stalno gasilsko stražo je ustanovila prostovoljna gasilska čela v Ptuju. Prazne bunkerje na bivši meji je oblast dala na razpolago posestnikom zemljišč, na katerih so >Res. res.< jp nadaljeval Smrček, »kako bi bilo. če bi se vpisali v to šolo? Zdaj imamo mnogo prostega časa, sprehajanje brez opravka je dolgočasno, pa s p dajmo baviti z godbo!« »Izvrstno, krasno,« sem mu pritrdil. »Tudi jaz nisem proti,« je dejal doktor. »l,e da nam lu> pusto v troje,« sem prij>omnii, »in treba bo šp koga pozvati.« ■ To jp prekrasna misel!« sta me onadva jv>-hvalila. »Ti, Modrijanček, si zares bistra glavica!« . I"- i' .X '"V •* v v..... ■ ■ ,.«. Ruska Ironta: Italijanski oddelki, napredujejo eb železnici uekega zavzel, industrijskega središča. Rimsko pismo: Papeški kolegij »Russicum« v Rimu V zvezi s popisom stanja vzhodnih obredov naj dodam še to, da imajo razen Sircev in Kaldoj-cev vsi vzhodni obredi svoje kolegije v Rimu. Kaj je kolegij? Kolegij je cerkven zavod, v katerem se bogoslovci vzgajajo za duhovnike. Za ta namen uživajo v hiši asceticno vzgojo, bogoslovne in filozofske nauke pa dobivajo na eni izmed številnih papeških visokih šol (univerz); na Gregoriani, v Angeliku, na Propagandi, itd. Svoje kolegije imajo torej v Rimu Abesinci, Armenci, Marouiti, potem Ruteni (Ukrajinci), Rumuni in Cirki. V grškem kolegiju študirajo le čisti (Irki, Melhiti in pa Italo Albanci. Sirci in Kaldejci, ki še nimajo svojega kolegija, so pa nastanjeni v Urbanovem kolegiju v Propagandi, kjer so ilak prej bili vsi od vzhodnega obreda. Vsi ti rimski kolegiji so papeški zavodi in se v njih podaja katoliški nauk, liturgija je pa vzhodna, kakor je pač v rabi pri tistih narodih. Tem številnim kolegijem se je pred nekaj leli pridružil še ruski kolegij »Kussicumc. Ta zavod je delo Piju XI., ki je bil posebno zavzet za obnovitev krščanstva v Rusiji, katero je boljševizem skoraj docela razkristjanil. Pij XI. se je več let pečal z mislijo, kako ustanoviti zavod, na katerem bi se vzgajali apostoli za Rusijo. Pokojni papež je bil, kakor znano, posebno velik častitelc sv. Terezije Deteta Jezusa in je na predvečer, ko je bila ta velika svetnica razglašena za blaženo (21. maja 1923), s posebno zaobljubo njej izročil v pokroviteljstvo svojo srčno zadevo, ustanoviti namreč ruski bogoslovni zavod v Rimu. Zaupanje sv. očela je bilo kmalu poplačano. Sirci so poslali večjo vsoto denarja, s katerim je odkupil blok hiš na Eskvilinu lik bazilike S. Ma-ria Maggiore (Marija Snežna). Tu je potem nastal mogočen papeški z„avod »Per gli Studi Orientali* z izredno bogato knjižnico posebno ruskih del, potem Lombardski seminar, dalje Zavod za krščansko arheologijo in pa »Russicum-*, za katerega je bil vogelni kamen položen 11. febr. 1928. Dograjen je bil jeseni 1929 in izročen svojemu namenu. Je to lepa trinadstropna vogelna palača, ki meji na tri ulice, z najdaljšim traktom na ulico via Čarlo Flattaneo, kjer jo tudi glavni vhod. Na pročelni strani je nad vhodom latinski napis: Russicum Sanctae Theresiae .lesu Infante. Zavod je bil zgrajen po načrtih prof. Antonija Muiioza, ki je znan poznavalec ruske arhitekture. Vmes med zavodom za študij Vzhoda in med novim ruskim kolegijem je cerkev sv. Antona l'u-šfavnik« (S. AntonTo Abate), ki spada k ruskemu zavodu. Isti arhitekt Muiioz je staro, baročno, v rimsko lombardskem slogu zidano cerkev, ki nosi napis iz leta 1269, zelo spretno priredil za vzhodno bogoslužje. Vidimo zelo lep ikonostas z ikonami, to je steno, ki loči svetišče v ožjem besednem pomenu od ladje, ki je določena za vernike. Ikone so kajpada vse moderne, delo slovcčega ruskega cerkvenega slikarja Jurija Malceva. lko-nostasa sta tudi pred obema stranskima oltarjema. Ostala cerkev ima izredno lepe freske, ki prikazujejo življenje sv. Aniona Puščavnlka v egiplski puščavi, njegove skušnjave in njegove čudeže. Slike so delo italijanskih slikarjev Krištofa Roncal-lija in Porcela. Zgodovina te cerkve je izredno pestra. Prvič je na tem kraju pozidal cerkev papež sv. Simpli-cij 469. leta in sicer na mestu uekdanjega poganskega svetišča. Cerkev je bila prvotno posvečena sv. Andreju. Zraven cerkve je bil samostan, katerega kleriki so z duhovniki petih drugih cerkva oskrbovali celodnevne liturgične molitve v bližnji baziliki Marije Snežne. Po izročilu se zdi zelo verjetno, da sta se v tem zavodu nastanila sveta solunska brata Ciril in Metod, apostola Slovanov, ko sta 867. leta prišla v Rim. Tako novi Russicum nadaljuje slavno in sveto izročilo misijonskega dela med Slovani. Leta 1191. je bila cerkev s samostanom vred izročena menihom sv. Antona, ki so se posvečali strežbi bolnikov. Ti so po svojem redovnem patronu preimenovali tudi cerkev. Red pa je po nekaj stoletjih propadel in ga je Klemen XIV. ,1. 1777. ukinil. Cerkev in bolnišnico so prevzele redovnice, ki so ostale na tem mestu do 1. 1870., ko jil^je laicistična država pregnala, bolnišnico spremenila v vojaško bolnišnico, poleg stoječi samostan pa v urad za vojaške nabore. V iste namene je bila uporabljena tudi nekdanja cerkev. Šele Piju XI., kakor že rečeno, se je posrečilo, da je ves kompleks odkupil od italijanske vlade in na njem zgradil mogočne učne zavode, ki so last vatikanske države. Očiščena in prenovljena cerkev sv. Antona Puščavnika je bila vrnjena bo-gočastju jeseni 1932. Pij XI. je za to priliko (dne 28. okt.) izdal posebni »molu proprio«, s katerim je cerkev po 60 letih zopet obnovil in jo namenil za uporabo novemu ruskemu kolegiju. V listini je tudi določil, da naj bo sv. Terezija Deteta Je zusa druga patrona svetišča in naj se obletnica njene kanonizacije, to je 17. maj, vsako leto v slovanskem obredu v tej cerkvi slovesno praznuje. Papež se je tudi drugače hotel hvaležnega iz- kazati svoji priprošnjici. Novi zavod je postavil pod varstvo sv. Terezije in jo imenoval za patrono Rusije. Posvetitev kolegija sv. Tereziji je izražena na listini, ki je bila vzidana v vogelni kamen, kakor tudi v lepem napisu nad glavnimi vrati zavoda. Napis, ki je vklesan v marmornato ploščo, se glasi v latinskem jeziku: Nobilis et dire voxa-tae Russorum gentis in unius Ecclesiam Matris sinu saluti intentus ut proprios ei sacerdotes una fide caritate scientia exoraret gupremus uniči gre-gis pastor Pius XI. Pontifex inaximus anno sacer-dotii sui quinquagcsiino a virginibus Carmelitis Lexovien. aere coiiato v. e. Aloysii Sincero S. B. E. Card. Consiliis usus Russicum hoc e solo er-rexit et S. Theresiae a Jesu Infante dedicavit a. D. MCMXX1X. Iz napisa jc torej razvidno, da je Pij XI. ob petdesetletnici svojega nuišništva zgradil ruski zavod, da bi se v njem vzgajali plemenitemu in težko preizkušenemu ruskemu narodu lastni duhovniki, ki bi mu v naročju skupne matere Cerkve omogočili rešenje. Napis nam pa tudi pove, da je bil zavod zgrajen z denarno podporo karmeličank iz Lissieuxa, zato je zavod tudi posvečen sv. Tereziji Deteta Jezusa. Njej je posvečena tudi hišna latinska kapela v zavodu, kjer se dnevno bere sv. maša. Slikar Malcev je sv. Terezijo naslikal v domači orientalski kapeli tudi na ikonostas. Ta oratorij, kjer se hrani Najsvetejše, je s stekleno steno ločen od ostale cerkve. Golovo se je zgodilo to prvič, da je njena slika upodobljena na iko-nosiasu. Ko stopile v zavod, vas takoj na Častnem mestu pozdravi mozaik sv. Terezije I). J. nasproti bizantinske Odrešenikuve podobe. Tako naj vsak, ki vstopi v hišo, ve, da sv. Terezija gospoduje v zavodu. Njen kip jc tudi v govorilnici. V šolskem letu 1941-42 ima zavod 14 gojencev in sicer 5 Rusov, 4 Bolgare, 2 Slovaka in 3 Nemce. Pij XI. je za zavod kupil tudi lepo vilo blizu 1'orto Ferraio na otoku Elbi, kjer gojenci prebijejo poletne počitnice. Bogoslovci se poleg katoliškega bogoslovja, filozofije in vzhodne liturgije uče tudi ruščine; obširno študirajo boljševizem, vzhodne cerkvene razmere, zlasti razmere v ruski pravoslavni cerkvi, versko preganjanje zadnjih desetletij itd. Zavod je popolnoma moderen in opremljen z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki. Mogel hi sprejeti še veliko ve? gojencev. Kadi bi sprejeli tudi Slovence, ki bi čutili v sebi poguin in res pravega apostolskega duha za hodfoe misijonsko delo med slovanskimi brati. Da bi tudi Slovenci bili seznanjeni s trm zavodom, zato so bile napisane tudi te vrstice. Dosedaj je Russicum poslal v pa-stirstvo 5 duhovnikov, ki pa seveda pri sedanjih razmerah niso mogli iti v Rusijo, temveč delujejo ined rusko emigracijo v Ameriki, v Aziji in v Evropi. Terezijanska šolska doba Po vsej Evropi, ne le v Avstriji, je začelo v začetku 18. stoletja prodirati spoznanje, da je preprosti narod deblo države, ki pa mu morajo s poukom in izobrazbo odvzeti spone nevednosti in duševne teme. V Avstriji se je lotila tega tež-' kega dela cesarica Marija Terezija. Sklicala je v ta namen 14. julija 1770 šolsko komisijo in že pol leta pozneje, 2. januarja 1771, je odprla prvo nor-malko pri Sv. Štefanu na Dunaju. Nalo so se osnovale normalke po vseh avstrijskih deželah. Dotlej so bile šolske razmere celo v Ljubljani zelo slabe. Učitelji so bili slabo plačani, večina jih je živela od skromne šolnine, katero je prinašala šolska mladina. V mestnih šolali je prevladovala nemščina. Ljubljanski mestni sodnik pl. Radics je poročal 16. marca 1754, da ima mesto nemškega učitelja v mestnem špitalu (v današnji Stritarjevi ulici). Učitelj je užival prosto stanovanje, 25 gold. letne plače in šolnino od 25 učencev, od katerih je dobival vsako četrtletje po 31 krajcarjev. To je bila v tem letu edina šola v Ljubljani. Kranjsko deželno glavarstvo je poročalo 17. junija 1761, da je bilo na vsem Kranjskem 16 ljudskih šol (gemeine oder Trivialschu-len). Isto leto je poslal ljubljanski magistrat glede ljubljanskih šolskih razmer naslednje poročilo: »V Ljubljani sla dve šoli, v katerih se poučujejo dečki in deklice. Poučujeta jih dva učitel ja. Izvežbana sta toliko, da moreta poučevati otroke v branju, pisanju in računstvu ter sta kos celo predmetom, ki jili je treba »pro parva schola« (za I. latinski razred). Plačujejo jih starši po 34 krajcarjev vsake kvatre. Sicer pa ni za šolo nobene ustanove ali glavnice. Eden od leh učiteljev poučuje 30 dečkov in 4 deklice. Če bi plačevali vsi starši redno, bi imel prvi učitelj 116, drugi pa 77 goldinarjev plače na lelo. Ta dva učitoija vodila otroke ob nedeljah popoldne med 1. in 2. uro v cerkev, eden k jezuitom, drugi v šenklavško cerkev. V mestu sta še francoski in italijanski učitelj, k' poučujeta na željo in za plačilo v jezikih.« Dobro ji je odgovoril »Pred mano je klečalo gotovo že več kot tu-cat moških.« »Gotovo pedikerjev.« I ' ' ' ittV t' f P •' • immSSS " - »J » Severna Afrika: Ujctniško taborišče, kjer so shranjeni angleški vojni umetniki Spori 5000 drsalcev na lovu skozi 11 mest Poklic je zamenjal Slalio nadarjeni slikar je zavrgel čopiče in barve ter je slikarstvo zamenjal s študijem medicine. Ko so pa nekoč vprašali prijatelji, zakaj je spremenil poklic, se jim je tako odkritosrčno izpovedal: »Napake na sliki vsak opazi. Zdravnik ima pa to srečo, da njegove napake zakopljejo skupno s pacientom c Kakor drugod je bila osnovana tudi v Ljubljani šolska komisija, ki naj bi ustanovila šole in nadzorovala učiteljstvo. Sestavljena je bila iz dveh do treh svetovalcev deželnega glavarstva, tajnika, škofijskega zastopnika in ravnatelja normalke. Po možnosti naj bi uvedla splošno šolsko obveznost. V ta namen so povprašali po vseli deželah pametne in za boljšo narodno izobrazbo vnete može za dobre in koristne nasvete. Za Kranjsko je predložil naš rojak, doma z Bleda, slovenski duhovnik in pisatelj Blaž Kumerdej, profesor na dunajski orientalski akademiji, vladi načrt, »kako hi se dalo kranjsko prebivalstvo najbolj uspešno poučevati v branju in pisanju.« Ta načrt je dobilo v presojo deželno glavarstvo, ki je povprašalo glede tega dolenjske in gorenjske okrajne urade, kostanjeviškega in stiškega opata, bistriškega prelata in novomeškega dekana, arhidiakona. Vsi, tudi oba opata, so bili s Kumerdejevim načrtom zadovoljni in so z njim soglašali. V začetku šolskega leta 1774. je bila odprta normalka v Ljubljani. V. vsej Avstriji pa morebiti nobena ni slabše uspevala. Leta 1777. je poročal o tej šoli grof Tor res, goriški vladni svetovalec in član ondotne šolske komisije: »Zares obžalovati se mora, da je šolstvo na Kranjskem tako slabo, ko so vendar poslali tja spretnega in vnetega ravnatelja in se je potrošilo mnogo časa in še več denarja. Vzrok je tičal v ljudskih predsodkih, splošna misel je bila namreč ta, da so nove šole vse luterske. Navzela se jih je celo vlada sama, ki je kazala nejevoljo proti novi upravi jasno dovolj. Med duhovniki sta najbolj podpirala šolslvo stiški opat in njegov tajnik Ignac pl. Fabiani. Slah začetek normalke pa je zakriviia nekoliko šolska komisija sama, ker je uvedla v Ljubljani takoj štiri razrede, v katerih pa je manjkalo učencev, učiteljev in knjig. >Le zgolj sodrga je obiskovala šolo,« se je tedaj trdilo. Nato je vlada imenovala erofa Torresa za šolskega komisarja na Kranjskem. Na ljubljansko normalko je bil imenovan nemški učitelj z du- Pred kratkim so imeli na Nizozemskem nenavadno športno prireditev. To je bila tekma množice drsalcev na progi, ki je znašaia polnih 200 km. Tradicionalna tekma na 200 km se je vršila v pokrajini Frieslaml. Startali so v mestu Leemvarden, za tem pa so se podili skozi 11 mest in se vrnili spel v Leemvarden. 52 let je že od tega, ko so prvič tekmovali na tej progi. To je bilo leta 1890. Takrat je zmagal nizozemski športni pionir Pun Mulier v 12 urah in 55 minutah. V tistih časih pa proga tli znašala polnih 200 km. temveč le 195 km. Veliki nizozemski maraton na drsalkah lahko priredijo samo v nenavadno hudih zimah, kadar je dober led na jezerih in prekopih, ki vežejo 11 mest Friške pokrajine. V 52 lotih so tekmovali samo sedemkrat. Letošnje zanimanje za to tekmovanje je bilo nenavadno veliko. Nič manj kot ."»(MK) Nizozemcev je prišlo v Leemvarden, da se udeležijo hitrega drsanja na 200 km. Med njimi je bilo 1100 izurjenih tekmovalcev in 4000 turistov, ki so si privoščili »izlet« na tej dolgi pro?i Med niimi je bilo tudi precej žensk. Mladika vabi na namizni turnir moštev Ze napovedani namizni teniški turnir moštev lx) priredila Mladika zaradi obširnosti programa — ker bo moralo vsako moštvo igrali z vsakim — v dveh nedeljah Začne se v soboto, 14. t. m. ob 1 popoldne in se nadaljuje v nedeljo od 0 dalje. Sodelovali bodo vsi ljubljanski klubi z več moštvi, tako da bo verjetno igralo osem moštev. Ker bo to prv i tak turnir, bomo dobili res absolutnega prvaka med moštvi. Posebno težka naloga časa Hcrmežane, ki so doslej zmagovali s precejšnjo srečo, na katero pa pri novem načinu tekmovanja nobeno moštvo ne more računati. Iz poslednjega govora Piere Coubertina Pod naslovom »Pas olvinpica« je imel športni voditelj Conbertin svoj poslednji govor, iz katerega objavljamo nekaj odlomkov: »S telesnimi vajami ie oblikoval tekmovalec antike svoje telo podobno kakor oblikuje kipar svoj kip. Po telesnih vajah je častil svoje bogove. Tekmovalci novega časa. ki še udejstvlijejo na isti način, proslavljajo potom športa svojo domovino, svoj rod in svojo zastavo.« »— Da bi jih bilo 100, ki oblikujejo svoie telo, je potrebno, da jih 50 goji šport in da bi se jih 50 bavilo s športom, ie potrebno, da se jih 20 specializira. In da se jih 20 specializira, je spčt potrebno, da je 5 sposobnih za izredne vrhunske rezultate.« »Poskus, da bi krotili borbeni šport s predpisi, ki zaustavljajo rekorde, je utopija. Citius, al-tius, forfius, vedno hitreje, vedno više, vedno močnejše —, deslo za vse tiste, ki si upajo rušiti rekorde.« »Olimpijske igre so praznik, katerega slavimo vsako četrto leto v čast redne obnove človeškega rodu. Praznovati jih moramo v ritmu astronomske strogosti. Od tega rilma ne smemo nikoli in v nobenem primeru odstopiti. Dandanes, kakor tudi v klasični dobi, lahko najske normalke Matija Strohmejer. Plačo. 150 gold. na leto, je dobival od kranjskih deželnih stanov, mestni magistrat pa je moral skrbeti za stanovanje in šolske klopi. Imovitejši učenci so morali plačevali vsako četrtletje po cn goldinar šolnine, siromašne učence pa je poučeval brezplačno. To je bil v Ljubljani prvi učitelj iz nove šole. Blaž Kumerdej pa je postal ravnatelj ljubljanske normalke, a jo moral zaradi izpopolnitve najprej na dunajsko normalko. Normalka v Ljubljani, nastanjena v Starem licejskem poslopju na današnjem Vodnikovem trgu. je bila štirirazredna, obenem pripravnica, kjer so se izobraževali učitelji. Noben učitelj ni dobil službe, če se ni izkazal z izpitom na normalki. Ker pa so meščani kljub temu rajši najemali neizprašane zasebne učitelje za svoje otroke, so še 1. 1788., torej celili 14 let pozneje, z bobnanjem po mestu razglasili, da bo kaznovan z globo 14 goldinarjev vsak, kdor bo najemal take zasebne učitelje. Četrti razred je dobila ljubljanska normalka šele 1. 1786. Tudi dekliške ljudske šole, kjer lake še niso bile, so se ustanavljale na novo in izročale uršulin-kam v oskrbo. V Ljubljani so imele žensko šolstvo v rokah večinoma že poprej klarisinjc, sestre reda sv. Klare, ki so prispele v prvi polovici 17. stoletja, in uršuliitke izza začetka 18. stoletja. Poučevale so deklice v branju in pisanju ter jih tudi sprejemale na hrano in stanovanje. Na Kranjskem je bila največja ovira za napredek šolstva nemški jezik. Gledalo se je na lo. kako bi mu utrdili tla, dasi .so se v deželah, kjer se je govorilo nemški in kak slovanski jezik, nameščali v službo le obeh jezikov vešči učitelji. Za Ljubljano je priporočal grof Torres osnovanje elementarnih šol za slovenske učence. Novo osnovane šole so se delile na Iri vrste. Najimenitnejše so bile normalke kot vzor za vse ostale šole. Druga vrsta so bile glavno šole po manjših mestih in trgih, kjer se je učilo tudi nekoliko latinščine. Trelja vrsta pa so bile trivialne šole nn kmetih, kjer so poučevali le branje in pisanje. Glavne šole naj bi se osnovale tudi v Kranju, Led jc bil nenavadno gladek in ugoden za jok-movanjei Ob šestih zjutraj se je podala množica, v kateri je bilo čez 5 urnem drsanju v jutranji zori je precej favoritov zgrešilo pravo smer in se podalo v napačni prekop Ko so se vrnili na pravo progo, so zaostali za celo uro za najboljšimi. Nekateri so drveli na drsalkah ves dan, najboljši pa je prispel na cilj že ob tričetrl na tri popoldne. To je bil de G^oot, ki je zmagat v 8 urah in 44 minutah. Prva ženska se je vrnila z 200 km dolge prog" oh 4.20 popoldne. Tudi mod turisti je bilo nekaj odličnih tekmovalcev. Najboljši v njihovem razredu se je vrnil ob 3.50. Večino prvih most so odnesli domačini. Med prvimi petdesetimi je bilo čez 40 Frižanov. Da pa je bilo tekmovanje v resnici težko, vidimo po tem, da je bilo več slo takih, ki se še niso vrnili do večera. Do ranega jutra jo poslovala sodniška komisija in jo svoje delo končala šele ob treh zjutraj, ko so je vrnil zadnji tekmovalec. Najurnejši jo drsal lo 8 ur in 44 minut, zadnji pa je prispel na cilj po 20 urah mine olimpijska štiriletka brez proslave, če je praznovanje zaradi nepredvidenih okoliščin onemogočeno. Vrstnega reda in olimpijske dobe pa nc smerno nikoli spremeniti.« (Op. ur.: Kakor znano, je voditelj modernega olinipizmn. 1'iorre de Coubcrtin kmalu i>«» zadnji olimpiadi umrl.) Šport v kratken Milijoni J neka Drmnsri/n. Nobenega dvoma ni o tem, da je bil Denipsev najprikupnejši boksar na svetu. Imel je gentlemanski nastop, boril se je pošteno, zmagoval leto za letom, nikoli pa ni razočaral gledalcev. S svojimi boksarskimi rokavicami je zaslužil kot poklicni boksar neverjetno visoke vsote dolarjev. Prvič sc ie proslavil v borbi proti Willardu, ko je zaslužil 452.000 dolarjev. To je bilo I. 1919. Ko je nastopil proti Brcnnanu. je dobil 202 tisočaka, v dveh nastopih proti Firpu in Shar-kovu pa ie zaslužil kar 2,165.000 dolarjev. Svoj dolarski rekord je postavil 1. 1927. na tekmi s Tunnevcin, ko so mu odšteli za nastop. ki je trajal nekaj krogov po tri minute kar 2 milijona 650.000 Denipsev že dolgo ne nastopa več. pač pa prireja profesionalne športne prireditve. Njegovo pridobitno vlogo v borbi z rokavicami pa ie prevzel črnec Joe l.ouis. Za plavalni naraščaj skrbijo. 15. februarja bodo imeli v Berlinu veliko mladinsko plavalno prireditev, katere se bodo udeležili naraščajniki treh velikih okrožij: Sudetov, Berlina in Hamburga. V ta namen so sklicali v Schreckenstein najhitrejše plavalce, ki se urijo v posebnem tečaju. Dnevno imajo štiri ure treninga, s pomočjo plavalnih filmov pa se učijo tudi teorije O uspehih, katere bodo dosegli deset- do štirinajstletni plavalci na tekmi v Berlinu, bomo še poročali. V Stockholmu bodo gradili športno palačo, v kateri bodo lahko tudi v zimskem času prirejali večje športne tekme. Prostora bo za 10.000 gledalcev. Industrijski športni dan so priredili v Mona-kovem. Udeležilo se ga je 3.000 nameščencev, katerim je bilo omogočeno, da se naužijejo lepot zimskega športa. Največ veselja 60 pokazali do ke-glanja na ledu in sankanja. Kamniku, Loki, Idriji, Novem mostu in Radovljici, ki pa naj bi ostale toliko časa trivialno, dokier ne bi bilo dovolj učiteljev in knjig. Glede preureditve ženske šolske izobrazbe je cesarica poslala učiteljico Kohlldffel z Dunaja, šole so se vzdrževale v začetku iz državne, pozneje i', deželne blagajne in iz normalno - šolskega sklada, kamor se je stekala zlasti imovina 1. 1773. raz-puščenega jezuitskega reda. Jezuitski kolegiji in gimnazija so se uporabili za ljudske šole. V Novem mestu je bila od I. 1746. nekakšna latinska šola. Idrijska šola je bila odprta 1779 in je bila prav dobro obiskovana. V Idriji, Novem mestu, Kamniku, Postojni in Loki se je šolalo leta 1779. 3083 učencev, na ljubljanski normalki pa 431, pač veliko število šolske mladine za prvi začetek. Tisli čas jo državi prevzela tudi gimnazije v svojo oskrbo. Po letu 1773. jezuitski red ni več imel gimnazijskega pouka. Ker pa potrebnih posvetnih učiteljev ni bilo, so ostali jezuiti na gimnaziji še nekoliko let, novomeška slaba gimnazija pa se je odpravila in nadomestila z glavno šolo. Leta 1775..so bile objavljene leges arademicae, ki so zahtevale za vstop v gimnazijo temeljito' znanje predmetov normalke, zlasti znanje nemščino in prvih glavnih latinskih šol. Nižji gimnazijski razredi so so smeli štirikrat ponavljali. Leta 1776. jo bil uveden zrelostni izpit za dijake, ki so prestopili v filozofijo. Pozneje se je preustrojiia gimnazija lako, da je imela le pot razredov, dva humanistična in tri gramatikalne razrede. Tako je oslalo do I. 1806.,' ko je bila gimnazija razširjena na šest razredov. Lota 1781. je določil nov učni načrt, da naj so premije delo v razredih z 10 dijaki le enemu dijaku, z 20 dvema itd., ostali odlični dijaki pa prejmejo pohvalo, toda le 5 dijakov v enem razredu. Domača zgodovina jo bila uvedena kot predmet šele po tem novem šolskem načrtu. »Citaj tn širi »Slovenca!« Francesco Perrli 60 Neznani učenec Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. 5. Po pridobitvi nove sirijske sttžnje se je razvila v Varilijini vili nekaj tednov na skrivnem mrzlična živahnost. Dvoje nujnih pisem, zaupanih krmarju neke tovorne ladje, ki je odplula v Cezarejo, je še isti večer odšlo v Palestino. Eno ie bilo za Marka Adonija, drugo za Klavdijo Prokulo, ženo Poncija Pilata. Istočasno je odpotoval prot. Rimu zdiavnik Kiparis s pismom za Urgulanijo. Medtem se Varilija več dni ni prikazala iz svojih prostorov, kakor bi bila s svojimi sužnjami Ioeso, Puničanko in mlado Jokasto neznansko zaposlena kdo ve s kakimi pripravam' Drugi sužnji, ki so jo mimogrede videvali pri kosilu ali ko je šla v kopalnico, so zapazili v navadah svoje gospodarice nekaj nenavadnega Varilija, ki je tudi po svojem resnem značaju vedno zametala sleherno umetno napravljaitje, lepotičje in vonjave, se je zadnje dni prvič prikazala t, tenkimi plastmi svežega mesa, ki ga je imela nespremenjeno povezanega na obrazu in čelu, kar je bilo sicer tedaj v Rimu pri aristokratskih matronah, ki so hotele ohraniti mehko kožo obraza, zelo v navadi. Cez deset dni se je Kiparis vrnil iz Rima z nekim Levantincem, ki se je izdajal za trgovca. Oba sla odšla k Variliji iu se z nio dolgo tajno pogovarjala. Potem se trgovec ni da', več videti do prihodnjega semnja za sužnje. Kiparis je prinesel od Urgulanije pismo, ki se je takole glasilo: »Urgulanija Variliji pozdrav! i Z veseljem smo sprejeli tvoje sporočilo in | l bojaznijo tvoje odločitve. Kar se tiče mene, I veš dobro, da sem bila vedno za drzne poizkuse, in zato tvoje odobravam. Človek, ki spremlja Kiparisa, je moj osvobojcnec in ima točna navodila, da ti bo popolnoma na razpolago. Ta čas, to se pravi prav danes, odrine iz Ostije neka jadrnica in se usidra proti koncu tedna v lokrijskem pristanu. Kakšno je geslo, veš. Boginja Abbona ti bodi naklonjena in Purigines naj te varuje. Zdravstvuj! Urgulanija.« Semenj za sužnje se je vršil pred templjem Diane Fescennije dvakrat na mesec, in sicer prvo in zadnjo sredo. Tiste dni, ko je šel mesec h koncu in je bil spet semenj sužnjev, je Kiparis jx> Varilijinem naročilu odpeljal Puničanko na trg, da bi jo prodal. V vili so vedeli, da jo je kupil oni trgovec, ki je prišel iz Rima z grškim zdravnikom, in da se je ta večer vrnil, da bi plačal kupnino in jo odvedel. In res, ko se je stemnilo, se je oglasil trgovec v vili, a j)ri stranskih vratih na vrt. S seboj je imel odprt voz, ki so mu pravili cisiiun. Odvedli so ga k Variliji, pri kateri 6e je nekaj časa |x>tmidil in se z njo razgovarjal, |x>tem pa odšel s Puničanko. Tedaj, ko je odhajala sirijska sužnja iz vile, se je zgodilo nekaj posebnega. Jokasta. ki je čakala pri vratih, ji je šla naproti. Sužnja je bila oblečena v prelejio orientalsko nošo in imela zavozlano okoli las tenčico iz rdeče svile ki je očarljivo poudarjala njen beli obraz in rjave oči. Na čelu se ji je kakor črn cvet odražala drobna zvezdica Venerina. Zdravstvuj Jokasta,« ji je zašepetala 6užnja in ji pobožala obraz, »ali sc lahko zanesem nate?« ^Gospodarica,« jc rekla deklica, »vse do smrti! Naj te spremlja Diana Fescennia na tvoji poti in s|)ominjaj se vasili male Jokaste, ki te ljubi, ln zdaj, gospodarica, bi te prosila za velik dar. Sužnja jo je gledala za trenutek neodločno, jioletn pa si odjiela biserno ogrlico in jo dala deklici: »Vzemi!« -Ne,« jc rekla Jokasta, drugačen dar bi od tebe rada. Dovoli, da te objamem.« Sužnja jo je giujeno objela in jo poljubila na lica. »Vzemi tudi to,« je še rekla in ji stisnila ogrlico v roko. »Pozdravljena, Jokasta, zanesem se nate!« Nato se je odtrgala od deklice in v teku dosegla cisium ter sedla k tigovcu. Zažvižgal je bič in voz je izginil v senci večera, nakar se je zdelo, da je legla na cesto velika tišina. In še ie bilo po tem odhodu, kakor ne bi ostal nihče več v vili. Medtem se je spustila na ožino prelepa junijska noč. Morje je bilo mirno kakor olje in v ozračju ni bilo ne diha kakega vetra. Nad sicilskimi gorami, ki so bile kakor iz satira, se je bleščal lovec Orion kakor svetilnik in Koza Almateja, zleknjena na sinjini nebesnega travnika, je bila, ko da bi mekelaje ponujala svoje zvezdnato vime bodočemu gospodarju bliska. Varilija je ob toplih poletnih večerih večkrat odšla s kakim sužnjem v čolnu na morje in veslala kako miljo proli Scili. Navadno je bil njen čolnar na teh |x>nočnih sprehodili Kiparis. Tudi ta večer je hotela iti na morje. Zato je Joesa poklicala Kiparisa in mu v gospodaričinem ■irtemi ukazala, naj pripravi barko »Povej gospodarici, da je že pripravljena,« je rekel Grk, »in da jo pričakujem na obrežju.« Kmalu jx)tem je Varilija prišla z loeso in Jokasto iz hiše ter krenila proti obali. Čoln se' je počasi oddaljeval in kmalu izginil v, temi na morju in 6e ni videl več. Nekaj ur ni bilo slišati tam okoli drugega ko hruinenje morja, ki je pljuskalo ob obalo in v Pozejdonovern zalivu iz beznic pijano kričanje mornarjev. Med'em se je dodobra znočilo, a nihče ni videl, da bi se Varilijina ladjica vrnila. Minila je že tretja ura in sužnji so postajali nemirni. Suženj, ki je skrbel za mir, je siopil na vrt, da bi se jjosvetovai z varuhom vile in oba sta odšla na ploščad, odkoder sta gledala na morje. O ladjici ni bilo videti nikakega sledu. Zvezde so bile visoko. Gostosevci, ki so bili vzšli izza vrha Fine, so bili že na sredini neba in tudi glasovi mornarjev sc že pojemali. Tako je prišla polnoč, a ladjica se še ni vrnila. Silenciarij ?e je vznemiril in že hoiel sklicati druge sužnje da b; šli in odpluli na morje iskat gospodarico, ko se je zaslišalo s ceste nekako vzdihovanje in še hitri koiaki. Potem se je razlegel v temo preslrašen glas, ženski glas: »lo moi talaina... io moi talaina!... Joj meni revi!« Nenadoma je planila v vilo Jokasta z razmrše-nimi lasmi vsa premočena, da je teklo z nje, in s spačenim obrazom. »Io moi talaina .. Io moi talaina!... Gospodarico Varilijo -o |x>žrli Scilint j»i, vsi so utonili. Jaz sama sem se rešila Io moi talaina!...« Nato se je vse zbegalo Sužnji, k; so še bdeli, so začeli tuliti, se bil; ob bedra in v obraz in tudi varuh vile je jokai. Odprli so ječe in vsi sužnji so bili v kratkem na vrtu in v svitu bakel se je začelo v noči splošno beganje in tekanje. Jokasta je kakor blaznela in šklepetala z zobmi ter ni vedela drugega jiovedati, ko da je jx)-navljala: RTr.iifiiii:^ Predstave ob delavnikih ob 14.30, _oti nedeljah ob 10.30 in 14.30_ Je li tnnRočo v iporlu In -/.nbavl najti popolno zadovoljstvo t O tem razpravlja film KRALJICA SNEGA Ann Sheriilau, lttchard Carison. Helen Parrish KINll UNION - IEI. 22-21 Motorna pesem bel« pustinje. I i o i y,a 'ivljenie in ljuhezeu med ljudmi in živalmi skrajnega nevera v vele- RiliTAnn Since Has>o fieorg filmu UdalttKlI boenklierpr. Hibi« Bertftroein. Film odlikovnn nn mednarodni razstavi v Benetkah KINO MATICA - lfc:L. 22.41 Filra napete detektivske vsebine n skrivnostnem vampirju, ki mori iniaila desletn V mreži Maurice Den. Mnuriee Cbevalier. Picrre Itc-noir, Andre Hrunot KINO SLOOA. - TEL. 27-30 V nekaj vrsticah Slon spada med tiste redke živali, ki sploh ne morejo skakati. Njegove kosti in mišičevje si) zelo slabe v odnosu »Io ogromnega trupla. V bruseljsk m časnikarskem muzeju je najzanimivejši predmet sto let star pariški časopis. ki je bil natisnjen nn platno, č asnikarski pa|> r je bil tedaj namreč tudi zelo obdavčen. Omenjeni pariški časopis v bruseljskem muzeju so svoječasno za trajanja neke nalezljive bolezni uporabljali tudi za robčke. Nad 5(10 vrst antilop živi v Afriki. Torla domovina antilop ni Afrika, temveč Amerika, odkoder so v terciarni dobi prešle preko Aljaske v Azijo, od tu pa preko Južne Evrope v Afriko. Japonska beseda -tono«, s katero nnzivajo ja|ionskega cesarja, izhaja iz kitajske besede Tijenhuan in pomeni >lmg nclio«. Oči se ponoči ne svetijo samo mački, temveč tudi psu, kozi. konju in rogati živini. Ljudje, katerih oči iinajo tudi taikšno lastnost, so zelo redki. Vse do trinajstega stoletja «o ženske jahale na isti način kakor moški. Odtedaj naprej so pa /ene smele jahati samo v moškem spremstvu ter so na konju sedele nu blazinici ob strani, z obema rokama so se pn držale za ja-hnlca. Tako so jahale vse do šestnujstega stoletju. Različna mnenja o česnu Malo rastlin je na zemlji, o kateri bi bili imeli razni narodi v preteklosti tako različna mnenja, knkor o česnu. Stari Egipčani so ga visoko cenili, medtem, ko so sjiet Grki s jire-zirom izgovarjali njegovo ime. Leta 13bS. je kralj Alfonz Kastiljski izdal za svoje viteze zakon. s katerim jim je najstrožje prepovedal uživanje česna. Kdor se je prekršit proti zakonu, je bil zu mesec dni izključen z dvora. CURA INFIUENZA, NEVRALGIE, REUMATISMI LOMBAGGINE e rapida-mente ne calma i dolori lob. O. MANZONI 4 C. ZDRAVI HRIP0, NE-VRAIGIJE, REVMATIZEM TRGANJE V LEDJIH in naglo pomiti bolečine »sen teh bolezni. Milano • ,ia Vofo,J | SlužIte j |Stanovanja! Dobe: Vrtnarja /n vsa vrtna dela, sposobnega, solidnega, sprej-1 me Industrij, podjetje v Ljubljani. - Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod: »Sposoben vrtnar 1016«. m jčji i Ddda|o: Sostanovalko pošteno In zaposleno — sprejmem v centru mesta. Ponudbe na upravo Slov. pod »Solidna 1047«. jKupImcl ■a trn Mačke lisičje, veverične kože ln vse drugo vrste kupuje in plačuje zelo visoke ceno kakor še nikoli Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30. k Jštefo: Stanovanje ono- ali dvosobno Išče solld. stranka brez otrok za takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalno 1042« x Premog ^ DRVA I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva E. Tel SL 20-95. 22 miz in stolov proda PRIVILEGIRANA AOKARNA BANKA. ' Podrobnejše v tajništvu banke. la lampada di quafita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ElETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnico proizvajena v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. TUNGSRAM Na fronti v Marmariki: sežgan angleški tank I a »Biondo« pomaranče v košarah po ca. 17 kg naprodaj na Ja-nežičevi cesti št. 13 po 4.70 lir za kg. Kličite telefon št. 37-14. Zahvala Spoštovanim gosjiodom predstavnikom oblasti in vsem cenjenim prijateljem ter znancem, ki so počastili ob smrti gospoda dr.Viadimirja Foersterja našega predragega rajnkega z udeležbo pri pogrebu, z darili cvetja na krsto, in onim, ki so izrazili svoje sočustvovanje osebno ali pismeno, izrekamo iskreno in najtoplejšo zahvalo! V Ljubljani, due 10. februarja 1942. Žalujoči ostali. 16 Oporoka osmih bojevnikov »No?« vpraša Kennedy. >Ali so vaša prizadevanja bila uspešna?« '•••Niso bila, gospod inšpektor. Tema inočnb ovira, liisbc iti fotografije pa smo dovršili. Mrliča smo položili na veliko.marmorno mizo v zimskem vrtu ter ga pokrili. Mar želite...?« »Nič, je že dobro! Naj leži tam do uradnega mrliškega ogleda. — Ključ ste našli?« »Ne, gospod inšpektor.« >Gos|iod Bartlett, ali imate še drugi ključ od zimskega vrta?« »Imamo, gospod inšpektor.« »Prosim, dajte ga seržantu. — Nato zaklenite vrata, seržant, in se vrnite v Chelmsford. Jutri zjutraj ob devetih bodite spet tukaj.« ; Razumem, gospod inšpektor.« Seržant in Bartlett sla odšla. ♦ Kennedy tako široko zaztleha, da mu je v čeljustih kar zaškrtalo. »Ali ste že kdaj videli toliko lažnjivih Kljttk-cev na enem kupu? — Ti ljudje že vsi tako lažejo, da sami sebi verjamejo — mladi Finnsbury, gospodična Brent, oba strežaja, Bartlett —« »Tudi Bartlett?« sc. smeji Hammond. »Ta je še najhujši. Glavo stavim, da bova slišala še dosti takih debelih.« »Imate še kaj drugih sporočil z.a liste, stari Sherlock Ifolines?« veselo vpraša Stuart, ki se je doslej previdno tiščal v ozadju. »Dozdeva se mi, da ste nocoj dobili že dovolj s|ioročil. Mar se Vam ne zdi? Le bašite v svoje stolpce vse, kar Vam je drago. Večje nesreče, ka- kor ste jo že, skoro ne morete več napraviti. Ali ne pojdc-te že skoro domov spat?« »Domov? Kaj, pa mislite? — Saj se tukaj tako imenitno zabavam, da bi tudi jutri rad bil v središču dogodkov... ali pa vsaj prav blizu. Z vašim vozom se popeljem v Chelmsford iskat iirenočišča. Kolikor se spominjam, je tam na glavni cesti še kar dosti čeden hotel.« »Tako, v Chelmsford se peljete? Kdo Vam je dovolil, dragi prijatelj?« »Kaj dovolil? Tam v hotelu prenočiti?« »Ne — z mojim vozom se tjakaj peljati. Če se prav spominjam, slo mi rekli, da sc bo tisti Vaš preklicani fotograf po Vas vrnil?« »Saj res, zdaj, ko sle me opomnili, se tudi meni začenja lako dozdevati. Včasih me mimogrede začenja spomin zapuščati. Mar ue, Lion?« __ »Čislo res! Gospod Kenue