Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16'—, četrtletno din 9 —, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK .N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, ■/» strani din 250—, »h« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Nadaljevanje pogajanj s Hrvati po Veliki noil V velikonočni številki smo obvestili naše čitatelje, da so se vršili prve dni velikega tedna v Zagrebu razgovori za sporazum s Hrvati med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in voditeljem hrvaškega naroda dr. Vladkom Mačkom. O teh razgovorih je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta na večurnih razgovorih, ki sta jih imela 3. in 4. aprila v banski palači v Zagrebu, proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj v državi in na stremljenja, da se ustreže vsem vzajemnim upravičenim težnjam, da se obnovi popolno zaupanje in čim bolj utrdijo koristi med Srbi, Hrvati in Slovenci v vseh manifestacijah njihovega skupnega življenja. Na teh razgovorih, ki so potekali na pobudo predsednika kr. vlade in v zelo prisrčnem razpoloženju, sta predsednik vlade Cvetkovič in predsednik HSS dr. VI. Ma- Italija vkorakala v Albanijo Na veliki petek so presenetile širšo javnost brezžične vesti, da je prišlo med Italijo in Albanijo do spora in da je začela ta dan Italija z zasedanjem albanskega ozemlja. — Kakor znano, sta bili ti dve državi že od pred leti v ozki povezanosti. V najnovejšem času so se vodila pogajanja med italijansko vlado in albanskim kraljem Zogom za sklenitev novega sporazuma, katerega sta zavrnila albanska vlada in parlament. Albanska oborožena sila je začela ogrožati varnost italijanskih podanikov in na veliki četrtek zjutraj je odpeljalo šest italijanskih vojnih ladij iz albanskih obmorskih mest Drač in Valona več sto italijanskih in na albanskih tleh živečih državljanov v Italijo. Nato je poslala Italija nad Albanijo 400 bombnikov, ki so metala letake s pozivi na mirno predajo. Na veliki petek ob štirih zjutraj se je pojavilo 170 italijanskih ladij pred raznimi albanskimi pristanišči. Pred luko Santo Quaranto je priplulo 75 ladij, pred Valono 40, pred Drač 38 in pred Sv. Ivan Meduanski 28. Italijanske čete so pod generalom Gonzonijem začele na veliki petek ob 5.30 zjutraj z izkrcavanjem, kate- ček ugotovila, da sta v glavnem istih misli glede bistva vprašanj, ki so bila na sporedu, in da imata isto osnovno naziranje o načinu, kako naj se ta vprašanja urede. Predsednik kr. vlade Cvetkovič in predsednik HSS dr. Maček mislita, da ima predmet teh razgovorov kar najširši politični pomen, zato bosta te razgovore nadaljevala takoj po velikonočnih praznikih. Po omenjenih sestankih z dr. Mačkom se je vrnil g. ministrski predsednik dne 5. aprila zjutraj v Beograd. Na kolodvoru so ga pozdravili vsi v Beogradu se mudeči ministri, skupina senatorjev, poslancev ter članov mestnega odbora JRZ. Vsi navzoči odličniki so navdušeno pozdravili predsednika z vzkliki »Živijo«. Ministrski predsednik je ponudil prijateljem dobro razpoložen roko in je izjavil časnikarjem: »Zelo sem zadovoljen z razpoloženjem, v katerem so me sprejeli v Zagrebu.« rega so skušali Albanci zabraniti, a so Italijani odgovorili na te zapreke z bombardiranjem nekaterih albanskih krajev. Po udušenih srditih ovi alnih poskusih pri vkrcevanju so začele italijanske čete s prodiranjem v notranjost dežele, ^o pa ne jre brez zaprek, ker se Albanci srdito bra-lijo in podirajo pred svojim umikom mostove in ceste. Vendar so Italijani v noči na veliko soboto prodrli že tako daleč, da so ogrožali glavno albansko mesto Tirano. Radi tega je albanski kralj Zogu s kraljico, ki je rodila pred tremi dnevi sina, in vlado ta dan ob petih zjutraj zapustil pre-stolno mesto Tirano in se s posebnim vlakom odpeljal v notranjost dežele proti grški meji. V Tirani je to noč vladala silovito razburjenje. Vse je bežalo, mesto so pa pričeli ropati temni elementi. O dogodkih v Albaniji sta bili vladi v Rimu in Beogradu v neprestanih stikih. Italija je upoštevala pri nastopu napram Albaniji interese Jugoslavije na Jadranskem morju. Obveznosti po marcu 1937 sklenjene italijansko-jugoslovanske pogodbe po dogodkih v Albaniji niso bile prizadete, Lebrun drugič izvoljen za predsednika francoske republike V Verzalju pri Parizu sta se zbrala dne 5. aprila popoldne francoski senat in parlament k volitvi predsednika republike. Z ozirom na zunanje politični položaj je bil ponovno in že pri prvem glasovanju izvoljen s 506 glasovi od 910 dosedanji predsednik Albert Lebrun. G. predsednik je ro- dom iz Lotaringije, je star 68 let in njegov oče je bil kmet. Po pravem poklicu je rudniški inženir. Večkrat je že bil minister in je bil prvič izvoljen za predsednika 7. ma ja 1932. Rajni papež Pij XI. ga je odlikoval z velikim križem Kristusovega reda. Več zavednosti in zaupanja! Praznik Gospodovega vstajenja nas spominja na zmagovitost življenjske sile, ki je smrt ne more trajno obdržati v svojih sponah. Ta velika in tolažilna resnica se udejstvuje v človeku, ki živi po smrti te lesa v duši ter bo k poslednji sodbi oživel tudi po telesu, še bolj kot človek poedi-nec pa dokazuje neusahijivost življenjske sile narod, ki je neumrljiv. Zgodovina spričuje neumrljivost narodov. Res so nekateri narodi umrli, to pa po lastni krivdi. Značilno je dejstvo, da so to bili narodi, ki so bili številčno močni in vojaško silni. Takšni so bili mongolski Obri, ki so ogrožali obstoj Slovencev od samega njihovega zgodovinskega početka. To so bila bojevita nemška plemena Mar-Ikomanov, Kvadov, pozneje Vzhodnih in Zapadnih Gotov, Vandalov itd. Stoletja sc cele pokrajine trepetale pred njihovo moč jo, ki pa je naposled usahnila v smrt. Smrt teh narodov spričuje velik nauk, da narod ne živi samo od telesne sile ir tvarne moči, marveč da je tudi pri narodu duša neusahljivo vrelo življenja. Duii je, ki ož' lja: ta svetopisemski izrek velja tudi za narod. Duh navezuje kakor posameznika tako tudi narod na početnika in vzdrževalca vsega življenja — na Boga, ki je tudi narode ustvaril ter vsakemu določil nalogo, katera upravičuje njegov obstoj. Božja previdnost je odredila tudi našemu narodu posebno nalogo, ki jo ima izvrševati na ozemlju, ki nam ga je Bog podelil in ki je vsled svoje zemljepisne lege izpostavljeno nevarnostim. Čeprav po številčnosti razmerno majhen, je naš narod ohranil svoje narodno življenje skozi vihra in nevihte stoletij, četudi so ga večkrat hoteli sovražni valovi treščiti v brezdno pogube in smrti. Z izgubo lastne državnosti pred več ko tisoč leti ni izgubil svoje duše, marveč je živel naprej svoje samo-bitno življenje. To naše samobitno življenje ie dobilo krepkejšo tvarno osnovo v jugoslovanski državi, ki je narodna država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi trije jugoslovanski bratje jamčijo z vso svojo močjo za obstoj in nedotakljivost našega narodnega ozemlja in za nepremakljivost sedanjih državnih meja. Jugoslovansko jamstvo za nedotakljivost narodnih in državnih meja je pri Mariboru na severu isto kot pri Gjev-gjeliji na jugu, pri Subotici na vzhodu in pri Splitu na zapadu. Zgodovina je učiteljica življenja. Ona spričuje nezlomljivo življenjsko silo slovenskega naroda, ki je ohranil svojo zemljo, svoj jezik in svojo vero tudi v najtežavnejših okolnostih. Naj bi v knjige naše zgodovine večkrat pogledali tisti ma- SLOVENSKI GOSPODAR mi ii «in i ii mm i i ■ i w'i^rviwHmniCTggaas lodušneži, ki se dado preplašiti od vsake sovražile sapice! Če bi bili naši predniki podobni tem malodušnežem, bi nas Slo-,vencev že davno več ne bilo. K sreči pa se niso dali oplašiti ne od slabičev v krogu lastnega naroda, kakor tudi ne od porož-Ijavanja s sabljo od zunaj. Samozavesti nas uči naša narodna zgodovina. Naša zavednost mora rasti spričo moči naše narodne države. Zavedajmo se svoje življenjske sile in svoje obrambne moči! V tej svoji samozavesti in v svojem neporušljivem samozaupanju smo in bomo ostali nepremagljivi. imrnollsirn med Slovenci v italffi Slovenci v Italiji so vzeli z zadovoljstvom na znanje izjavo Mussolinijevo o rabi slovenščine v cerkvi in šoli. Tržaški ëkcf Santin je bil namreč nedavno v Rimu v avdienci pri predsedniku vlade Mussolini ju. Škof je vprašal: »Ali so slovenske pridige v slovenskih krajih Julijske krajine dovoljene?« Mussolini je odgovoril: »Vlada nima ničesar proti slovenskim pridigam.« škof je nadalje vprašal: »Ali se sme v smislu določb konkordata verouk poučevati v slovenščini?« Mussolini je odgovoril: »Slovenski jezik ni prepovedan.« Ti izjavi sta bili v tržaški in drugih škofijah sprejeti z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem. £&c vate, marveč v isti meri tudi za Slovence. PROSVETNI DOM NA PREVALJAH — NARODNA ZADEVA! Saj je srčna težnja našega naroda, da bi bil škof Slomšek proglašen za blaženega. Ali pa tudi storimo vse to, kar priporoča kardinal Pellegrinetti? Naša cerkvena oblast se res v tej zadevi mnogo trudi, v širokih vrstah našega ljudstva pa je vse premalo češčenja služabnika božjega Antona Martina Slomšeka in premalo zaupanja vanj. Dokler ne bomo posnemali italijanskega primera, ki nam ga kardinal Pellegrinetti stavi pred oči, ne bomo prišli do lastnih narodnih "vetnikov. škof o Kitajski. Zanimiva je sodba, ki jo je izpovedal o Kitajski, njenem položaju in njeni bodočnosti škof Ju-pin, ki so ga Japonci pregnali iz Nankinga, kjer je sedež njegove škofije. Ju-pin je po rodu Kitajec. Študiral je višjo bogoslovno vedo v Rimu. Ni samo v bogoslovju, marveč tudi v drugih znanostih visoko izobražen. Radi svoje izobraženosti in svojega izbrano lepega vedenja je visoko v čislih tudi pri poganih. Z ozirom na njegove velike politične sposobnosti ga je vlada imenovala za člana narodnega političnega sveta. Ko se je moral umakniti pred japonsko vojsko, je potoval po Evropi. Obiskal je v Rimu prejšnjega papeža Pija XI. Iz Rima. je odpotoval v Ameriko, kjer je prosil podpore za 30 milijonov kitajskih beguncev ter jo tudi v obilni meri dobil. O borbi Kitajske je škof Ju-pin izjavil, da se ne bori, kakor prej, za kakšno domačo vlado ali proti njej. Borba Kitajske gre za njen življenjski obstoj. To dobro ve kitajsko ljudstvo in zato se je tudi zedinilo pod svojim voditeljem Čankajšekom. V tej borbi je hvaležno za vsako pomoč, ki jo dobi od zunaj. Res je, da dobiva pomoč iz Rusije. Ni pa res, da bi s tem postajala Kitajska komunistična država, saj dobiva tudi pomoč iz Francije, Anglije in Amerike. Gospodarsko je Kitajska na trdnih nogah, njenega denarja se ne branijo niti v pokrajinah, zasedenih od Japoncev, njena industrija povoljno obratuje. Nasprotno pa se da iz raznih znamenj sklepati, da bo začela Japonska prej ali slej pešati. Moč Kitajske nikakor ni popustila niti glede financ niti glede vojaške obrambe. V zavesti narodne Novice Osebne vesti_ Novi predstojnik ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Za novega predstojnika pošte, brzojava in telefona v Ljubljani je bil imenovan g. poštni svetnik Jože Štukelj. Novi g. ravnatelj se je rodil leta 1894 v Ručetni vasi pri Črnomlju. Po končanih pravnih naukih je stopil leta 1919 v poštno službo. Kot dober krščanski mož in zaveden Slovenec je bil pod JNS vlado prestavljen v Skoplje, od koder se je vrnil leta 1935. Od novega predstojnika upa ter pričakuje posebno Slovenska Štajerska, da bo napravil konec neznosnim poštnim razmeram predvsem po Slov. goricah in sploh v Sloveniji. Smrt kmetijskega strokovnjaka. V Ljubljani je v 77. letu starosti 5. aprila umrl Viljem Rohrman, dolgoletni ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Pokojni je znan skupnosti ni bila Kitajska nikdar v vsej svoji zgodovini tako zedinjena, kakor je v sedanjem času. našim kmetovalcem po svojih strokovnih knjigah, predvsem po »Poljedelstvu«, ki ga je izdala Družba sv. Mohorja, in po »Kmetijskem gospodarstvu« ter »Zbirki kmetijskih naukov«. Mnogo je delal tudi za povzdigo kmetijskega pouka po ljudskih šolah. 33 let je bil ravnatelj kmetijske šole na Grmu, 40 let je deloval v Kmetijski družbi, 8 let kot urednik »Kmetovalca«. Bil je odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Njegov spomin bo živel v njegovih delih. Nesreče_ Smrtno poškodovan od spiašenih konj. V Slovenjgradcu je skušal zaustaviti vpre-žene splašene konje posestnik in mesar Anton Kuhar. Omenjeni je pri zaustavitvi živali dobil tako hud sunek v prsa, da se je nekaj metrov cd domačije zgrudil in izdihnil. Zapustil je vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Smrtna žrtev prometne nesreče. Na dr žavni cesti nedaleč od Slov. Bistrice se jt* zgodila nesreča z motornim kolesom. Ker so se zlomile vilice na kolesu, sta obležak v obcestnem jarku s hudimi poškodbam. 26 letni Franc Šajtegl iz Konjic in njegov sovozač 32 letni posestniški sin Anton Po točnik iz Zreč. Potočnik si je prebil pri padcu lobanjo in je dobil tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegel v mariborski bolnišnici. Tudi Šajteglovo stanje je zelo resno. Dve hudi poškodbi. Huda nesreča je doletela pri Sv. Rupertu v Slov. gorica! 12 letnega posestniškega sina Vladimirjz. Stuhec. Fant je padel s hleva in je prile tel na desko, iz katere je molel žebelj, k je revežu ranil čeva. — V Podvelki je padel z brzojavnega droga 55 letni tovarniški delavec Ivan Sušek. Pri padcu si je zlomil desno nogo in je dobil hude notranje poškodbe. Popadljiv konj. Fr. Kušer, 30 letni hlapec okrajnega cestnega odbora, se je zatekel v mariborsko bolnišnico z na dveh me- Redki priložnostni nakup omogoča prodajo raznovrstnega blaga za Skoraj polovično ceno n. pr.: Za birmance, kostume in moške obleke: kamgarn 140 cm širok, v modri barvi samo din 39 — kamgarn iz čiste volne, črtaste v raznih barvah samo din 50*— volna za ženske obleke samo din 23'— svila bela in barvasta pO din 9'—, 12'—, 13'— In 18'— cvirncajg, deleni ter različni ostanki pO din 5*—, 6*— in 8*— V oddelku ostankov veletrgovine ANTON MACUN Maribor Gosposka ulica 8-10 669 kjer nudi tudi veliki modni in konfekcijski oddelek vedno od najcenejšega do najfinejšega blaga po nizkih cenah. stih zlomljeno levo roko. Poškodbo mu je prizadejal z ugrizom popadljiv konj. Že pri pripravi za velikonočno streljanje nevarno obsireljen. V Rogoznici pri Ptuju se je pripravljal nekaj dni pred prazniki na velikonočno streljanje s karbidom devetletni Janko Rašl. Vsemu zatopljenemu v strelne poskuse mu je nenadoma eksplodirala strelna naprava. Drobci pločevine so zadeli mladega neprevidneža v levo oko. Rašla so oddali v mariborsko bolnišnico, da mu skušajo rešiti vid. Posestnik po nesreči ob konja. Na rampi med kolodvorskim poslopjem in železniškim skladiščem v Celju so naložili iz vagona na voz dele vrtiljaka. Ker v voz niso bili ppreženi konji, je začel drčati navzdol in je zdrvel po cesti, ki vodi mimo železniškega skladišča. Ravno v tem času je pripeljal nasproti enovprežni voz sin posestnika Jurija Strenčana iz Lave pri Celju. Oje voza. na katerem je bil naloženi vrtiljak ali »ringlšpil«, je zadelo s tako silo v Stren-čanovega konja, da mu je predrlo prsa in se je zgrudil mrtev. Lastnik konja je oškodovan r" 6500 din. ★ RAZNE POŽARNE NESREČE Velik požar pri Ptuju Vas Spodnjo Hudinjo pri Ptuju je zadela 5. aprila zjutraj huda požarna nesreča, ki je grozila radi močnega vetra z vpepe-Ijenjem vsega naselja. Neumornim gasilcem iz Hajdine, Gerečje vasi in Ptuja je uspelo, da so ogenj za jezili. Na nepojasnjen način je začelo omenjenega dne ob pol sedmih zjutraj goreti s slamo krito gospodarsko poslopje posestnika Ivana Artenjak. Z največjo naglico je zajel ogenj vse poslopje s skednjem ter hlevi in je preskočil tudi na hišo. Obe poslopji sta pogoreli do temeljev. Silen veter je raznašal ogorke daleč naokrog. Kmalu je bila v plamenih od prvega pogorišča kakih 150 m oddaljena streha gospodarskega poslopja posest-nice Marije Kac. Gasilci so oteli Kacevi hišo. Že je bilo videti, da so gasilci ukro-tih ogenj, ko se je užgalo naenkrat še nedograjeno gospodarsko poslopje posestnika Stanka Zupančič. Ogenj je preskočil še na Zupančičevo hišo ter na sosednjo garažo. Poleg poslopij je uničil ogenj Zupančiču dva vagona stavbenega lesa, razno gospodarsko orodje, kure, krmo ter mno- go zrnja. Pri Zupančiču znaša škoda 150 tisoč dinarjev. Skupna škoda pri ostalih dveh pogorelcih znaša 200.000 din. Manjši požari Na Plešivcu pri' Slovenjgradcu je vpepe-lil ogenj 25.000 din vredno hišo posestniku Antonu Miklavžinu. — Dne 5. aprila zvečer je povzročila eksplozija olja v Kranju v trgovini Kremenšek požar, kateri je uničil trgovino in je tudi na poslopju napravil veliko škodo. Gasilcem gre zasluga, da se ni razširil požar na pošto. Škoda znaša 250.000 din. Lastnik trgovine Franc Gre-benšek je bil zavarovan le za 40.000 din. — Ogeni je uničil veliko shrambo posestniku Mihaelu Jelen v Razboru. Zgorelo je 900 litrov sadjevca, nad 200 kg zabele, vse žito, mnogo svinjskega mesa in soloh ves živež. Nesreča je tem obeutneiša, ker pogorelec ni imel vsega zavarovanega. — V Rošnji v župniji Št. Janž na Dravskem polju je postala žrtev plamenov 40 tisoč din vredna domačija Otona Prangeš. Razne novice_ 700 letnica minoritskega samostana v Ptuju. Letos bo obhajal minoritski samostan 5., 6., 7. avgusta 700 letnico postanka. Samostan so ustanovili ptujski gospodje leta 1239. Prvotna samostanska stavba je imela le malo sličnosti s sedanjo iz leta 1696. Štorklji dobro uravnal strto nogo. Iz SI. Konjic nam pišejo: Od jeseni lanskega leta je ostala pri nas mlada štorklja, katero je spravil na svoj dom lovec g. Jarno-vič. Ptica se je povsem udomačila in je na veliko veselje Konjičanov skoraj vsak dan krožila nad trgom. Štorklja je prebila zimo v Konjicah. Pred tedni je zadel neki fantalin priljubljeno žival s polenom in ji stri levo nogo pod kolenom. G. Jarnovič je zlomljeno nogo uravnal in jo je skrbno povezal med deščice. Poškodovana štorklja že zopet leta in skače le po eni nogi, ker strta je še v obvezi, a je sigurno, da se bo ptici zarasla kost brez kvarnih posledic. Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi v nedeljo, 16. aprila, veliko dobrodelno tombolo v prid »Doma revežev«. Tombola bo na Trgu svobode. Začetek ob dveh popoldne. Udeležite se je, ne bo vam žal! Dobitki so v gotovini in v blagu. Tablica stane 2.50 dih. Dobitki so razstavljeni v Jurčičevi ulici pri »Obnovi«, trgovina pohištva Novak. Oglejte si! Segajte pridno po karticah! Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse one borce, ki bivajo v občini Sv. Barbara v Halozah in bližnji okolici ter so se udeležili v prevratni dobi leta 1018 in 1919 osvobodilnih akcij za našo severno mejo pod vrhovnim poveljstvom generala R. Maistra, ki bo v nedeljo, 16. aprila, po rani »v. maši v gostilni Anton» Korenjaka pri Sv. Barbari v Halozah. Tam, »kjer barčiea po morju plava ...«, kje» rožmarin dehti in oljka zeleni, k Mariji na Trsa-tu nad sinjim Jadranskim morjem, zahrepene vsako leto slovenska srca o binkošfcnih praznikih, ko se zbirajo romarji, da pohite pod vodstvom »Po božjem svetu« k njej, ki že stoletja tolaži in osrečuje svoje častilce v svetišču, kjer je nekdaj bila hišica nazareške sv. Družine. Letos je s tem prelepim romanjem združen vesel izlet z ladjo po morju v prelepo Malinsko na otoku Krku in v Italijo (na Reko in v čudovito lepo Opatijo) bodo lahko šli romarji. Kdor želi letos na to priljubljeno božjo pot (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze), naj takoj javi po dopisnici svoj naslov romarskemu vodstvu »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, da bo dobil brezplačna navodila, ker morajo vsi, ki hočejo v Italijo, biti priglašeni že do 20. aprila, vsi drugi pa do 5. maja. 622 Voilopivčeva »Mladinska himna«, ki jo je svoj čas Vinko Vodopivec komponiral kot »Orlovsko himno« na besedilo dr. Evgena Lampeta, je zdaj izšla v novi izdaji pri »Sedejevi družini« v Ljubljani. Pesem z notami je tiskana na dobrem papirju in z razločnim tiskom ter stane 2 din. Naroča se pri »Sedejevi družini« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10. (Za deset izvodov dobi naročnik enega zastonj.) Kuhinjski recepti zanimajo vsako gospodinjo. Ne zadostuje znanje dobrega kuhanja, če ni dobrega recepta. Tako tudi ne zadostuje znati prati brez dobrega mila. Uporabljajte domače terpen-tinovo milo »Oven«. To vam priporoča na tisoče gospodinj. Cenj. čitatelje dravograjskega okraja opozarjamo na mali oglas prevaljske hranilnice pod razdelkom »Denar«. Obžalovanja vredni slučaji V župnišču prijeti vlomilci. V župnišče pri Sv. Miklavžu pri Slovenjgradcu so v odsotnosti g. župnika in služinčadi vdrli s sekiro trije moški, ki so povzročili za 1000 din škode. Iz cerkve vrnivša služkinja je presenetila vlomilce in je poklicala farane. Orožniki so vtaknili pod ključ: Franca Ulriha, Mirka Orešnika in Ivana Bradača. Madžarski jud ogoljufal mariborske mizarje. Mariborska tovarna Swaty zalaga precejšen del sveta z raznimi brusnimi kamni. V Budimpešti je videl še mlad jud, kako je prodala omenjena tvornica tamkajšnjim mizarjem prav priporočljive štiri bruse za brušenje gletev in mizarskih strojev. Jud se je pripeljal v Maribor, je kupil v Swatyjevi tovarni brusne kamne in je začel kšeftariti pri večjih mizarskih podjetjih po Mariboru. Štiri brusne kamne, ki stanejo v tvornici 70 din, je razpe-čaval po 500 din. Mariborski mizarji bo zvedeli za debelo goljufijo šele tedaj, ko je lepo oblečeni in prepričevaln ogovoreči jud malodane vse obral in poskuša z lahko prisluženim denarjem svojo srečo kje po naših južnih mestih. Inozemski judje si kaj Pri ljndeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, aa-radi česar imajo vrenje v želodcu ln čreyih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Jose-fove« grenke vode se naglo odstranja belina a jezika, ki se nakopiči zaradi zapeke, obenem 66 pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. »oc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35. radi izberejo Maribor za torišče sleparij in goljufij. V zadnjem hipu preprečeno iztirjenje vlaka. Na postaji Cirknica pri Št. Hju v Slov. goricah je hotel čuvaj Viktor Branisl zapreti zapornice ob železniškem prelazu. Hitro je začutil, da so potrgane žice. Takoj je stekel proti prehodu in videl, da je nekdo z drogom potrgal žice, in sicer na ta način, da je vtaknil drog med žice in ga tako dolgo vrtel, da so se žice potrgale. V bližini zapornic pa je opazil 1.50 m dolg del tračnic, ki je ležal preko železniškega tira. Branisl je zapreko takoj odstranil. Storil je to v zadnjem hipu, kajti trenutek zatem je že pribrzel vlak in bi bilo iztirjenje neizogibno, ko bi ne bil železniški čuvaj pravočasno opazil nevarnosti. Žalosten zaključek fantovske bitke. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji smo prejeli: Na povratku iz vinotoča v Prerodu sta naletela dva fanta na gručo pijanih. Nastal je prepir in pretep z noži, koli in motikami. Ko sta dva obležala, so se ostali razbežali. Prehudim poškodbam v tem pretepu je podlegel v ptujski bolnišnici Alojzij Trunk. Nevarno ranjenega Franca Brumen so oddali v ormoško bolnišnico. Manj sta jo izkupila Stanko Prejac in Anton Frunk. Dekle v nevarnosti. Pretekli torek se je peljalo 18 letno dekle na biciklu proti Ljutomeru. Po strmem Grabšinskem bregu je šla peš poleg kolesa. Naenkrat ji prideta dva voza ciganov naproti. Šest ciganov hipoma obstopi dekle, dva ji iztrgata kolo, dva ji vzameta aktovko, dva jo podereta na tla. Tedaj pridrdra okoli ovinka moto-ciklist, ki spozna strašni položaj, v katerem je bilo napadeno dekle. Ustavi motor in z revolverjem pomeri med cigane, dokler ne vrnejo kolesa in aktovke dekletu, ki potem pod varstvom motoeiklista, trgovca iz Ljutomera, nadaljuje ¿vojo pot. Po samotnih potih, zlasti skozi gozdove, bi de kleta same ne smele vozariti. Naročajte „Slovenca"! Ko je naš najbolj razširjeni slovenski dnevnik »SLOVENEC« postal tudi največji slovenski dnevnik, je lastništvo »Slovenca« sklenilo dati svojim naročnikom 300 raznih bogatih nagrad ki bodo med naročnike razdeljene z žrebanjem, ki bo 29. aprila t. 1. pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja. 1. 2 šivalna stroja, 2. 5 radijskih aparatov, 3. 4 nevestine bale, 4. 10 moških ali ženskih koles, 5. 20 žepnih ali zapestnih ur. 6. 4 lepe harmonike, 7. 5 plugov, 8. 5 bran, 9. 50 knjižnih zbirk, m Do žrebanja imajo pravico sicer: 1. vsi, ki so naročeni na »Slovenca« K^grade so: 10. 50 raznih skupin kuhinjske posode, 11. 50 skupin razne porcelanaste in ste--klene namizne posode, 12. 5 zlatih nalivnih peres, 12. 50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd. 14. 40 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili. stari in mn naročniki »Slovenca« najmanj že 3 mesece in ki bodo imeli plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje; 2. vsi, ki se nanovo naroče na »Slovenca« za tri mesece in ki bodo plačali do 15. aprila t. 1. trimesečno naročnino. Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi nagradami še prav posebno ustregli. Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg visokovred-nega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različnih področjih človekovega delovanja in lini postal tudi najboljši oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepili nagrad, ki jih razpisujemo! Sls odlašajte niti dneva, ampak psstanite tako] naročnik »Slavisiea«! SREČA VAS ČAKA i Sovenca« Smrtni skok z nebotičnika Znani ameriški skakalec s padalom Ronald Harrison je hotel postaviti nov rekord, in sicer je hotel skočiti z najvišje sveta, z Empire State Buildinga v Newyorku. Policija mu je ta skok prepovedala, a Harrison je vendarle tvegal. Padalo se je v redu odprlo, toda v višini 20. nadstropja je udaril Harrison z glavo proti steni in si jo je tako razbil, da je priletel mrtev na tla. Lev — pestunja Zdaj se začenja kopalna sezona v Floridi in uprava milijonarskega kopališča Miamija si je nabavila pravega leva z imenom Neron, ki so ga " njujorškem živalskem vrtu zdresirali tako, da bo v Miamiju vlekel otroške vozičke po obrežni 14 V mrežah greha Stara postelja je jokavo zaškripala. V naslednjem trenutku je nekaj padlo iz nje. Nina se je sklonila in pobrala tisti predmet. Bila je natrpana denarnica, ki jo je imel Kazimir skrito med vložkom in madraco. Nina jo je radovedno odprla. Kako bogat more biti ta Kazimir! V enem predalčku je bilo pet sto bankovcev po deset in dvajset dolarjev ter članska izkaznica neke prostozidarske lože. V manjšem predalčku je bil majhen, ploščat ključ. Vedela je, da to ni ključ od sobe ali omare, ker sta bila tista večja. Biti more edino ključ od kovčega, ki je stal pri oknu. Nina je poskusila: ključavnica je popustila. Kov-čeg ji je prazen zazijal nasproti, le na dnu se je nekaj svetlikalo — Kazimirov samokres. Nina ga je preplašeno, a obenem začarano gledala in globoko dihala ko v snu. Čez nekaj časa se je sklonila, prijela samokres in ga dvignila. Bil je isti revolver, s katerim je streljala na narodni praznik. Svetlo jeklo je prav tako počivalo na njeni dlani ko takrat, samo da je takrat bila cev topla. Kazimir ga je po tistem streljanju očistil in spet napolnil s svetlimi naboji. Nenadoma je začutila željo, da bi ustrelila skozi okno. Le s težavo je premagala skušnjavo. »Vendar ne boš tak otrok!« je dejala sama sebi. Precej časa je strmela skozi okno. Bil je mrzel septembrski dan; prej je tri dni in noči nenehoma deževalo. Listje na drevesih je že bilo rumeno. Veter ga je trgal in se v zraku igral z njim, dokler ni padlo na mokra tla. Ninino srce je napolnila žalost. Spomnila se je zime, ki je že bila pred vratmi. Zakaj je zima na svetu? Takrat se ne bo mogla shajati s Štefanom pri smreki pod milim nebom. V to ozko kletko bo zaprta z materjo in Kazimirom vred. Štefan bo le redko smel priti, ker ga ona dva sovražita. Razen tega pa niti doma ne bo. Ves teden bo delal v drugem mestu in kdo ve, ali tam ne bo našel drugega dekleta ... Ta možnost je obrnila njene misli na Kazimira. »Oh, podli pes! Ker nočem biti njegova, ne pusti, da bi bila koga drugega. Toda od tega ne bo imel koristi. Mu bom že pokazala!« Naslednji trenutek je pomenil preobrat v Nini-nem življenju. V tem trenutku se je njeno življenje nevzdržno obrnilo v smer, v katero se je že zdavnaj obračalo. In če bi v tem trenutku dušeslovci in bogo-slovci mogli opazovati Ninino miselnost, bi našli dosti dokazov za to, kar so oboji radi naglašali: da namreč človek redko pride nenadoma in brez prehoda v resne, usodne nravne nevarnosti. In če kdo nenadoma stori kaj takega, kar je na videz v popolnem nasprotju z njegovim dotedanjim življenjem, smo lahko prepričani, da je njegovo dejanje samo zaključek dolgega, neopaženega toka. Odkar je Nina zapustila zavod, v katerem so jo obdajale radost, nedolžnost in čistost, je njeno življenje nevzdržno drselo proti pogubi. Deloma materina brezbrižnost m nevernost, deloma njena prirojena divjost so bile krive, da je polagoma zanemarjala izvrševanje tistih RS6K5GSB9 p/KW Cista pcrlFO C je pol zdravja. Perilo Vaše dece perite sauio z milom odlične kakovost i, ki je izdelek naše jr i najstarejše miiarne — * A \ OVEN TER PENTfNOVO MILO r Nesaželjen obisk v notarjevi pisarni. Nočni vlomilec je obiskal v Celju v Prešernovi ulici pisarno g. notarja Stojana. Po temeljitem brskanju in po vlomu v zaprti predal je odnesel iz njega krog tisoč dinarjev. V poboljševalnico z mladostnim podivjan- cem! Neki 12 letni podivjanec je v prepiru in pretepu napadel 16 letnega najemniko-vega sina Maksa Čatra iz Pečovnika pri Celju z nožem in ga je zabodel v levo dlan. Čater je moral poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnišnici. Organizirana tatinska tolpa iz Hrvaške prijeta. Od Sv. Barbare v Halozah poročajo: Tukajšnji orožniki pod vodstvom poveljnika Jožefa Zabavnik so zopet izsledili organizirano in oboroženo tolpo, ki je kradla po Halozah in po domačih krajih v savski banovini. Vodja tolpe je posestnik Korčet Janko iz Reke na Voči, kateri je imel sotovariše: namestnik Kuserbajn Ivan, 27 letni posestnik, 24 letni Kukec Franjo in 20 letni Ku-kec Mihael, posestniška sinova, vsi iz Voie. Ukradene pluge in vozove so prodajali po savski banovini raznim kovačem, del ukradenih predmetov so porabili, drugo razprodali, precej blaga pa so orožniki našli zakopanega, prav tako tudi strelivo za njihovo orožje, denar, moško in žensko obleko itd. Vinsko in drugo posodo pa so vso sežgali, da bi jih ne izdala, vendar so jih izdali obroči, kateri so ostali od sežgane posode in so bili shranjeni kar na kupe. Sosedje Hrvatje, ki so sami tudi trpeli od teh tclp, so vedeli, da se je našim orožnikom že lani posrečilo izslediti dve taki tolpi, eno domačo, eno hrvaško, zato so se obrnili s prošnjo do naših orožnikov, ker tam niso imeli uspeha. Dne 30. marca sa naši orožniki zasliševali krog 60 strank, v Gornji Voči pri Skoku v gostilniških prostorih, kjer so naše orožnike navdušeno pozdravljali kot Hrvati Slovence, ker so si že preko banovinske meje naši orožniki pridobili sloves. Med drugimi je bila pojasnjena tudi tatvina pri Štefanu Križancu na Voči v gotovini 4128 din in vrednostnih papirjih za 10.000 din. Vodja tolpe Korčet je posestnik, delomržnež, poročen in oče dveh zakonskih otrok, ima pa tur'. nezakonske otroke s sestrama svoje žene. Vse te je preživljal s tatvino in tudi s tihotapstvom. Bil je ugleden, spoštovan človek, veselega značaja, vedno ;'e žvižgal in pel, bil ves nasmejan, imeli so vanj zaupanje in rsikdo ni slutil, da se skriva v njem tat. Roka pravice ga je zgrabila s tovariši vred, dokazano jim je okoli 50 tatvin, katere so že priznali. Preiskava še traja. Komaj eno leto je g. Zabavnik pri nas kot orožniški poveljnik, pa ima take uspehe, kakor jih ni imel še nihče, in to celo preko meje banovine in svojega rajona. Častitamo njemu in tudi sebi, da nas bo rešil nadloge. DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA PREVALJAH V BLAGU ALI DENARJU! Dva vk>ma v Ljubljani. V Ljubljani sta bila v minulem tednu izvršena dva večja nočna vloma. Iz pisarne Kopačeve svečar-ne na Dunajski cesti so odnesli neznani storilci 20.000 din gotovine. — Na Vodnikovi cesti v Dravljah so ukradli vlomilci mesarju Antonu Jakiču raznih mesnih izdelkov za 5000 din. Izpred sodišča Veliko pozornost vzbujajoča razprava^ Razprava proti morilcu Juriju Zabukovše-ku bo v Celju 13. aprila ob osmih zjutraj. Razprava bo najbrž tajna. SEofCBisiia ftvmm Turnišče. Prejšnjo nedeljo je imel tukajšnji cerkveni odbor sejo, na kateri so prisotni od g. dekana z veseljem sprejeli na znanje vest, da je ves dolg za graditev novega župnišča končno poplačan. Na seji so razpravljali tudi o novih orglah, ki jih v naši lepi romarski cerkvi zelo pogrešamo. Kakor se sliši iz precej zanesljivih virov, jih bomo dobili že letos. — Tudi za prosvetno delo nekateri kažejo veliko zanimanje, zato je že skrajni čas, da dobimo prepotrebno prosvetno dvorano, ker doslej nimamo primernega prostora niti za sestanke, kaj šele za kake prireditve. Kakor merodajni činitelji trdijo, jo bo še letos zgradila naša hranilnica, ki tudi za svoje urade nima lastnih prostorov. Upajmo, da bo k graditvi prispevala tudi banska uprava. — Naša občina in hranilnica sta se končno sporazumeli glede elektrifikacije občine. Napeljavo električnega voda je prevzela občina, ker so gradbeni pegoji v njeni režiji ugodnejši. Nam ne gre za to, kdo jo bo gradil, temveč le za to, da čimprej dobimo cenejšo, boljšo in bolj zdravo luč, da nam ne bo treba včasih prebiti noči ob smrdeči petrolejki. — Prejšnji teden je bil v soboški bolnišnici operiran naš rojak g. Terboča Ludovik. Operacijo srečno prestal in bo aopet kmalu vršil svojo redno službo na okrajnem načelstvu v Soboti. življenjskih pravil, ki so jo v samostanu obvarovala hudega. Potem j,j polagoma začela dvomiti v tiste nauke, v katere je prej trdno verovala. Potern je sledik da je začela popuščati skušnjavam, pred katerimi bi prej s strahom bežala. Tega spočetka ni storila namenoma; le iz slabosti, nekam podzavestno je kršila zapovedi. Toda čim bolj je popuščala in se udajila skušnjavam, tem bolj so naraščala v njej grešna nagnjenja. In naposled je prišel trenutek, ko jo je neka notranja moč silila, naj prestopi tisto nevidno ograjo, ki jo je ločila od onega svobodnega nravnega ozračja, v katerem ji bo zapovedovala samo njena neomejena volja. Takrat je dala slovo vsrm verskim in nravnim postavam ... Sedaj je ni napolnjevala kaka človeška strast ali želja po veselju, uživanju, marveč neko temno, hudobno čustvo. To čustvo je bilo tako, kakor da bi nr.kje globoko že od nekdaj v njej živelo in bi sedaj z neizprosnim sovraštvom napolnilo vso njeno bit-nost. Okrog nje je bilo vse temno, razen tiste male točke, kamor si je predstavila široko postavo in zlobni smeh Kazimira Pavloniša. Neka neznana moč jo je zasužnila; strnila je v njej vsa zlobna nagne-nja in jo popolnoma prevzela v tistem trenutku, ko je stresla s sebe vse druge zakone. Ničesar se ni bala. Njena edina želja je bila, da bi se rešila Kazimira. Ta želja je bila tako silna, da je ne bi mogla nadomestiti nobena stvar. Nenadoma je opazila, da je samokres nastavila na prsi namišljenega Kazimira. Še malo in bi spro- žila. Kaka grozna misel! Kaj bi bilo, če bi Kazimir sedaj vstopil in jo videl? Ali če bi mati prišla v sobo? Preplašeno je skočila k vratom in pogledala na hodnik. Potem je tiho šla h kovčegu in je dala samokres na prejšnje mesto. Kovčeg je zaprla, a ga ni zaklenila. Ključ je dala v denarnico in jo položila na prejšnje mesto. Nato je tiho odšla iz sobe. Ko je bila varna v svoji sobi, je dalje predla prejšnje misli. Kazimira bi se prav za prav mogla na lahek način rešiti. Njegov lastni samokres ji je pokazal pot. Lepega dne bi ga našli mrtvega na kakem samotnem kraju. Vsakdo ve, da je trdoglav in zmožen tega, da bi se zaradi nesrečne ljubezni ustrelil. Nina je smehljaje mislila na to, kako lahko bi se dalo vse to izpeljati. Oba s Štefanom bi to gotovo izvedla. Potem bi se Štefan lahko preselil v Kazimirovo sobo. Mati bi mu kupila Kazimirovo točilnico. Sklenila je, da bo vse povedala Štefanu. Toda laže je načrte kovati kakor izvesti. Nina se je o tem kmalu prepričala. Štefan jo je ob dogovorjeni uri pričakoval ob poti, ki je vodila na hrib k smreki. Ko je zagledala fantov obraz, je takoj uvidela, da ta čas ni primeren za to, da bi mu povedala vse, kar je prej namislila. Štefana še nikdar ni videla tako veselo razpoloženega. Fantova razigranost je tudi njo spravila v dobro voljo. promenadi. Težje nego leva pa bo dobiti dete. Kopališka uprava je obljubila neustrašenim roditeljem, da bi dali svoje otroke na razpolago za atrakcijo z levom, presto bivanje v kakšnem prvovrstnem hotelu v Miamiju. Doslej se nista javila še noben oče in mati. Z rokami love ribe Blizu Skagena v severni Nemčiji se pojavljajo take množine sla-nikov, da so jih mogli ribiči kar z rokami loviti in jih z lopatami metati v čolne. Pravijo, da so v morju neke vrste kiti, ki so nagnali slanike v tako gnečo. Ribiči so nesrečo slani-kov obrnili sebi v prid in so jih lovili noč in dan. še bolj so se oko-■ riatili ribiči z njimi zato, ker so ti slaniki še posebej odlične vrste. Gančani. Pred dnevi je bivši naš rojak g. inž. Albin Nerima, sedaj kemik mestnega poglavarstva v Ljubljani, opravil pri osrednjem higijen-skem zavodu v Beogradu izpit za strokovnjaka za živila. Oastitamo mu! Kobilje. Majhna je naša fara in še primeroma Zelo mlada; kajti ni še dolgo, da smo po dolgem prizadevanju dobili svojega dušnega pastirja in kljub temu že imamo lepo urejeno cerkvico, katero smo uredili večinoma z dobro voljnimi prispevki. Preteklo nedeljo so nam turniški g. dekan Jerič ob udeležbi velikega števila vernikov blagoslovili nov božji grob in baldahin — »nebo«. M. Sobota. V ponedeljek, 3. aprila, je bil pri nas mesečni živinski sejm, na katerega je bilo prignanih precej živine, ki še nima prave cene. — Na isti dan je bil določen prvi transport 620 delavcev za Nemčijo. Ker pa niso prišli pravočasno "Vagoni, se delavcem odhod ni dovolil, za kar so se nekateri zelo razburjali in to prepoved na različne kaj čudne načine tolmačili. Transporti bodo predvidoma šli 13., 17. in 24. aprila. — Gradnja nove osnovne šole v Soboti se končno bliža k uresničitvi; kajti upravni odbor Drž. hi-potekarne banke v Beogradu je že odobril v te svrhe dolgoročno posojilo, katerega mora še potrditi finančni minister. M. Sob^a. Na veliko sredo v dopoldanskih urah se je na -Radgonski cesti zgodila prometna nesreča, ki je zahtevala življenje komaj 21 letnega Kuzma Janeza iz Gederovec. Imenovani se je s kolesom peljal iz Sobote proti černelavcem. Kakor je tod običajno, je vozil po levi strani ceste. Nenadoma se je pripeljal za njim motoci-klirt Gider. Ker Kuzma radi hudo razsajajočega viharja ni mogel dovolj obvladati svojega kolesa, ga je veter zagnal v motociklista, ki ga je nekaj metrov vlekel za seboj. Kuzma je padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda zdravniška veda mu ni mogla rešiti življenja. V velikih mukah je ob 12.30 umrl, ne da bi predhodno prišel k zavesti. Pokojnik se je pred nedavnim vrnil od vojakov in je bil zaposlen pri regulacijskih delih na Muri Užaloščeni materi, ki je zgubila svojo oporo, izrekamo iskreno sožalje! — Motociklist je tudi dobil poškodbe na glavi in telesu. V Murski Soboti, na Glavnem trgu št. 5, je odprla podružnico svoje knjigarne Mohorjeva tiskarna in knjigarna, d. z z. z., V Celju. V zalogi ima vse šolske in pisarniške potrebščine ter knjige vseh založb. Novo trgovino našim čitateljem v Slovenski krajini toplo priporočamo! 717 Dravograd. Pretekli teden smo položili k večnemu počitku Valentina Poberžnika, posestnika v Goricah. Rajni je bil star šele 35 let in je gospodaril le dve leti. Bil je marljiv, trezen in dober gospodar. Naj mu sveti večna luč — žalujočim naše sožalje! ' Kazbor pri Slovenjgradcu. V nedeljo, 5. marca, smo pokopali pri nas mladega posestnika Alojzija J u v a n , p. d. čečovnika. Bil je zelo priljubljen, kar je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Na domu se je poslovil od rajnega eden izmed sosedov, Pri odprtem grobu pa sta govorila v imenu župljanov g. župnik Oblak, v imenu občine in lovcev pa g. župan Knez. Posebno žalostno je dejstvo, ker je bil Lojze v dveh letih peti mrlič pri Cečovnikovi hiši. Umrla sta njegova dva sinčka, eden že v 13. letu starosti, potem njegovi starši, ki bi čez en mesec obhajali zlato poroko. Lojzetu naj bo žemljica lahka! — žalujoči ženi, trem otročičem, bratom in sestram izrekamo sožalje! Sv. Jurij v Slov. goricah. Odprta noč in dan so groba vrata... S to mislijo stojimo v duhu ob grobu Sauperlove Trezike, ki je še pred nedavnim bila med nami zdrava, polna dekliškega veselja. Nihče si pač niti mialiti ni mogel, da bo v tako kratkem času morala vzeti slovo od nas. Radi prehlada je morala leči in nastopilo je vnetje možganske mrene. Skrbni starši so storili vse, da bi edini svoji hčerki rešili življenje. Iskala je pomoč v bolnišnici, pa volja božja je bila drugačna. V cvetu mladoeti — 18 pomladi — se je vsa utrujena radi hude bolezni preselila v večnost. Nebo se je pooblačilo, s Pohorja je zapihljal lahen veter, ko se je ob tožni pesmi radvanjskega zvončka žalen sprevod pomikal na kraj miru. Njene zveste prijateljice iz domače fare so ji posodile poslednjo pot in jo položile k večnemu počitku, grob pa posule a cvetjem. Ni je več med nami in težko nam je ob misli nate, nepozabna Trezika! Pa eno nas tolaži, da »vidimo se nad zvezdami«! — žalujočim staršem in ostalim naše globoko sožalje — Ti pa, draga Trezika, moli zanje in za nas, tvoje prijateljice! Slivnica pri Mariboru. Na veliki četrtek je mirno v Gospodu zaspala v visoki starosti 85 let v Radizelu pri Slivnici Strmšek Marjeta. Rajna se je posebno odlikovala v svoji izredni skromnosti in ponižnosti, ki je pred Vsemogočnim tolikanj dopadljiva. Nobena dolgost poti in vremenskih neprilik je nista ovirala zediniti se z Ljubeznijo — če je le dopuščalo delo — vsak dan. Ni ji bila znana modrost tega sveta, temveč je iskala uteho v njenem težavnem življenju kot dekla in dninarica v zaslombi Večne Modrosti, ki vsem obilno povračuje, ki se zaupno nanj obračajo. Rajna zapušča sina ter štiri vnuke. Počivaj v miru, zlata duša! —žalujočim naše sožalje! Fram. V tem letu sta umrla K r 1 e j Mihael, p. d. Svetej, in na šešenci Ogrinc Franc; oba .sta dočakala veliko let. Zadnji čas pa so se ločili od nas K a c Anton, Žagar v Ješenci, 69 let star; O plot Marija, zasehnica iz Polskave; Hojnik Antonija, p. d. Korbunova, marljiva ter zvesta Bogu in družinam, kjer je bivala do foVi fiotrefino neprestano opozarjali na »Bayer«-iev knz na Aspirin-fablefah? ' kaifl vedno znova se pojavljajo palvo^be z nakano, okoristili se s svei lovnim slovesom Aspirin fable». A S P f R i N T A 8 L € T £ Ogtas rog. pod S. broiem 32608 od 8 XI 1938. 73. leta; 4. aprila pa je umrl Potočnik A ton, nekdaj odbornik občine, ugleden in skrbeh kmet, sedaj preužitkar na Ješenci. Naj počivajo v miru — njihovim sorodnikom pa naše sožalje! Drami je. Pred nedavnim nas je za vedno zapustil najstarejši faran Janez Kopinšek, po domače Labotar, kmet, oziroma preužitkar v Pletovarju. Dne 15. maja bi bil štel 90 let, a Bog ga je nekaj tednov poprej poklical k sebi. Rajni je bil vedno vzor vsej okolici. Nikoli se ni prepiral. Hodil je rad v cerkev in je še 14 dni pred smrtjo bil pri sv. maši. Cital je rad dobre časopise. »Slov. gospodar« je stalen gost v domači hiši, kjer gospodari že več let sin Ivan. Bodi rajnemu ohranjen blag spomin — žalujočim pa naše sožalje! * Kmeffe, m$ proznih sc mila! V nedeljo, 30. aprila, na praznik Varstva sv. Jožefa, bo na Hribu pri Sv. Jožefu nad Celjem VELIK KMEČKI TABOfi. Spored tabora bo v glavnem naslednji: V soboto, 29. aprila, bo zvečer v celjskem mestnem gledališču prva predstava zgodovinske igre Davorina Petaneiča: »Slovenskega kmeta povest«. V nedeljo, 30. aprila, bo dopoldne slavnostni kiuečki sprevod skozi Celje na Hrib sv. Jožefa, kjer bo pridiga in slovesna sv. maša. Nato bo sledil kmečki tabor, na katerem bodo govorili naši kmečki in narodni voditelji in zastopniki. — Takoj po taboru bo vprizoritev igre »Povest slovenskega kmeta« na prostem pred cerkvijo sv. Jožefa. »Povest slovenskega kmeta ima deset podob: 1. Slovenski kmetje si vojvodo volijo. 2. Ciril in Metod blagoslavljata slov. zemljo. 3. Tuja gospoda zasužnji slovenskega kmeta. 4. Slovenski kmetje se gospodi uprejo. 5. Kmečkega kralja kronajo v Zagrebu. 6. Kmetje dobijo svobodo. 7. Slovenski kmetje gredo v svetovno vojno. 8. Slovenske kmetice grade Jugoslavijo. 9. Pesem narodovega osvobojenja, in 10. slika: »Kmet, glej svojo povest, bodočnost iz nje si ustvarjaj:« Pri tej igri nastopi skupno nad sto ljudi, godbe, pevci itd. Ta igra bo mogočno prikazanje naše kmečke in narodne zgodovine. Bo tudi nekaj čisto novega in svojevrstnega! Tudi kmečki sprevod dopoldne pred taborom bo zelo zanimiv, ker bodo nastopili prvič samo kmetje in kmečka mladina v narodnih in kmečkih nešah, kmečki kolesarji, kmečki konjeniki, kmečki vozovi itd. Za četrtinsko vožnjo po železnici je zaprošeno! O rešitvi in o vseh podrobnostih' sporeda bomo še poročali ter objavili tudi vsa nadaljnja navodila udeležencem! Ali ste pri vas že začeli z organiziranjem udeležbe za kmečki tabor? Pohitite! Organizirajte skupine kolesarjev, jezdecev, vozov, narodnih noš itd.! Prijavite čimprej število udeležencev in posamezne skupine na naslov: »Kmečka rveza« v Ljubljani, Miklošičeva 17, II., kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila in navodila. Vse kmečke ljudi, iz vse Slovenije, vabimo, da se kmečkega tabora v nedeljo, dne 30. aprila, v Celju udeležijo, da bo naš kmečki tabor mogočen izraz naše kmečke zavednosti ;n s!op;o! Vsi na svidenje! Žrebanje velikonočnih darov „Slov. gospodarfa" V zadnji številki smo objavili izžrebane darove in obljubili, da bomo v tej številki objavili imena onih naročnikov in agitatorjev, ki so prejeli knjige. Knjige 'so prejeli: Franc Menčak, Bočna 74, Gornjigrad — Ko-pajne Valentin, Pa meče 81, Slovenjgradec — Klemenčič Iva, Stanetinci 39, Sv. Jurij ob Ščav-nici — Kamenšek Ana, Ravna Reka, Moravska banovina — Jurman Andrej, Gaberje 21, Dobova — Munda Janez, Sobetinci 6, Moškanjci — Flis Albin, Zlateče, Nova cerkev — Hajdinjak Štefan, Prošečka vas 32, Mačkovci — Črnko Jakob, Gradišče, Selnica ob Dravi — Dobrtik Franc, Tr-bonje, Vuzenica — Cafuta Roza, Podlehnik 42 — Bratanič Ivan, Zakot 7, Brežice — Brance Justi, trgovka, Trnovlje 114, Celje — Belšak Anton, Pohorje 38, Sv. Barbara v Halozah — Kores Mihael, Cermožiše 54, Žetale — Kosi Malika, Hrast-je-Mota, Slatina Radenci — Kovačec Frane, Ku-kavci, Juršinci — Krajnc Jakob, Podlož 100, Ptujska gora — Pelko Franc, krojaški pomočnik, Rogaška Slatina — Poglovnik Anton, Kapla — Štumberger Ivan, Gruškovec 63, Sv. Barbara v Halozah — Prešern Alojzij, čevljar, Dolgi vrh 9, Laporje — Seifrid Matija, Lobnica 19, Ruše —-Zerdin Ivan, Vel. Polana 98, Crensovci — Zidar Franc, Dobrina 7, Loka pri Žusmu — šoštar Martin, Sv. Peter na Medv. selu, Podplat — ču-ješ Ivan, Ptuj, Koroščeva -— Gregi Genovefa, Remšnik, Brezno ob Dravi — Krajnc Franc, Va-reje 4, št. Vid pri Ptuju — Kores Anton, Oros-lavje, Hrvaško Zagorje — Lončar Franc, Zabu-kovje 29, Sevnica ob Savi — Lavriha Anton, Vina gora, Pilštanj — Frece Martin, Konec 7, Sv. Miklavž pri Laškem — Klezin Anton, Tolsto 5, Laško — Furman Alojz, Križevec 17, Stranice, Slov. Kc.ijice — Prebolšek Štefan, Ratanska vas 20, Rogaška Slatina — Holešek Jožef, upokojenec, Brnica 64, Dol pri Hrastniku — Gracej Franc, Založe 38, Polzela — Krajnc Franc, Vaj-dov mlin, Mozirje — Drevenšek Rudolf, župečja vas 28, Sv. Lovrenc na Dravskem poiju — Čer-nej Franc, mizar, Hotinja vas, Slivnica pri Mariboru — Regoršek Leopold, kolar, Sv. Štefan, Brezje 8, Šmarje pri Jelšah — Počivalšek Josip, Sopote 8, Podčetrtek — Brezovšek Alojz, tovarna Stieger, Slov. Bistrica — Žilnik Francka, Tr-nava 18, Gomilsko — Urbancl Marija, Dovže, Mislinja — Kumrič Franc, Podlože 24, Ptujska gora — Dimec Franc, Lepa njiva 81, Mozirje — Kodrin Jožef, Gradišče 6, Podsreda — Bernardič Miha, Vrbinska vas 5, Videm pri Krškem — Jel-čič Franc, Brezovica 26, Bizeljsko — Pajtler Jurij, Sv. Križ 54, Zg. Sv. Kungota — Brežnik Iv., Hasare 1, Petrovče — Sušek Marija, Dovže 33, Mislinje — Gradišnik Jakob, Sv. Križ 6, Zg. Sv. Kungota — Koprive Franc, Blatni vrh 19, Jur-klošter — štingl Karel, Dobrenje 86, št. Ilj v Slov. goricuii — Cehner Terezija, Arclin 11, Voj-nik — Koltol Jožef, Gor. Voličina 10, Sv. Lenart v Slov. goricah — Marinič Franc, št. Janž 50 na Dravskem polju — Babič Štefan, Gradišče 3, Podsreda — Horvat Bogomir, Sp. Velka 56, Marija Snežna — Artič Andrej, Dobovec 44, Rogatec, Sv. Rok ob Sotli — Lorbek Alojz, Negova 80, Ivanjci — Mravljak Kristl, Sv. Anton na Pohorju, Vuhred — žan Strahovnik, Zabrd, Velenje — Kozikar Pavla, Hudinja 59, Vitanje — Vičar Ju-lijana, Rotman 9, Juršinci — Grosek Anton, Ho-tunje 11, Ponikva — Grafenauer Ludovik, Št. Danijel, Prevalje — Rola Janez, Zg. Ročica 28, Sv. Benedikt v Slov. goricah — žist Ignac, Kostanjevica, Sv. Venčesl, Slov. Bistrica — Zmazek Peter, Pršetinci, Sv. Tomaž pri Ormožu — Balon Vinko, Brezovica 8, Bizeljsko — Kobolc Ivan, Limbuš 95 — Sevšek Andrej, Kanjuce 3, Štore — špec Matija, Jelše 27, Razbor, Loka pri Zidanem mostu — Lah Franc, Okrog 28, Ponikva ob juž. žel. — Fajt Anton, Paradiž 76, Sv. Barbara v Halozah — Ferk Blaž, jeklarna Guštanj — Vor-šič Ivan, šardinje 32, Velika Nedelja — Lesnik Viktor, Troblje, Slovenjgradec — Oder Ludovik, Ribnica na Pohorju — Rahle Neža, Cigonce 20, Slov. Bistrica — Lahovnik Ivan, Paka 52, Velenje — Grobin Valentin, Loka 63 pri žusmu — Irgolič Valburga, Sp. žerjavci 28, Sv. Lenart v Slov. goricah — Deržanič Blaž, Stari grad 18, Videm pri Krškem — Košak Rudolf, Zalog 35, Sv. Peter v Savinjski dolini — Kukovec Janez, Stajnci 43, Sv. Marko pri Ptuju — Štih Franc, Sv. Boštjan, Dravograd — Košir Rok, Gladomes, Sv. Venčesl, Slov. Bistrica — Koser Ivan, Sv. Martin 47, Vurberg — Gojkošek Ana, Trnovec 18, Kela, Ptuj — Horvat Martin, Bogojina 70 — Pe- ter Matjaš, Vuhred — Kores Ignac, Dežno 37, Stoperce, Rogatec — Zavolovšek Martin, Delce št. 96, Šmartno ob Dreti — Klinar žane, Celje, Vodnikova 9 — Grašič Lucija, špitalič, Slov. Konjice — Habinc Maks, Brezina 1, Brežice — Les-jak Jedert, Podlož 59, Ptujska gora — Lešnik Matija, Rudež 8, Kustošija kraj Zagreba — Kol-šek Franc, Presarje 11, Braslavče — Kronaveter Avguštin, Malečnik 38, Sv. Peter pri Mariboru — Mlakar Anton, Slovenja vas 34, Ptuj — Kitek Simon, Kleče, Studenice pri Poljčanah — Zavec Antonija, Gor. Obrež 13, Artiče — Čonč Miha, Sv. Jernej, Ličnica, Loče pri Poljčanah — Kodrin Jože, Gradišče 6, Podsreda — Tevč Jože, Konski vrh 2, Luče pri Ljubnem — Pornat Alojz, Sp. Kraše 29, Šmartno ob Dreti — šmigoc Janez, Bukovci 139, Sv. Marko niže Ptuja — Mlakar Katarina, Stanetinci 4, Sv. Anton v Slov. goricah — Muster Franc, Kamnica-Rošpoh 53, Maribor — Preglan Alojz, Gortina 3, Muta — Kamnik Andrej, Solčava — Lešnik Štefan, Bre-zula 18, Rače — Ribič Marija, Hatunje 2, Ponikva — Fidler Andrej, Ogorevc 21, Sv. Jurij ob juž. žel. — Dvoršak Alojz, Trnov hrib 19, Laško — Drakši' Ana, Rucmanci 14, Sv. Tomaž pri Ormožu — Turnšek Franc, Stopnik 5, Vransko — Stiplovšek Vinko, Lešje 3, Šmarje pri Jelšah — Jutriša Aleksander, Ceste, Rogaška Slatina — Ožinger Franc, Tibolci, Moškanjci — škrabl Anton, Stojno selo, Sv. Florjan 61, Rogatec — Ta-dina Ignac, Brezje 5, Podplat — Slekovec Konrad, Radvenci 45, Ivanjci — Rebernak Janez, Sv. Janez, Ličenca 48, Loče pri Poljčanah ■— Bernhard Matija, Senežiči 1, Velika Nedelja — Polič Janez, Tibolci 29, Moškanjci — Brečko Mihael, Tomažka vas 5, Slovenjgradec — Vogrič Marija, Slemen 71, Selnica ob Dravi — Kermat Ivan, Limbuš 84 — p. Odilo Hajnšek, Ljubljana, Marijin trg 4 — Duh Matija, Zbigovci 5, Gor. Radgona — štauber Jurij, Vrhov dol 93, Limbuš — žerjav Karel, št. Janž na Vinski gori, Velenje — Grajfoner Marija, Zg. Korena, Sv. Barbara v Slov. goricah — Petelinšek Anton, Vojnik 92 — Belšak Janez, Mali Okič 16, Sv. Barbara v Halozah — Terjak Marija, Janžev vrh, Lelien, Brezno — Horvat Jožef, Lancova vas 71, Sv. Vid pri Ptuju — Rojko Janez, Brengova 10, Sv. Anton v Slov. goricah — Zdovc Marija, Jerenik Dobje, Slivnica pri Celju — Holcman Ignac, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Selnica ob Dravi — Bombek Franc, Spuhlja 61, Ptuj — Kovač Anton, Beltinci — Bernard Anton, Krašča 25, Cankova — Prelovšek Marija, Sclo, Vransko — Umek Martin, Piršen-berg 30, Globoko, Brežice — Eder Franc, Gačnik, Pesnica — Divjak Janez, Malna 50, Sv. Jurij v Slov. goricah — Ašič Marija, Veliki dol 29, Koprivnica pri Rajhenburgu — Melanšek Anton, takraj Meže 62, Mežica — Letonja Helena, Pod-gora 16, Šmartno ob Paki — Debelak Matija, Ješovec 1, Kozje — Rizmal Jernej, Podvrh 37, Braslovče — Brdnik Roza, Sp. Zreče 2, Zreče — Horvat Martin, Bogojina 70 — Kovačič Jožef, Stolovnik 43, Rajhenburg — Zavemik Ivan, Vu-kovje 61, Sv. Marjeta ob Pesnici — Lesar Franc, Doklece, Ptujska gora — Brinovc Miha, Tržca 21, Vransko — Jeranko Fric, Hanlikova 6, Zagreb — Guzej Jernej, Poretje 332, Trbovlje — Vrešik Iv., Sv. Primož 13, Ljubno — Vreže Ivan, Bobovo 12, Šmarje pri Jelšah — šumen Jožef, Bučkovci 38, Mala Nedelja — Rataj Franc, Kačje 24, Slov. Konjice — Kac Anton, Selovc 21, Meža ob Dravi — Vičar Julijana. Pekel 26, Pesnica — Plohi Ljudmila, Cirkovce 36 — Cvetko Martin, Dednja vas 66, Pišece — Cimerman Karel, Vinski vrh 78, Sv. Miklavž pri Ormožu — čoki Ludovik, Sv. Magdalena 36, Pristava-Zibika — čuk Ludovik, Poljčane 53 — Dretnik Albin, Prevalje — Gole Anton, Nasova 44, Apače — Horvat Rudolf, Frankolovo, Vojnik — Husjak Martin, Slamnjak, Ljutomer — Lešnik Jožef, Sp. Korena, Sv. Barbara pri Mariboru — Marguč Martin, Sv. Urban pri Ptuju — Ribič Franc. Vuzenica 102 — Smo-lak Miha, Sv. Danijel, Prevalje — Emeršič Janez, Paradiž 28, Sv. Barbara v Halozah — Blatnik Viktor, Dol 30 pri Hrastniku — Bračko An- Prl korpulentnih ljudeh se Izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. 0<1. rej. S. br. 30.474(35. ton, Golobinjek, Podčetrtek — Erič Rozika, Sv. Primož na Pohorju, Vuzenica — Greif Ivan, Pre-polje 78, št. Janž na Dravskem polju — Horvat Joško, črensovci — Huš Konrad, Marija Reka 48, Sv. Pavel pri Preboldu — Jamnik Matko, Rad-mirje — Jančič Vinko, Jurklošter — Klemen Marija, Dravče, Vuzenica — Korošec Jožef, Maj-šperg 23 — Kos Anton, Okolica 75, Vojnik — Krajnc Anton, Podgorje 9, Vojnik — Krajnc Joško, Hranjigovci 17, Sv. Tomaž pri Ormožu — Kramer Franc, Savina 62, Ljubno ob Savinji — Kukovec Franc, Sv. Lenart, Velika Nedelja — Kure Štefan, Kapla — Leskovar Jože, Oplotniea — Ljubeč Franc, Smolinci 23, Sv. Andraž v Slov. goricah — Loštrek Anton, Sv. Lovrenc 31 na Dr. polju — Meklav Franjo, Fram — Moravec Ivan, Lunovec 1, Sv. Tomaž pri Ormožu — Nedok Mirko, Hercegovščak 28, Gor. Radgona — Podvrš-nik Jožef, Galicija, Hramše 29, Žalec — Puklavec Martin, Ormož — Rajh Joško, Sv. Ana v Slov. goricah — Rižnar Fran, Gajovci 30, Sv. Marjeta pri Moškanjcih — Sevšek Iva, Skomarje, Zreče — Slemenšek Martin, Belevode 23, Šoštanj — Spindler Ciril, Moravci 43, Mala Nedelja — PliJ beršek Alojz, Mlače 23, Loče pri Poljčanah — Petrovič Franc, Hvaletinci, Sv. Andraž v Slov. goricah — Hrga Alojz, Podvince 109, Ptuj — Lo-zinšek Anton, Zakelj 36, Podlehnik — Ličen Voj-mir, Vrhpolje 276, Savska banovina — Onič Fr., Podboč, Poljčane — Smole Jožefa, Strtenica, Zi-bika, Pristava — Triplat Ivan, Razbor, Slovenjgradec — Kresnik Lovro, Savinja vas, Jurklošter — žnidarič Franc, Vogričevci, Ljutomer — žibrat Franc, Glum 20, Ormož — Veršič Marko, Bukovci 151, Markovci, Ptuj — šantl Franc, Sp. Dol, Sv. Jakob v Slov. goricah — Polič Franc, Zg. Porčič 105, Sv. Trojica v Slov. goricah — Nemec Franc, Brezovica 42, Bizeljsko — Kraner Lovro, Križevci, Ljutomer — Dolar Anton, Sv. Miklavž, Sv. Jurij ob Taboru — Sekolonik Ivan, p. d. Enci, Pernica, Muta — Fekonja Apolonija, župetinci, Sv. Anton v Slov. goricah — žgank Anton, Založe 4, Polzela — Rozman Martin, Ru-pe 10, Šmartno v Rožni dolini, Celje — Petan Martin, Sromlje 4 — Lavrič Matija, Trnovec 4, • Dramlje — Štrucl Miha, Vinarje 8, Krčevina pri Mariboru — Štangler Franc, Podova 56, Rače — Sernc Franc, Lobnica, Ruše — Korošec Matija, Sv. Lenart v Slov. goricah — Kramberger Janez, žitence 52, Sv. Jurij v Slov. goricah — Simonlč Elizabeta, Sv. Lenart 42 v Slov. goricah — Pajtler Jakob, Sv. Križ 11, Zg. Sv. Kungota — Rečnik Marija, Reka 74, Hoče — žunkovič Marija, Prepolje 55. št. Janž na Dravskem polju — Sužnik Štefan, Krčevina 88, Vurberg — Dobaj Micka, šober 39, Sv. Križ nad Mariborom — Mi-helič Franc, Partinje 20, Sv. Jurij v Slov. goricah — Bohi Jožef, Nebova, Sv. Peter pri Mariboru — Kostevc Franc, Dečna sela, Artiče — štarkl Ana, Glažuta 7, Sv. Rupert, Sv. Jurij ob juž. žel. — Žnidar Frančiška, Šoštanj, Aškerčeva 8 — Na-rat Franc, Dekmanca 13, Sv. Peter pod Svetimi gorami — Prepadnik Alojz, Luče 25 pri Ljubnem — Acman Jakob, Brezje 34, Mozirje — Ba-loh Andrej, št. Janž na Vinski gori, Velenje — Budin Franc, Brežice — Šturm Anton, Zafošt 213, Slov. Bistrica — škorjanc Franc, Dolenja vas 1, Sv. Pavel pri Preboldu — Špes Ivan, Male dole 31, Vojnik — Tominšek Josip, Šmartno ob Dreti — Toplišek Anton, Ravne 19, Zdole — Tovornik Ivan, Loke 8, Planina pri Sevnici — Videč Jakob, Mala Breza 4, Sv. Rupert ob juž. žel. — Vošnjak Ivan, Botričnica 14, št. Jurij ob juž. žel. — Zabel Franc, Brdinje, Kotlje — Zupančič Niko, uradnik, Brežice — žasrar Leopold. Sopote 36, Podčetrtek. 4. junija — prosvetni dan v Slov. Bistrici Skoro vsa naša slovenska mesta so priredila zadnja leta veličastne manifestacije zavednih slovenskih množic. Na verskih, prosvetnih in stanovskih narodnih zborovanjih je bila bolj kot kdaj poudarjena naša volja k lepemu življenju v svobodi. Spoznanje, da je krščanstvo in slovenstvo bitna osnova za naš narodni obstoj, je enotno usmerilo naš korak. Letos je na vrsti Slov. Bistrica, da se priključi splošnemu glasu naroda. V ta namen priredi Prosvetno družtvo ob priliki blagoslovitve Slorn-Sekovega doma 4. junija prosvetni dan in s tem zaključi dobo tridesetletnega dela. Tako sta dva Vzroka našega zadovoljstva: novi Slomšekov dom in 80 letnica Prosvetnega društva. Kaj se pravi, delati 30 let neutrudno v najtežjih prilikah, ni .treba posebej poudarjati. Voditi borbo za vse, kar je naSe, buditi smisel za vse, kar je domače, lepo in plemenito, proti strašnemu duhu hlapčevstva, je bilo brez dvoma dokaz jasnih ciljev, močne volje in pridnih rok društvenih delavcev. In pri tem vzvišenem delu so iskali opore — hrepeneli po domu. Ni bilo društvo dovolj močno, dokler ni bilo nekaj let onemogočeno. Iz katakomb pa je vstalo sveže in močno in je takoj našlo dovolj sil, da je ob požrtvovalnosti vseh župlja-nov zgradilo v letih 1937 in 1938 krasen Slom-iekov dom. Ali ni torej dovolj razlogov, da priredimo dne 4. junija dan zmagoslavnega veselja? Dan, ko se bomo zavedli, kaj ' moremo, ako smo složni in požrtvovalni. Od blizu in daleč naj se ta dan strnejo množice v naš slovenski Meran, na pobočju zelenega Pohorja, in pokažejo, da živi tudi v teh krajih svobodoljubno in samozavestno katoliško slovensko ljudstvo! • Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, 16. aprila, ob 15 in ob 19 bo vprizoril fantovski odsek in dekliški krožek v dekliški šoli pretresljivo vojno dramo »2iv pokopan«. Igra prikazuje taljenje slovenskega naroda v svetovni vojni. Sv. Barbara v Halozah. Dne 25. marca smo si ustanovili fantovski odsek in izvolili vodstvo. Upamo, da bo sedaj vendar enkrat konec dosedanjega stanja in se bo poživilo društveno delovanje. Polzela. Dne' 18. maja bo pri nas do sedaj največja tombola v Savinjski dolini, ki se bo vršila v Društvenem domu ob 15. Bo nad 20 glavnih dobitkov (motorno kolo, radio, divan, šest koles, kuhinjska oprava, plug, okopalnik, sod vina, se-ženj drv, vreča moke, zaboj sladkorja, razno blago za obleke itd.) v skupni vrednosti nad 25.000 din, ter nad 500 praktičnih in koristnih manjših dobitkov. Ker je število tombolskih kart majhno, zato pohitite vsi, ki si želite, da bi našli srečo! Dopisi Razbor pri Slovenjgradcu. Naša župna cerkev dobi novo notranjščino. Slika jo Franc Stvarnik. Prenovljeno in preslikano bo vse: strop, stene, klopi in ostalo. Selnica ob Dravi. Dne 5. aprila je bila na tukajšnji šoli zaključena šolska kuhinja, ki jo že četrto leto vzdržuje in vodi občinski odbor Rdečega križa Fala-Selnica. Kuhinja je poslovala od 5. decembra 1938 do 5. aprila 1939 ter je bilo izdanih 15.838 obedov. Odbor se najtopleje zahvaljuje vsem plemnitim dobrotnikom, še prav posebno pa upravi občine Selnica, obiatovodji g. Grisserju, gospe ma Vogrič in šarman, gg. Urbas V in J., Dolinšek, Jagrič ter ravnateljstvu elektrarne Fala. Vse, ki so na kakršen koli način podprli to našo akcijo v korist revne šolske mladine, prosimo, da nam ostanejo tudi v naprej naklonjeni in nas v človekoljubnem stremljenju podpirajo. Svečina. »Edinost« je zadnji čas objavila z naše severne meje več dopisov. Na prvi pogled se tem dopisom vidi, da so izšli iz osebnega nezadovoljstva, ki že meji na izrazito nervoznost. V navedenem listu v številki z dne 14. marca se je spravil dopisnik nad občinski odbor. Njegovo nezadovoljstvo se predvsem osredotočuje okoli cest. Morda vendar ne misli nasvetovati, da se občinske ceste pred sejno razpravo preiščejo po kakem strokovnjaku »inženerju«, kakor so bile svoj čas preiskane občinske ceste na špičniku. Vemo sicer, da je bilo svojčas na špičniku samem dovolj merjenja in kubiranja cestnega blata, uspeh pa je bil takšen, da je vreden grenkega spomina. Naš sedanji občinski odbor takih receptov občinskega gospodarstva ne pozna, tudi si jih ne želj, da se ne bi zgodovina ponovila. Vsebina in način dopisovanja pa vzbuja med Svetinjčani samo pomilovanje in sočustvovanje z dopisnikom. Sv. Peter pri Mariboru. Pod prejšnjim režimom ukinjena orožniška postaja se bo zopet uposta-vila, in to na željo prebivalstva in po posredovanju našega poslanca g. žebota. Orožniška postaja bo nastanjena v občinski hiši ter bo pričela delovati še v teku tega meseca. — Nekaj šent- „SIov. Gospodar" stane: za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din. peterčanov se bo udeležilo tudi romanja v Rim, kar je prav. Saj je naša župnija tesno povezana s svetniškim škofom Slomšekom ter se bodo šentpeterčani skazali hvaležne s tem, da se bodo pridružili ostalim Slovencem, ki bodo predložili sv. očetu prošnjo, da bi bil Slomšek čimprej prištet svetnikom. — Menda se tudi druga želja naša približuje uresničitvi, da bomo dobili elektriko. Občinska uprava je pod vodstvom marljivega našega župana vstavila v proračun precejšnjo postavko za elektrifikacijo Sv. Petra. Saj je že tudi čas, da nam zasveti elektrika, ko jo ima že skoraj vsak kraj, le mi sosedje Maribora smo še brez nje. Slovenska Bistrica. Sestanek JRZ se ne bo vršil 16. aprila, kakor je bilo pomotoma javljeno, ampak v nedeljo, 23. aprila. Prihova. V vsako župnijo naj vodi »bela cesta«. Kjer je še ni, naj se zgradi. Tako načelo si je nadel vrli g. ban dr. Natlačen. Tudi Prihova pri Konjicah je postala deležna izvajanja tega načela. Pa dosedaj le deloma. Nova bela cesta, ki se odcepi od državne ceste Celje—Maribor na Kri-žencih, tokraj Konjic, je izvršena le do pokopališča na Prihovi. Manjka še približno 600 metrov ceste do vasi, oziroma do župne cerkve, kjer ovira vožnjo še hud klanec od šole do hiše gospe Oberski.. Za težke vozove je potrebna v tem klancu priprega. Pa tudi temu nedostatku se bo odpomoglo. Pred dobrim tednom je namreč g. ban odposlanstvu, ki ga je vodil naš vneti narodni poslanec dr. Sevšek, obljubil zadostni prispevek iz bednostnega sklada, da se pričeto delo letos dovrši vsaj do Mežnarja. Lani je delo zastalo iz raznih vzrokov, le pogramozil se je že tlakovani del ceste do pokopališča. Tudi del ceste iz Prepuž, prihovške župnije, do Ličence, župnije sv. Jernej, bo morda letos izvršen. Najlepša hvala g. banu za to obljubo. — Koncem marca je odšel tukajšnji trgovec in gostilničar g. Pavlič Ivan na svoj novi dom k Sv. Benediktu v Slov. goricah. Bog z njim! — Na Prihovi je isto gostilno, trgovino in pošto prevzela lastnica hiše gospa Terezija Oberski iz Oplotnice. Dobrodošla! Sv. Barbara v Halozah. Dne 26. marca je bil končan šesti tečaj gospodinjske šole. želeti je, da bi dekleta tudi enkrat ali dvakrat v poletju in jeseni dobila pouk o konzerviranju sadja in zelenjave, ker tega v zimskih tečajih niso dobile. Kmetijskemu odboru v Ptuju se zahvaljujemo za Ogljene ščetke Dobavlja najhitreje za vse vrste električuib strojev in aparatov Domača tvrdka IVAN PASPA I SINOVI Zagreb I. Pretinac 60. vso pomoč in razumevanje. in za pomoč ostalim panogam gospodarstva. — Pri nas se snuje društvo Majstrovih borcev, ki ima precej pripadnikov pri nas. — Dne 26. marca smo imeli občili zbor JRZ v društveni dvorani pri Sv. Katarini. Izvoljen je stari odbor. — že dalje časa ljudje opazujejo, da se zvonik pri podružnici Sv. Katarine nagiblje na stran in vseda. Na zunanjem zidovju zvonika sicer tega ni možno opaziti, pač pa se vidijo znotraj velike razpoke. Da bi le ne bilo kake nesreče in škode! Treba bi bilo nekaj ukreniti, da se to prepreči. Kostajnik pri Zdolah. Po naši vasi hodijo tatovi, kateri odnašajo jestvine. Tudi na vino niso pozabili; vdrli so v klet g. Ašič Antonu in mu odnesli v teku dveh mesecev okrog 600 1 vina. Svetina nad Celjem. Vsi starši šoloobvezni?* otrok začudeni in zaskrbljeni vprašujemo: kako da smo ravno mi ubogi hribovci, ki smo že itak povsod zapostavljeni, najbolj udarjeni po naši novi šoli? Tukaj so ustanovljeni trije šolski razredi, trije učitelji plačani, a sedaj imamo samo enega učitelja, ki poučuje tako, da pride vsak razred samo vsak tretji dan na vrsto. Prvi razred s prvim šolskim letom, ki pač potrebuje najbolj skrbnega pouka, da dobi osnovni temelj znanja, ima samo dvakrat na teden pouk, vselej po dve uri. Izvrstna učiteljica, gdčna Jenče-va, je dobila drugo mesto, učiteljica drugega razreda gospa Karla Istenič je na dopustu že od novega leta in si je dala, kakor se sliši, dopust zopet podaljšati do konca aprila ali celo do počitnic. Slišimo, da toliko učiteljev čaka na službo; kako da šolska oblast ne namesti učitelja na Svetino? Ali starši davkoplačevalci nimamo glede šole nobene pravice? -— Svetinski starti. Slovenci v Zagrebu. Mesec marec nam je prinesel mnogo zanimivih in pomembnih dogodkov, ki se jih hočemo na kratko spomnit' sedaj, K Sv. Roku smo dobili novega g. duhovnika. Na Gregorjevo nedeljo se je poslovil naš dosedanji dušni pastir č. g. Jože Gregorič, ki je vršil štiri leta in štiri mesece to službo med zagrebškimi Slovenci. Na njegovo mesto je prišel č. g. Marko Miheli* ki se nam je lepo predstavil na Jo-žefovo nedeljo. V nedeljo, 12. marca, popoldne je vprizorilo Slomšekovo prosvetno društvo lepo ljudsko igio »Prisega o polnoči«, ki jo je zrežiral g. Franc Rupnik. Lepo je bilo tudi petje moškega in mešanega zbora med odmori, ki ga je vodil bogoslovec g. Andrej Lisac. Imeli smo tudi dva prosvetna večera z lepima predavanjima. Za belo nedeljo je napovedan koncert narodnih in umetnih pesmi. .»V j>\ ,vv v ..wv m cerkev In nom kupujte v prodajalnah Tlj|ern€sv.£šrlla Maribor - Ptuj O srv .»-v .»v jf% jn». jkv ./*» .^v >v »v k Albanija v rofcali Italije Na prvi strani poročamo, da je poslala Italija v Albanijo 384 letal in vojaštvo na 170 vojnih ladjah, katere so omogočile po hudih bojih z Albanci izkrcanje italijanskih čet v raznih albanskih pristaniščih. Zasedba najvažnejših mest na veliko sobote Iz osvojenih pristaniških postojank je prodrla italijanska vojska -že na veliko soboto do albanske prestolice Tirane. Tirano so zasedli Italijani na ta način, da so prepeljali tja cel polk grena-dirjev na neštevilnih letalih iz Italije in ga tam izkrcali. To je nov način bojevanja. Koj po zasedbi Tirane se je pripeljal tjakaj tudi italijanski zunanji minister grof Ciano s trimotornim letalom. Minister je sprejel odposlanstvo albanskih odličnikov, kateri so izrazili vdanost Italiji. Grof Ciano je podaril 190.000 zlatih lir kot Mussoli-nijev prvi podporni dar Albancem. Na veliko soboto popoldne je bilo zasedeno mesto Elbasan, iz katerega je zbežala albanska vlada s kraljem Zogom v Grčijo. Usoda zasedbe je' zadela v soboto tudi Skader. Prodiranje Italijanov na veliko nedeljo V soboto so bila v posesti Italijanov vsa važnejša mesta. Italijanske čete so nadaljevale z ¡osvajanjem na veliko nedeljo, ko so dospeli prvi oddelki v mesto Korico blizu grško-albanske jneje. Zasedba bolj goratih naselij po Albaniji bo te-žavnejša ter bolj počasna, ker pri tem delu čet ne bodo megli podpirati motorizirani oddelki. Tako naglo zasedbo vseh večjih in bolj po ravnini dostopnih krajev so Italijanom, omogočila številna letala, katera so spremljala pehoto in tanke in onemogočila z bombami vsako večje zbiranje domačinov. Po zase«H)i • Kakor hitro so zasedli Italijani Tirano, so imenovali novo upravo za Albanijo in so izpustili iz ječ vse politične kaznjence, kateri so bili zaprti od prejšnjega režima. Ob pojavu Italijanov je zbežal albanski dvor. Kraljica Geraldina je bila že v soboto v Solunu, kamor ji je sledil z vsem svojim imetjem na veliko noč kraljevi soprog Zogu. Albanski kraljevi par se bo nastanil v glavnem mestu Grčije v Atenah. Brat kralja Zoga z ženo in z večjim številom odličnih albanskih osebnosti, z načelnikom albanskega generalnega štaba ter s številnimi častniki je pribežal po hudih bojih z Italijani pri Lješu V Jugoslavijo. Neposredna priča zasedbe Albanije je bila Jugoslavija, "1 je ohranila strogo nepristranost. Ker naša država sploh ni posegla v ta spor, je poslal Mussolini našemu predsedniku vlade Dra-giši Cvetkoviču zahvalno brzojavko za nepristransko vedenje, katerega bosta znala ceniti italijanska vlada in narod. Kaj pravijo druge države? Zasedba Albanije je presenetila vso Evropo. Grška javnost je radi zasedbe najbolj razburjena, ker so se raznesle vesti, da bi naj bila Italija zbrala 45.000 vojakov na otočju Dodekaneza in na otokih Rodos ter Leros. Grška vlada je izdala poseben razglas, v katerem poziva prebivalstvo k miru z zagotovilom, da je Grčija močna in pripravljena proti vsakomur, kdor bi hotel odtrgati .od nje le košček zemlje. Dogodki v Albaniji so spremenili predvsem dosedanje ravnovesje na Sredozemskem morju in se čuti v tem prizadeta Anglija. Po nešteto letih je tokrat angleška vlada imela radi albanskih dogodkov med velikonočnimi prazniki seje. S teh sej so se raznesle vesti, da bo najbrž prišlo do odpovedi italijansko-angleškega sporazuma iz leta 1938 in da bo Anglija pomagala Grčiji za primer napada. Vse angleške vojne ladje, katere so bile na oddihih po raznih pristaniških, so morale med velikonočnimi prazniki odpluti v neznano smer, da bodo zbrane za primer kakih novih dogodkov na Sredozemskem morju. Zastopnik Italije v Londonu je izjavil angleškemu zunanjemu ministru lordu Halifaxu na velikonočni ponedeljek, da so italijanski koraki napram Albaniji začasni in da Italija noče vzeti Albancem neodvisnosti. Francoska javnost je radi dogodkov v Albaniji tudi razburjena, vendar ne toliko, da bi imela vlada sejo med prazniki, katere so preživeli lepo v miru. Seja je sklicana šele za sredo. Ameriški časopisi beležijo zasedbo Albanije po Italijanih in pravijo, da to ne bo vzrok za kakšno vojno. * ■ i Omenka vredne zanimivosti iz Albanije Po zasedbi Albanije po Italiji je treba omeniti, da je Albanija nekoliko manjša kot Belgija in šteje £33.748 prehivalcev. Od teh je 560.834 mu-, slimanov, 180.546 pravoslavnih in 94.328 katoli-' čanov. Vladar Albanije je bil od 1. februarja 1925 leta 1895 v Burgajetu rojeni Zogu I. V svetovni vojni je služil v avstro-ogrski armadi. Leta 1926 je sklenil z Italijo tiransko pogodbo. Za kralja je bil oklican 25. avgusta 1928. Prestolnica Albanije je Tirana s 30.000 prebivalci. Za Tirano so najvažnejša mesta Korča (25.000) in Elbasan (10.000 prebivalcev). Med temi tremi največjimi mesti je uvedla Italija letalsko zvezo. Po železnici je zvezana z morjem samo Tirana. Albanska armada s kraljevo gardo šteje v mirnem času 16.400 mož, v vojnem 80.000. Letali posedajo Albanci dve, topov 92. tankov 12, strojnic 360, pušk 14.500, samokresov 1300. Zasebniki imajo svoje orožje, ki pa je za sedanje čase zastarelo. Italija je poslala poleg že omenjenega števila letal okrog 400 tankov in 35 do 50 tisoč vojakov. * Domače novice Kolesar-motociklist smrtno ponesrečil. Avgust Pajtler, 23 letni prekupčevalec iz Rač, si je izposodil na veliko noč od svojega prijatelja motorno kolo, na katerem se je odpeljal na Reko pri Hočah. Na ovinku pri Hočah ga je vrglo v kup gramoza, kjer je obležal nezavesten. Dobil je pri padcu tako hude poškodbe, da jim je podlegel v mariborski bolnišnici že v ponedeljek zjutraj. žrtev neprevidnosti. Konrad Gobec, 39 letni delavec mariborske mestne občine, je šel na velikonočno nedeljo zvečer tik ob progi na postaji SI. Bistrica. Lokomotiva ga je oplazila po glavi in mu je prebila lobanjo. Neprevidnega so oddali v mariborsko bolnišnico. Nečloveški oče. Blizu Socke pri Novi cerkvi v celjski daljni okolici se je zgodil na veliko soboto vse obsodbe vredni zločin, nad katerim se upravičeno zgraža celotno celjsko okrožje. Stari Kranjc, po domače Gašperjev oče, je ustrelil iz velike avstrijske repetirke svojega 25 letnega sina Martina Kranjc, s katerim je bil v sovraštvu. Morilskega očeta so prijeli v gozdu celjski reševalci. Podivjanec je imel namen, da poleg sina ustreli še ženo, a so ga prepodili domačini od domače hiše y gozd, kjer so ga zagrabili reševalci. šest žrtev neprevidnega streljanja. V mariborsko bolnišnico so spravili šest žrtev neprevidnega velikonočnega streljanja. Trije vlomi. V noči na veliki petek so bili izvršeni v šoštanju kar trije vlomi: v Delobstovo branjarijo, v Movhovo slaščičarno in v Valdlovo trafiko. Drzni vlomilci, katerih še niso izsledili, so se polastili ravno za praznike precejšnjega plena. Lokomotiva ubila železniškega uslužbenca. Na glavnem kolodvora v Ljubljani je zadela na velikonočno nedeljo lokomotiva vlaka 52 letnega voznega preglednika Franca Verčiča. Sunek v glavo ga je treščil na stran in je obležal revež mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča žer.o in sina. Po nesreči dekle ustrelilo svojega ženina. Andrej Jakopič, torbarski mojster, se je sestal v Mali vasi pri Ježici v ljubljanski okolici na velikonočno soboto s svojo izvoijenko. Pokazal ji je majhen samokres in ji razložil streljanje. Dekle je ravnalo z orožjem tako neprevidno, da je zadela krogla Jakopiča v desno stran in je podlegel poškodbi na velikonočni ponedeljek v ljubljanski bolnišnici. Roparski napad na veliki petek. V noči na veliki petek sta izvršila dva maskirana neznanca roparski napad pri poaestnici Klopčičevi v Mo-šenlku pri Moravčah na Kranjskem. Doma sta bila vdova Klopčičeva in njen 26 letni brat Franc Merčun. Med večerno molitvijo sta vdrla neznanca in sta izsilila s pretenjem z orožjem 180 dm ter zginila v gozd. Huda nesreča matere. V Stranicah jso se pripravljali Laznikovi na velikonočno soboto v cerkev. 36 letna mati je šla v klet, ki je pod nekdanjo gostilniško sobo. Ko se je vračala po stopnicah, se je nenadoma zrušil nanjo strop in jo pokopal. Prestrašeni otroci so priklicali pomoč. Laz* nikovo so izvlekli izpod ruševin z zlomljeno rokor in s hudimi poškodbami po vsem telesu. Ponesre-* čeno mater so oddali v celjsko bolnišnico. Razne nesreče v Maribora. V Hutterjevi tovarni v Melju je nevarno zadela igla od predilnega, stroja nad desnim očesom delavko Justino Lang. — V Stolni ulici se je polila z vrelim mlekom šestletna Brigita Kolarič in se je hudo opekla p« prsih in hrbtu. -— 60 letni sluga Vekoslav Ver-■6tm se je spotaknil v Smetanovi ulici tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — Imenovani poškodovanci so se zatekli v mariborsko bolnišnico. Velikonočni žegen ukraden. V noči na velikonočno nedeljo je neodkrit tat izpraznil z grablja-mi skozi okno velikonočni žegen iz shrambe g.: Alojzija Vaupotiča, lastnika parne pekarne, tovarnarja in posestnika v šmarci v okolici Kamnika na Gorenjskem. Ko se je zbrala na veliko nedeljo zjutraj družina, da bi si privoščila žegen, je ugotovila gospodinja, da so ji bile vse velikonočne dobrote ukradene. Požari. V Selnici ob Muri je vpepelil ogenj radi slabega dimnika 30.000 din vredno domačijo Ane Hodi. — V Šmartnem na Pohorju je pogorelo gospodarsko poslopje Ferdinandu Sotlerju, ki je oškodovan za 25.000 din. — V Podvelki v Breznu ob Dravi je zanetila iskra iz lokomotive gozdni požar in znaša škoda 50.000 din. — Na velikonočni ponedeljek je zgorela na Zg. Hudinji pri Celju 75.000 din vredna stanovanjska hiša Franca šlosarja. Iz naših društev Pebrežje pri Mariboru. V nedeljo, 1-6. aprila, vprizori Prosvetno društvo s sodelovanjem Izobraževalnega društva iz Studencev pretresljiv« igro v štirih dejanjih »Podrti križ«. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen za gradnjo Prosvetnega doma v Studencih, vabita k obilni udeležbi Prosvetno društvo Pobrežje in Izobraževalno društvo Studenci. Sv. Venčesl. Prosvetno društvo naznanja, da priredi 16. aprila (bela nedelja) ob 15 v šoli narodno igro s petjem »Krivoprisežnik«. Slivnica pri Mariboru. Izobraževalno in bralna društvo v Slivnici pri Mariboru priredi na bel« nedeljo, 16. aprila, ob 15 in ob 19 na popolnoma novem šolskem odru igro »Kruci«. Naši rajni Bele vode. Dne 4. aprila je umrl po dolgi, mučni bolezni posestnik Bačavnik Gregor v starosti 68 let ter zapustil pet nepreskrbljenih otrok. Pred tremi leti mu je umrla zvesta žena prav na veliki četrtek, kakor smo sedaj pokopali moža. Bil je globoko veren mož in skrben gospodar. V njegovo hišo prihaja »Slov. gospodar« že mnogo let ter mu je bil največji prijatelj. Bil je tudi več let vesten ključar farne cerkve. Pogreb je dokazal njegovo spoštovanje od vseh. G. provizosr se je poslovil od rajnega v lepih besedah in orisal njegovo krščansko življenje. Bog bodi raznemu plačnik za vsa dobra dela — žalujočim otrokom pa tolažnik! Dopisi Sv. Florijan pri šoštanju. Kakor smo že omenili, bo na belo nedeljo ob desetih poleg običajne službe božje blagoslovljen zvon in orgle. Zato na belo nedeljo k Sv. Florijanu! Tam boste slišali tri zvonove, ki bodo peli čast vsem dobrotnikom, pa tudi vernim šentflorjančanom, orgle pa bodo lepo zapele Bogu v čast. Razkrižje pri Ljutomera. Na veliko soboto pri Vstajenju so v procesiji nastopila naša katoliška društva in s tem tvorila velik del procesije. Po opravljenem Vstajenju so v tihem predvečeru velikega praznika zagoreli kresovi po naših njivah in bregovih, ki so jih spremljale neštete melodije slovenskega vaškega petja. Napačno je torej mnenje, ki trdi, da so v naši sosednji vasi na šafarskem Hrvatje doma. Pa nikakor ne more biti res, kajti od nobene strani v našem kraju ni donela slovenska pesem na letošnjo veliko soboto zvečer tako lepo in zbrano, kakor ravno te šafarskega. Da smo res Slovenci, nam je najboljša naša slovenska pesem. Ali si že obnovil naročnino? Kmečka trgovina Kupovanje živine in prodaja mesa ¿Referat podružnice ZAKŠ Mozirje na stanovskem zborovanju ZAKŠ Maribor 26. marca) Redno opažamo, da mesarji kupujejo živino iedrta le kot tretjo kakovost, pa čeprav je še tako debela, če pa pogledamo v mesnice, vidimo, da se povsod prodaja le prvovrstno meso, pa četudi je meso od bikov in starih krav. Kaj naj se ukrene? Z banovinsko uredbo se naj izdajo novi živinski potni listi, kateri hi se razlikovali od sedanjih po tem, da bi se v njih že pri občini na-značiio, pod katero kakovostjo se naj žival proda. Vpisala bi se tudi cena Za kilogram, za kakovost, po kateri je mesar žival kupil. Na podlagi vpisa občine (cena in kakovost) v živinskem potnem listu bi potem mesogled določil, po kateri kakovosti se sme meso prodajati. Ce je n. pr. mesar kupil žival kot ni. kakovost, kar je razvidno iz potnega lista, naj prodaja tudi meso kot III. kakovost. živinski potni list naj z označbo meso-glednika, ki da na meso svoj poseben žig, visi v mesnici tako dolgo, dokler se od te živali meso ne razproda. Kupovalci mesa so tako po vidno raz-obešenem potnem listu točno poučeni o kakovosti, vrsti in ceni živali kot mesa. Od tega bi imeli korist v prvi vrsti kmetovalci, ker bi kupec žival, če je res prvovrstna, tudi kot prvovrstno plačal; imeli bi korist kupovalci mesa, ker bi dobili res tisto blago, ki si ga žele, o čemer bi se lahko na lastne oči prepričali; imeli bi pa končno korist tudi mesarji, ker bi tako imeli povsod čiste in jasne račune, pri čemer bi zginile razne kalkulacije, ki dostikrat prinesejo dobiček, a nekajkrat tudi zgubo. Odpadla bi pa tako v splošnem popolnoma kupčija na »čez«, ki, kakor vemo, »oplahta« enega ali drugega, navadno tistega, ki je manj »brihten«. Gospodarske zanimivosti Angleži kupujejo na Balkanu tobak. Angleška vlada se je iz političnih ozirov odločila, da v balkanskih državah, predvsem v Jugoslaviji, kupi za en milijon angleških funtov (250 milijonov din) tobaka. Radi tega se bo zmanjšal nakup tobaka v angleških kolonijah in dominijonih. Izvoz živine v Italijo se je začasno ustavil radi živinozdravniških razlogov. Italija namreč zahteva poseben način kontrole, ki do sedaj pri nas ni bil vpeljan. Dokler se to vprašanje ne reši, je začasno ustavljen izvoz živine v Italijo, samo na reško tržišče se tedensko še lahko postavi pet vagonov goveje živine. Kontrola »Gospodarske sloge« se je zopet začela uvajati po hrvaških sejmih. Na sejmu v D. Stubici je komisija »Gospodarske sloge« pod predsedstvom Milana Gmaza morala posredovati v korist kmetov proti neki organizirani skupini trgovcev, ki so nekatere kmetice tako opeharili, da so se po spoznanju jokale. Tako »Gospodarska slcga« nepoučeno kmečko ljudstvo ščiti po sejmih. 1000 vagonov pšenice bo Prizad izvozil preko splitske luke v Italijo. Tako smo končno začeli izvažati v večji meri tudi preko naših luk, kar se je doslej vršilo v majhni meri. Slinavka in parkljevka je po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bolezni še v okraju Murska Sobota, in sicer v Lukačevcih in Noršincih. Na bivšem Kranjskem so pa okužene še nekatere vasi v ljubljanskem, kočevskem, kamniškem in črnomeljskem okraju. 50 milijonov dinarjev so plačali slovenski gostilničarji v 15 letih na točilnih taksah, kakor je bilo ugotovljeno na občnem zboru gostilničarskih združenj. Promet z vinom na deželi je pa narasel od leta 1936 za 200%, kar znači, da se je plačilna zmožnost podeželja zelo dvignila. Cene goveje živine Voli: Maribor 4—4.85 din, Ptuj 4.50—5.50 dih, Celje 4.50—5.50 din, Slovenjgradec 3—4 din kg. Krave: debele, molznice in breje v Mariboru 3.50 do 4 din, v Ptuju 3—4 din, v Ljutomeru 4 din, v Celju 3.50—4 din, v Slovenjgradcu 3 din; za klo-basarje v Mariboru 2.25 din, v Ptuju, Ljutomeru in Celju 2.50 din, v Slovenjgradcu 1.50—2 din kg. Tellce: Maribor 4.30—5 din, Ptuj 4.50—5.25 din, Ljutomer 4—4.50 din, isto v Celju, v Slovenjgradcu pa 4 din kg žive vage. Teleta: Maribor 4.50—6 din, Ptuj in Ljutomer 5—6 din, Celje 5.50—6 din, Slovenjgradec 5—6. Svinje Plemenske: Maribor 5—6 tednov stare 80—110 din komad, 7—9 tednov 115—140 din, 3—4 mesece 200—280 din, 5—7 mesecev 330—450 din, 8—10 mesecev 470—510 din; 1 kg žive teže 6 do 8 din; Ptuj 6—12 tednov stari prasci 70—160 din komad, 1 kg žive teže &—6.60 din. Pršutarji: Maribor 9.50 din, Ptuj 6.50—6.75 din, Ljutomer 6i din, Celje 7 din, Slovenjgradec 7 din. Debele svinje (špeharji): Maribor 7 din, Ptuj 7—7.25 din, Celje 8. din kg žive teže. Brez dodatka sadjevca pripravite okusno in poceni domačo pijačo s W 9 Živalski produkti Meso in slanina: govedina 8—12 din, teletina 12 din, pljuča 8 din, jetra 8 din, svinjsko meso s kostmi 12 din, brez kosti 14 din, v Celju pa 15 do 17 din. — Slanina Maribor 14 din, Ptuj 16 din, Celje 16 din, Slovenjgradec 16—17 din. — Svinjska mast: Maribor 16.50 din, Ptuj 18 din, Ljutomer 18 din, Celje 18—19 din, Slovenjgradec 20. Kože. Goveje: Maribor 9.25 din, Ptuj 10 din, Ljutomer 8 din, Celje 8—10 din, Slovenjgradec 12—14 din kg. — Telečje: Maribor 13 din, Ptuj 11 din, Ljutomer 10 din, Celje 10—12 din. — Svinjske: Maribor 7.50 din, Ptuj 9 din, Ljutomer 10 din, Celje 6 din kg. Volna. Neoprana 10 din, oprana 20 din v Slovenjgradcu. 3Ied: Ptuj 16 din, Ljutomer 16 din, Celje 20, Slovenjgradec 20 din, Litija 18 din kg. Mlečni proizvodi: mleko 1.50—2 din, smetana 10 din liter, surovo maslo 28 din, kuhano 32 din, čajno 32 din, domači sir 10 -'.in kg, jajce 0.40 do 0.75 din. Vino Navadno mešano vino v litijskem okraju 3 din, v ptujskem 4.25 din, v ljutomerskem 4—6 din; finejše sortirano vino v litijskem okraju 5, din, v Ptujskem 8 din, v ljutomerskem 6—9- din liter. Žito in krma Pšenica 1.75 din, rž 1.75 din, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1—1.25 din, proso 1.50 din, ajda 1.50 din, proseno pšeno 3.50—4 din, ajdovo pšeno 2.50—4 din, fižol 2—3.50 din liter koeko. Zahtevajte takoj cenih od Drogerife SANITAS, Celje. 710 na mariborskem trgu. — Seno 0.75—0.85 din, kislo seno 0.60—0.65 din, otava 0.70—0.S0 din, pšenična slama 0.36 din kg na mariborskem trgu. Perutnina Kokoš 22—30 din, par piščancev 25—65 din, gos 45 din, puran 35—65 din, raca 20—22 din. Sadje in zelenjava Jabolka 4—9 din, suhe slive 8—12 din, cel\ orehi 10 din, luščeni 32 din, krompir 0.75—1 din, čebula 3—4 din, česen 6—10 din kg; glava zelja 0.50—3 din, kg kislega zelja 3 din, kisle repe 2 din, karfijole 5—8 din, hrena 8—10 din; komad solate in endivije 0.50—2 din, zelenjava v kupčkih po 1 din. Sejmi 17. aprila živinski in kramarski: Sv. Lenart v Slov. goricah, Vojnik, Dolnja Lendava, Turnišče, Trbegovci, Kapele pri Brežicah — 18. aprila tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Ptuj — 19. aprila svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Vransko — 20. aprila tržni dan s svinjami: Turnišče; živinski in kramarski: št. Ilj pod Turjakom — 21. aprila svinjski: Maribor — 22. aprila svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Jurovski dol. Razgovori z našimi narsčniHi Odprodaja njive od zadolženega posestva. L. K. G. Imate zadolženo posestvo, na katerem sta vknjiženi zastavni pravici za terjatev PAB ter nekega zasebnega upnika in vprašate, ali bi lahko oba upnika prisilili, da Vam dovolita bremen prest odpis od prodane parcele. —■ Upnika ne boste mogli prisiliti, da Vam dasta navedeno dovoljenje. Potrebno bo, da se zlepega sporazumete in v3aj del kupnine izplačate upnikoma. Zasebnica ne prizna zaščite posestniku. G. F. Zasebna upnica Vas potom odvetnika toži na plačilo dolga, ki je nastal pred 20. aprilom 1932, ter Vam noče priznati zaščite, čeprav ste kmet. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov sicer res določa, da njeni predpisi ne veljajo za kmetske dolgove nasproti siromašnim upnikom, lu nimajo svoje imovine niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje. Tško siromašnost pa mora ugotoviti sodišča na upnikovo zahtevo in sicer v nepravdnem postopku. Razen tega določa uredba tudi, da dolž-niki-kmetje ne uživajo zaščite, če so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov. Tudi v takem sporu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Radi tega predlagajte, naj se tožba kot pre-uranjena zavrne. Najprej mora upnica doseči omenjeno odločbo cd strani nespornega sodišča. Ko bo zadevna odločba, proti kateri se lahko pritožite na okrožno sodišče, pravomočna, boste imeli priliko v primeru, da bi izpadla Vam v kvar, plačati dolg ter se rešiti vsaj pravdnih stroškov. Plačujte pa že sedaj redno anuitete. Naprava prizidka — komisija? F. K. K svoji stari hiši bi radi napravili prizidek in vprašate, ali morate zaprositi za komisijo. — Za vsako stavbo (in k stavbi spada tudi nameravani prizidek), potrebujete gradbeno dovoljenje. Zanj morate zaprositi pri pristojni občini. Banka je dovolila razdelitev skupnega posestva, prodala pa ga je po starem stanju. B .M. Vi ter Vaši dve teti ste bili solastniki več parcel. Leta 1931 ste posamezne parcele v naravi razdelili. Banka, ki je bila že takrat vknjižena na zadevnih parcelah, je dovolila razdelitev v naravi. Razdelitev ste sicer javili katastrski upravi in davčni upravi, niste pa delitve izvedli v zemljiški knjigi. Leta 1933 so bile Vaše parcele prodane na dražbi, kupila jih je banka ter jih hasnovala šest let tako, kakor ste jih v naravi razdelili, sedaj pa je banka prodala Vaš del zemljišča naprej, kupec pa noče priznati že izvršene delitve v naravi, marveč se drži zemljiškoknjižnega stanja ter bi rad na novo dosegel razdelitev skupne imovine. Vi se temu protivite, ker bi bili Vaši teti oškodovani. — Ako je res banka pristala na to, da ste skupno lastnino v naravi razdelili ter odobrila razdelitev in nato tudi hasnovala zemljišča tako, kakor je bilo razdeljeno in ste Vi kupca opozorili na razdelitev v naravi, tedaj je po našem mnenju ta. razdelitev obvezna, tudi za kupx:a. Izvesti bo treba še zemljiškoknjižno stanje, če le mogoče sporazumno z banko in kupcem. Glasbena šola za slepce. S. J. Obrnite se 2a zadevne informacije na društvo »Dom slep-ih« v Ljubljani, Pred škofijp. Oi!uaj:i sina v uk ali zaved. F. J. Vajeniška domova obstojata v Mariboru, Gregorčičeva cesta, ter v Ljubljani, Kersnikova ulica. Mesečna vzdrževalnina znaša 400 din. Napravite prošnjo na bansko upravo v Ljubljani, da bi ona prevzela plačevanje cele ali vsaj delne vzdrževali;ine. Mojstra boste morali za sina sami poiskati. Pojasnila utegnete dobiti tudi v Rokodelskem domu v Ljubljani. Sredstvo proti srbečici. M. F. Namažila otroke z mazilom Ungventum Viltinsoni, ki ga dobite v lekarni. Namazani r.aj ostanejo do jutra, nato jih umijte in znova namažite. V treh do štirih dneh bo srbečica izginila. Mazila zadošča za vsakega otroka 100 gramov. Ker je madeže mazila težko izprati, oblecite otrokom kako staro, slabo perilo. Spor za dve parceli. M. J. Kupili ste posestvo vi. št. 114 od prednika, ki je to posestvo kupil na javni dražbi. K temu posestvu spadata že 70 let dve parceli, ki ju je prvi lastnik kupil od posestva vL št 70 in hasnoval, a se v zemljiški knjigi to ni vpisalo. Radi tega sta parceli še vedno pripisani pri posestvu vi. št. 70. — Fravilno je bilo, da ste napravili o teh dveh parcelah posebno kupno pogodbo s prednikom, kateremu je bilo pesestvo prodano na javni dražbi. Ako sedanji lastnik zemljišča vL št. 70 ne bo dovolil prepisa omenjenih dveh parcel na Vaše ime, ga boste morali tožiti in ako boste dokazali, da ste Vi, vštevši Vaše prednike, izključno hasnovali navedeni parceli javno brez prošnje in brez sile 30 let, boste v pravdi zmagali VL — Pravica prvega lastnika do parcel radi javne dražha njegovega osla» lega posestva še ni ugasnila; izgubilo bi se jo i«, ako se parcel tri leta ne bi Kasno valo radi morebitne prepovedi od strani posestnika vi. št. 70. Jamstvo žene za plačilo stroškov kazenske tožbe zoper moža. V. N. L. B. Vi in Vaš mož sta solastnika posestva vsak do ene polovice. Moževa polovica je bolj obremenjena z dolgovi nego Vaša. Sedaj tečejo neke kazenske tožbe zoper Vašega moža in se bojite, da boste Vi obsojeni na plačilo stroškov, ker jih mož ne zmore. — Ni se Vam bati, da bi se Vas obsodilo na plačilo stroškov, povzročenih od moža. Le v primeru, ako ste morda sklenili s svojim možem skupnost imovine med živimi, bi smeli upniki Vašega moža poseči v kritje svojih terjatev zoper moža v skupno imovino. Ako pa nimate dogovorjene skupnosti imovine, niste dolžni plačati nikakega dolga svojega moža. Strop v trgovini na deželi. K. F. v V. Nameravate zgraditi stanovanjsko hišo z lokalom za trgovino z mešanim blagom. Zidarski mojster pravi, da obstoja predpis, da mora biti strop v taki trgovini na deželi napravljen iz betonske plošče in ne sme biti iz tramovja. — Zidarski mojster nima povsem prav. Obrtna oblast gleda le na to, da so prostori higienski. Le v primeru, ako bi se v prostoru shranjevali predmeti, ki bi povzročili veliko nevarnost ognja (bencin ali podobno), in sicer v večji količini, pazi obrtna oblast na to, da so dotični prostori čimbolj ognja varni. V trgovskem lokalu najbrž ne boste shranjevali navedenih predmetov v večji količini, ker boste v to svrho gotovo imeli posebno skladišče. Potemtakem je strop v trgovini lahko tudi iz tramovja. Razdružitev lastninske skupnosti. R. P. Po neki vdovi so njeno zapuščino podedovale tri osebe, ki so si večji del zemlje razdelile, manjši del pemlje pa, hiša in gospodarsko poslopje še ni razdeljeno. Ena izmed teh oseb je kasneje podedovala zapuščino druge osebe in bi sedaj rada svoje deleže zamenjala za neko hišo. — Poskusite najprej doseči razdružitev skupnosti po nepravdni poti. Zadevni predlog napravite pri pristojnem okrajnem sodišču, ki bo odredilo narok za razpravo o Vašem delitvenem zahtevku ter pozvalo vse solastnike. Ako se bo dosegel sporazum, ga bo sodišče ugotovilo ter izdalo sklep o delitvi. Na temelju tega sklepa bo lahko dosegel posamezni solastnik vknjižbo lastninske pravice na hiši, cd-nosno zemljiških parcelah, ki mu bodo po delitvi prinadle. Ako snorazuma ne bo mogoče doseči, se bo skupna stvar prodala na sodni dražbi in se kupnina razdelila med deležnike; na tak način razdružitve bi bilo treba tožiti, ako solastnica ne bi z njim soglašala. Delo v državnih rudnikih. F. B. Ako želite delo kot rudar v kakem državnem rudniku, se morate s tozadevno prošnjo obrniti na upravo posameznih rudnikov. Pribava bolezenske listine. F. č. Ako želite bolezensko listino o Vašem zdravljenju v vojaški bolnišnici, prosite lahko upravnika bolnišnice, da Vam jo pošlje. Prošnjo vsekakor utemeljite. Zadolžen posestnik bi rad v Nemčijo. Sovjak Ste posestnik, zadolžen ter bi radi s sezonskimi delavci -» Nemčijo, da bi si nekaj zaslužili. — Kdor hoče ko t sezonski delavec v Nemčijo, mora dokazati nujno potrebo po zaposlitvi v inozemstvu. Ali bodo tudi Vam dovolili pot v Nemčijo, ne moremo z gotovostjo povedati. Pravica staršev do invalidnine po padlih sinovih. J. G. in drugi naročniki. Z ozirom na Vašo prošnjo, naj Vam poročamo, kake pravice imajo starši po novem invalidskem zakonu po svojih padlih sinovih, Vas napotimo na naše odgovore na tem mestu v zadnjih mesecih, ko smo o teh pravicah že parkrat pisali. — Ako roditelji izpolnjujejo pogoje za zaščito po uredbi o vojnih invalidih, jim razen invalidnine pritiče še sledeča državna zaščita in odmena: Iz dohodkov narodnega invalidskega fonda se jim lahko daje pomoč za ustanovitev samostojnega obrta ali za izboljšavo njihovega pridobitnega položaja. — Ako imajo pravico za samostojno izvrševanje obrta, ga smejo po dovoljenju ministra za trgovino in industrijo izvrševati v vsej državi. Ta določba se uporablja tudi na krošnjarjenje in obiskovanje tedenskih in letnih sejmov. — Oproščeni so vseh taks za prvo ustanovitev in pro-tokolacijo samostojnega obrta. — Njihovi slepi, gluhonemi in pohabljeni otroci se sprejemajo brezplačno na vzdrževanje in pouk v specialne šole, kjer je takšnim otrokom mogoče dajati splošen pouk in jih usposabljati za pridobitno delo. — Pri popolnjevanju službenih in delovnih mest pri državnih in samoupravnih uradih in podjetjih se smejo ob enakih pogojih postavljati pred vsemi drugimi. — Državne in samoupravne borze dela jim morajo brezplačno in pred vsemi najti zaposlitve. — Ko dajejo državni zavodi ali denarni zavodi, pri katerih je udeležena država z osnovno glavnico, ali katerim daje kreditna sredstva na razpolago, posojila, morajo ob enakih pogojih in garancijah dobiti posojilo predvsem oni (osebe, zaščitene z omenjeno uredbo). — Nadalje imajo siromašni roditelji pravico dobivati iz državnih gozdov ob brezplačnem prevozu z železnico ali ladjo brezplačno potrebna drva za kurjavo in stavbeni les za zgraditev poslopja za svoje stanovanje in stranskih poslopij, ostali pa (ki niso siromašni) po znižanih cenah. — Skladno z zakonom o državnem računovodstvu imajo ob enakih pogojih prednostno pravico pri vseh državnih nabavah, dobavah, prodajah, zakupih in delih, najsi se te dobave vrše z nepo srednimi dogovori ali pa z javnimi dražbami. — Ko podeljujejo državna in samoupravna obla-stva dovolitve in posebne pravice za pridobitno delo, jih podelijo izključno le njim, odnosno osebam in društvom, zaščitenim s cit. uredbo, kolikor niso take dovolitve in posebne pravice pridržane po drugih zakonskih predpisih drugim osebam. — Končno imajo pravico do brezplačne vožnje pri odhodu in povratku na železnicah, ladjah in avtomobilih v državni ali samoupravni eksploataciji, ali če so subvencionirani od države ali samoupravnih teles, kadar potujejo na poziv oblastva radi pridobitve pravic in da bi se jim dala pomoč po cit. uredbi. Odvetnik bil le pet minut pri razpravi. K. R. Odvetnik je imel ob isti uri razpravo pri dveh sodnikih ter je pri eni razpravi sodeloval le pet minut, in sicer ob koncu. Na vprašanje, ali ima odvetnik pravico, zahtevati nagrado za »čas cele razprave«, Vam odgovarjamo, da ne. V splošnem je v civilnih pravdah nagrada odvetnikova enaka, ako traja razprava pet minut ali pa morda celo uro. V Vašem primeru pa bo stvar sodnika, da po svoji uvidevnosti nagrado zmanjša, ko odvetnik očividno ni sodeloval pri celi rarnravl. Pravica vnukov do dedovanja. A. in M. R. Vprašate, ali imajo vsi vnuki enako pravico do dedovanja in ali imajo morda zakonski več pravic kakor nezakonski. —; Nezakonski otrok ima pravico do dedovanja le napram nezakonski ma- teri in njenim sorodnikom. V tem primeru ima enako pravico kakor zakonski otroci. Isto velja glede vnukov. V primeru, da bi stari oče posled-njevoljno zapustil kakemu vnuku več nego bi mu šlo po zakonu, bi imel zapostavljeni vnuk pravico zahtevati nujni delež, in sicer znaša nuj« ni delež polovico zakonitega. Zakon določa, da, ako je zapustnikov otrok umrl pred zapustnikom in je od tega otroka eden ali več vnukov, pripade delež, ki bi šel umrlemu otroku, temu ostalemu vnuku v celoti ali več vnukom v enakih delih. Dva brata prevzela očetov dolg. — Banka tirja le enega. T. E. Po pokojnem očetu sta dva brata prevzela vsak eno posestvo ter dolg pri posojilnici. Pri zapuščinski razpravi je notar zapisal, da bosta brata pokojnikov dolg nerazdelno poravnala. Vzlic temu tirja banka sedaj le enega izmed bratov na plačilo. — Ako sta se brata nerazdelno zavezala poravnati dolg, ima upnica —• banka — pravico od enega samega iztirjati celotni dolg. Ta brat pa je seve upravičen iztirjati od drugega brata taisti znesek, ki ga je plačal preko nanj odpadajoče polovice. Brajde ob meji. — Zaprta pot. A. A. Vaš sosed je na meji svojega ter Vašega vinograda postavil brajde. Radi sence se Vam dela precejšnja škoda. Razen tega Vam je sosed s postavitvijo brajde onemogočil pot, katero ste uporabljali Vi in Vaši predniki. — Ako Vam je sosed s postavitvijo brajde onemogočil pot, katero ste uporabljali, všlevši Vaše prednike, najmanj 30 let javno, brez sile in brez prošnje, ga lahko tožite na odstranitev brajde. V ostalem pa ni zakonitega določila, da ne bi smel lastnik na svojem posestvu postaviti brajde, čeprav pada senca na sosedov svet. Pošiljanje prihrankov iz Graza v Jugoslavijo. M. K. Vaša hčerka pomaga Vašemu bratu v Grazu pri njegovi obrti ter bi rada prihranje-» ni denar pošiljala domov. — Preko kliringa za-more Vaša hčerka pošiljati mesečno 15 nemških mark, po pošti pa 10 mark. Da bi šel denar v izgubo, se ni bati. Le kurz v kliringu je nekoliko nižji kakor na borzi; znaša okoli 14 din za eno marko. Našim malčkom . 1/0Z|6Q ^Slovenski* j & n t i & r ^ (Nadaljevanje) Zdaj je Peter popolnoma sprevidel, kaj je storil. Hotel se je odtegniti gospodstvu svojega brata in bodoči oblasti njegovega sina, hotel je postati sam svoj gospod, pa glej — prišel je pod oblast divjemu ciganu. Vse se mu zvrti po glavi. Po bliskovo pograbi ciganov nož in sune z njim proti Sa- molu. Toda Samol ga še bliskoviteje zgrabi za roko in podre na tla. V smrtnem strahu jame Peter prositi in se izgovarjati. Cigan ga res izpusti, le mošnjo z denarjem mu vzame in mu obljubi, da se bo še oglasil pri njem. Kakor bi se pogreznil, izgine nato v gozd, Peter pa s težkimi mislimi odide domov. Gospod Marko se vrne domov Oče Bernard ni mogel preboleti nesreče. Kmalu potem, ko so cigani ugrabili Jurija, je umrl. Novice, ki so medtem došle na Kozjak, so poročale, da pride gospod Marko kmalu domov. Vojska, ki je prišla s Kranjskega v Celje cesarju na pomoč, je celjskega vojskovodjo Jana Vitovca kmalu premagala in cesarja osvobodila. (Dalje prihodnjič) MALA OZNANILA Cenik malin oglasom. Vsaka beseda t malem oglasu slane Din 1-—. (Preklici, Poslano, Izjav« pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaraiunava posebej do velikosti 20 cm' Din 1.—, do velikosti SO cm' Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, «mpak mora zbirati oprava lista prijave, doplača le Din 5—. — Mali oglasi se marajo brezizjemno plačati naprej, sicer sa ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Hlapca in deklo sprejme Fišer Rajmund, Sv. Benedikt, Slov. gorice. 707 Gospodinja, poštena, 45—50 letna, z dežele, se sprejme. Naslov v upravi. 716 Iščem služkinjo, ki zna kuhati in je vešča gospodinjskih del. Matkovič, Maribor, Sodna 26, III. 715 Hlapec, 30 let star, vajen vsakega dela, išče službo. Naslov v upravi. 714 Mlado kmečko dekle, ki zna prati, molsti, kolesariti, sprejme takoj Gusel Adalbert, Maribor, Kalvarska 4. 721 Majer z dvema ali tremi delovnimi močmi, se sprejme: Košaki 40. 722 Starejšega kravarja sprejmem do 1. maja. Znati mora tudi vsa druga gospodarska dela. Plača 200 din. Kos Ivan, gostilna, Počehova 35, Pe- nica. 733 Iščem deklo, okoli 30 let staro, zdravo, pošteno, pridno, ki se razume na živino, poljska in kuhinjska dela. Služba stalna. Nastop takoj. Ivan Hiter, Dovško 71, p. Rajhenburg. 728 TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Star stavbeni material, opeko, strežno opeko, vrata in okna prodaja poceni stavbenik Fr. Kiff-mann, Maribor, Meljska cesta 25. 706 Čebelnjak za 36 žnidaršičevih panjev proda Kol-man Jožef st v Slivnici pri Mariboru. 701 Cepljeno trnje, izredno močno, prodaja po nizki ceni Ivan štuhec v Murščaku, Slatina Radenci. 711 Opeka za krušne peči, Stirioglata, vedno na zalogi v veletrgovini Andrašič, Maribor, Vodnikov trg (tržni trg). __659 Prodajamo sadike vsako nedeljo v Trnovski vasi, vsak petek pa v trsnici v Ptuju. Imamo še na razpolago nekaj sadnega drevja, sadne divjake, vinsko trsje in pritlične vrtnice. Se priporoča trsnica in drevesnica Ceh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj. 263 Botri, botrce in starši! Vse za birmo, kakor obleke, perilo, klobuke, čevlje, venčke, molitve-nike in rožnevence, boste kupili najceneje samo v Tušakovi trgovini pri Sv. Antonu. Ob veliki Izbiri in zelo nizkih cenah bo vaše zadovoljstvo popolno._418 Zidajte poceni! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14 in v podružnici vogal Ptujske in Tržaške ceste. 597 Apno in cement! Umetna gnojila za polja, tmv-nlke in vinograde kupite najceneje v staro-znani domači veletrgovini Ivo Andrašič, Maribor, Vodnikov trg (tržni trg). 658 Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik. Smarjeta, pošta Celje. 192 Dober semenski oves prodaja mlin Rosenberg, Maribor, Jezdarska ulica. 601 Obvestilo. Ker so se v zadnjem času obračali razni ljudje na nas radi kupčij, ki so jih imeli s tvrdko E. Sonenšajn v Ptuju (to je Erna Sonenšajn), opozarjamo s tem obvestilom, da naša tvrdka ni istovetna z imenovano trgovino in da mi nismo z njo v nikaki zvezi. Zato se naj obračajo vsi, ki kupčujejo s tvrdko E. Sonenšajn, izključno le nanjo in nikakor ne na nas. Ljude-vit Sonnenschein sinovi, Ptuj. 708 Vabilo na, redili letni občni zbor Kletarskega društva v Ormožu, r. z. z o. z., ki se bo vršil četrtek, dne 27. aprila 1939, ob pol 14. uri v zadružni dvorani v Ormožu. Dnevni red: 1. Čl-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo poslovodje. 3. Poročili načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1938. 6. Sprejetje novih pravil. 7. Sklepanje o tem, do kakšne višine se sme zadruga zadolžiti. 8. Sklepanje o sopodpisovanju poslovodje. 9. Sklepanje o ustanavljanju zadružnih podjetij. 10. Slučajnosti. — Ce bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje v istih prostorih in z istim dnevnim rodom drug občni zbor, kateri sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. — Na-čelstvo. 718 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HISA V JUGOSLAViJi! CELJE (33 VZORCI iN CENIK ZASTONJ Točilca, pridnega, poštenega, sprejme restavracija »Union«, Maribor. 730 Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dob3r zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor. 383 POSESTVA: Posestvo s 30 orali zemlje, bližina Maribora, se odda za več let v najem, eventualno tudi proda. Naslov v upravi. 700 Prodam posestvo, 5 oralov, cena 27.000 din. Plo-deršnica 11, Marija Snežna. 703 Posestvo se da v najem Sv. Marjeta na Dravskem polju 44. Izve se pri Domadenik, Reka 3, Hoče. 702 Proda se iz proste roke njiva vi. št. 221 k. o. Ho-tinja vas, pare. št. 194/2. Natančna pojasnila v odvetniški pisarni dr. Vekoslava Kukovca, Maribor, Sodna 9. 713 Cerkveno posestvo, 5 oralov travnikov, 8 oralov njiv, 1 oral pašnika, paša in stelja po 23 oralih gozda, s stanovanjem in gospodarskimi poslopji se odda takoj v najem. Zglasiti se osebno. Naprodaj dve kravi in junec. Za najemnino župniku rediti vole, dnevno 81 mleka, gnoja za dva orala In pasti ovce ter plačati davek (lani 430) in zavarovalnino (112 din). Lega 1000m, dobra paša. Prednost pošteni in verni zakonci z otroki. župnijski urad Ojstrica, Dravograd. 724 RAZNO: Občina Ljutomer ima naprodaj dva konja po nižji ceni. Oglasiti se je v občinski pisami. 725 Kupim Diesel motor od 1—10 k. s. Franc Lorber, Sv. Lenart, Slovenske gorice. 704 Ugodno prodam: 2 sauggasmotorja 10 in 20 k. s., Diesel Dents 5 k. s., 2 bencin 4—8 k. s. z mla-tilnico. Š. Skrbinšek, Sp. Hajdina, p. Ptuj. 705 Gradi za madrace in rolete, tkanine za pohištvo in zavese dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 478 Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 264 Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 681 Cepljeno trsje prodaja Turin, Modraže, Studenice Pri Poljčanah. 515 Kmetice: bučnice in druga oljnata semena zamenjate najboljše v Tovarni olja, Maribor, pri mostu. 615 Gospodarsko orodje, stroji za polja in travnike, plugi, železo za šinje in vso železnino kupite vedno solidno in poceni v domači veletrgovini z železnino Ivo Andrašič, Maribor, Vodnikov trg (tržni trg). 660 Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thlir, Maribor, Gosposka ulica 19. 581 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 329 POMLAD! — LETO! — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »T« z vse» bino 4 m volnenega blaga za ženske obleke V najmodernejših vzorcih za ceno »T/l« 100 din» »T/2« 130 din; pri naročilu prosim navedite barvo. Paket serija »H« vsebina 18—21 m ox-fordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečl«, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke V izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4« 250 din, »Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust! Neprimerno vzamemo nazaj in zamenjamo. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago! Prepričajte se tudi Vi in pišite takoj Raapo-šiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! Nalivna peresa od din 6'— naprej dobite v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor—Ptuj DENAR Okraj Dravograd! Mežiška dolina! Nove hranilne vloge vsak čas iz-plačljive — sprejema in obrestuje do 5% ter daje kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljab. 514 Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomaeena 27 »Saj vama ni bilo treba iskati: mene itak ni bilo « ti presneta dečla, ti si naju na cedilu se je Leja hudomušno poku- tja. »Kaj, pustila?« »Saj nisem dečla, jala. »Oh res, oprostite, milostljiva gospa!« »Vidva sta mi prava rezarja,« ju je za šalo ošvrk-nil Hanzej, »najprej mi nevesto ukradeta, potem jo izgubita — pa se še malo ne brigata zanjo.« »Takole reč, tak koderc deklečji — oprostite, milostljiva gospa! — je težko najti. Lojz, moj dolgi prijatelj, je Petrovo cerkev izgubil in je dva dni ni našel.« . »Moj črnuzelj, tale Peter, pa je svoje oslovske uhlje izgubil in jih dosihmal še ni našel.« ■ »Kaj pa me nista bolj iskala?« ju je Leja podražila. »Le ti išči, če pa ljudje v Rimu ne znajo po laško!« »Kar venomer so nama trobili: li-la-li-la-sapra-dirit1!« »Sicer pa, Hanzej, nama ši lahko hvaležen!« . »Midva sva ti tvojo nevesto — to se pravi: mi-lostljivo gospo — domov speljala in sva ti jo prici-trala v varni pristan svetega zakona. Ko bi naju ne bilo, bi nje še ne bilo zdajle tu.« »Na ovseti sva več ko pol zamudila, ko sva se podala v tiste norce in ti šla nevesto krast. Skoraj nič ti nisva pojedla, popila pa še manj.« »Glej, da bova lahko danes opravila, kar nama je tedaj ušlo! Žejna sva ko dve žolni.« »O seveda, vode vama lahko dam,« se je Hanzej zasmejal. »Vode celo vedro. Kolikor je spijeta.« »O vodi nama nikar ne govori, te ne maram,« se je skremžil Peter. Lojz pa se je zakolovratil v hišo in je hreščeče zapeh »En hribček bGm kupil, bom trte sadil, prijatije povabil, še sam ga bom pil.« Iz notranjega žepa je potegnil liter vina in ga postavil na mizo. Tudi Peter je privlekel svoj liter in ga porinil k Lojzovemu. »Tako! Kozarce menda pa vendar imata. Zdaj pa bomo jesihovali.2« Leja je odhitela v kuhinjo in se je šele čez nekaj časa vrnila s krožniki in kozarci, z belim kruhom, sirom, povojenim mesom in klobasami. »Dečla, deklica — oha, milostljiva gospa! — kako dolgo smo morali na kozarce čakati! Nas pa žeja.« Lojz je natočil, dvignil kozarec in zapel s svojim piskavim glasom: »Kol'kor kapljic, tol'ko let Bog nam daj na svet' živet'! Živio, oj, živio, živio na svet'!« Peter pa je zahretil in zakrolil: »Bog živi mene, Bog živi tebe, Bog živi nje-ega — in še njooo!« »Leja! Hanzej! Bog vama daj srečo in zdravje!« »Da bi ne imela nobene žalostne ure več!« »Po kislem aprilu pride sončen maj.« »Po štiridesetdanskem postu pa velikonočna pogača.« »Leja, veš, za nevesto so že presneti norci, če gre in se sama ukrade.« 1 Sempre diritto — kar naravnost. * Kak teden po svatbi obhajajo »jesihovanje« = »pogo-stuvanje*. »Lojz je s konjem predirjal vso dolino, da bi te našel.« »Moj Peter pa ga je imel zvečer že toliko pod klobukom, da se je pri vsakem grmu ustavil, češ: glejte jo, tu je nevesta!« »Moj Lojz pa je iskal, s kom bi se stepel, pa mu roka ni več nesla.« »Tebe sem vendarle oplaknil.« »Jaz pa sem ti tvojo klofeto nabil, da štirinajst dni nisi z glavo prišel iz nje, hahaha.« Tako sta se dajala in se smejala. Čez nekaj časa pa sta svoj marenj obrnila in jela resno: »Nisva se oglasila le zaradi tega, da bi obhajala z vama veselo svidenje,« je dejal Lojz; »prignal naju je še drug namen ... Peter, zini!« »Zini t\ Lojz! Imaš bolj oster gobec.« »Ti pa širokega kakor žaba.« »Poslušaj, Hanzej, midva sva si takole mislila —« »V svoji neumni buči —« »Lansko leto si imel velika plačila.« »Ženitev, potem poti in drage vožnje, ki si jih moral napraviti.« »V bolnišnici si bil dolgo.« »Za vse je bilo treba denarja.« »Zdaj imaš še ženo; ta ti tudi ne bo zastonj.« »Čez leto in dan pa pride prav gotovo še kdo, ki bo tudi hotel Irvartir in jesti, plačati pa ne bo imel s čim.« »In — in če je res, kar se ljudje lažejo, da si si denar najel in ga moral na hišo vknjižiti —« »— in da ti rajtajo judovske obresti...« »Ne, ne, tako hudo pa ni,« je ugovarjal Hanzej in je zardel, ker ga je bilo pred ženo sram. »Bodi no tiho, da ne izgubiva niti!« »Torej velika plačila si imel — midva pa nimava svojih skrbi, ker sva samskega stanu —« »— in je najina prosta, neprisiljena volja, da v tem stanu vztrajava —« »—• dokler naju smrt ne loči —« »— in še pol leta po smrti!« »Tako sva torej izračunala, da imava nekaj denarja preveč.« »Sedem sto šilingov1 in nočeva, da bi nama sples-neli ali da bi jih rja in molj snedla —« »— ampak jih hočeva pri tebi varno naložiti —« »— na nič procentov in na deset let odpovedi, toda brez vknjižbe ali intabulacije!« »Torej te lepo prosiva, shrani ta denar!« »Pri tebi bo bolj na varnem kakor v najinih strganih nogavicah.« »Le eno si izgovoriva —« »— sprejeti ga moraš —« »— nikomur drugemu ga ne smeš dati.« »Zdaj pa reci, Hanzej, da ti je prav in da nimaš nič proti najinemu predlogu: k prvemu, k drugemu in — k tretjemu!« Pri tej priči sta segla vsak v svoj žep. »Ne, ne, ne,« se je branil Hanzej; »lepo zahva-ljena za tako dobro voljo, nikoli vajine dobrote ne bom pozabil, ali, ah ...« Leja je medtem odhitela iz sobe in se je takoj vrnila. Prinesla je tenko usnjeno listnico in jo stisnila Hanzeju v roko. Ko jo je razgrnil, je ležalo pred njim osem sto šilingov in šest sto lir v papirju1. »Leja, za božjo voljo,« je vzkliknil, »od kod tebi toliko denarja?« »Tvoj je, Hanzej,« je rekla. »Kako neki! Tu ga je več ko desetkrat toliko, kolikor ga imam jaz.« »Na poročni dan si mi ga dal. Ali ne veš več?« »Ali Leja! Ali ti ga nič ni bilo treba?« »O pač, pot sem si z njim plačala in tudi obleke sem si kupila.« »Tu pa je vendar več denarja kot sem ti ga dal.« »Saj sem služila in si nekaj tudi zaslužila.« mmmmmmm Nov redilni prašek za prašiče » Približno 5600 din. i Skupaj približno 8000 din. ;(Dalj<5 sledi). Vsak kmetovalec si z Redinom hitro in z ma-limi stroški zredi svoja prašiče. Za 1 prašiča za-« dostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina po-vzetje za 1, 2, 3 ali 41 zavitke 6 din, od 5 za-< vitkov naprej 12 din, Prašek za pitanje govejo živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavi-tek 6 din, za več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite/ in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar, 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od S zavitkov naprej 12 din, MOSTIH Moštna esenca Mostiu za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenica 16 din. Za boljše izrabljanje poštnine priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. 106 Pravi Redin, Govedin, BHekin, Konjin ter Mo-stin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica; Za razvedrilo Lovec je obstrelil jelena. Ranjena žival je tekla proti otoku, ki ga je obdajal 4 m širok jarek. Žival je zbrala vse moči in preskočila jarek. Lovec bi jo rad dobil, a čez jarek ni bilo ne mostu, ne brvi, on je pa imel na razpolago samo dve deski — na žalost dolgi samo po tri in pol metra, žebljev, vrvi, orodja ni imel, pa je vendar prišel čez 4 m širok jarek. Kako je prišel čez? zo3 lasud aj-oijB} af oaAcrj * Graščak je imel 7 konjskih hlevov v eni vrsti. V prvih treh so stali 3 krasni črnci. Četrti hlev je bil prazen. V ostalih treh so bili 3 belci. Konji so torej bili tako-le razvrščeni : M*M 101°M Nekega dne je graščak za po veda), da morajo konj- zamenjati: bele prepeljati v hleve črnih, črne pa v hleve belih, a na ta način, da morajo vsakega konja peljati naravnost iz hleva v hlev, in sicer tako, da sme vsak konj iti samo mimo enega hleva. Kako so konjarji rešili to nalogo? (•Asm -g a UAam -f zi '-g a -g zt '-g a -g ZI 'f A Z zi '"9 A 'f z? "A A -9 Zi' A 'l ZT '-g A ZI 'A3[q 'l A UA^ "g Zt 'A9iq "g A 12A3iq X zi 'A9TC 'f A T3A3[q 'g ZI 'A3[q -9 A BA3{q 'f ZT 'A9iq A T!A3jq '9 ZI 'A3]q -g a BA9iq -Q zi urajod ¡A3iq f iiizuid a ijefi -3d OS BA3jq -g ZI BfuO>J BS3UJO lajOjp^) Vprašanfa in odgovori Nasprotnik ne plača vkljub poravnavi in sodbi. K. R. Nasprotnik, ki Vas je telesno poškodoval, se je z Vami poravnal ter se zavezal plačati določeno vsoto. Poravnavo je utajil, na kar ste ga tožili in je bil obsojen na plačilo navedene vsote. Potem ste ga rabili brez uspeha, na kar Vas je prosil, naj mu ne delate več stroškov in ponovno obljubil vse plačati v dveh letih. — Ker sta dve leti že minuli, lahko nadaljujete z izvršbo v imovino nasprotnika. V kolikor je dal medtem nasprotnik vknjižiti več drugih upnikov, Vas opozarjamo na določila zakona o izpodbijanju pravnih dejanj izven tečaja. Po tem zakonu se zamorejo izpodbijati: 1. vsa pravna dejanja, ki jih je izvršil dolžnik v poslednjih desetih letih pred izpodbijanjem z namenom, da oškoduje kakega svojega upnika in je bil ta namen drugemu pogodniku znan; 2. vsa pravna dejanja, s katerimi se oškodujejo dolžnikovi upniki in ki jih je izvršil dolžnik v poslednjih dveh letih pred izpodbijanjem, če je moral drugi pogodnik vedeti za oškodoval-ni namen; 3. vsa pravna dejanja, s katerimi se oškodujejo dolžnikovi upniki in ki jih je izvršil dolžnik v zadnjih dveh letih pred izpodbijanjem proti svojemu zakonskemu dragu pred poroko ali med zakonom, ali proti drugim bližnjim svojcem, ali v prid omenjenim osebam, razen če drugi pegodnik ob izvršitvi pravnega dejanja ni vedel, niti moral vedeti za dolžnikov oškodo-valni namen; 4. kupne, menjalne in dobavne pogodbe, ki jih je sklenil dolžnik v poslednjih šestih mesecih pred izpodbijanjem, če je drugi pogodnik vedel, ali moral vedeti, da dolžnik s temi pogodbami odsvaja imovino za slepo ceno na škodo svojih upnikov. Razen tega se morejo izpodbijati neodplatna tožnikova razpolaganja v poslednjih dveh letih pred izpodbijanjem izvršena, v kolikor ne gre za izpolnitev zakonite dolžnosti, za običajna prigodna darila ali za razpolaganja V primerni višini, ki so se dala v obče koristne namene, ali s katerimi je dolžnik izpolnil moralno dolžnost ali zahteve spodobnosti. Razen tega je še nekaj primerov, ki za Vas ne prihajajo v poštev. To še omenjamo, da je smatrati za bližnje svojce zakonskega druga in osebe, ki so z dolžnikom ali z njegovim zakonskim dragom v sorodstvu ali v svaštvu v premi vrsti, ali pa do četrtega kolena v stranski vrsti; dalje posinov-ljenca ali pohčerjenko, posinovitelja ali pohče-riteljico, rednika ali rejenca ali pa onega, ki živi z dolžnikom v nezakonski skupnosti. Sosedov delavec z zaznamovanjem poškodoval drevesa. K. M. Vaš sosed je prodal iz svojega gozda stoječa drevesa ter poslal delavca, da jih zaznamuje. Ta delavec pa je tudi v Vašem gozdu zaznamoval nekaj dreves ter jih s tem poškodoval. Kupec je pripravljen nastalo škodo poravnati, Vi pa vprašate, ali ni to tudi motenje posesti. ■— Strogo vzeto bi se sicer dejanje omenjenega delavca lahko smatralo za motenje Vaše posesti, vendar pa tožba radi motenja posesti po našem mnenju ni na mestu, zlasti, ker ne bi imela nikakega smotra, šlo je očividno za pomoto. S tožbo se povzročijo le tožencu nepotrebni stroška, Vam pa eventualna pota, ki tudi niso brez stroškov. Obveznice vojnega posojila. A. T. G. Imate več obveznic avstrijskega in ogrskega vojnega posojila in vprašate, kdaj se bodo posojila vrnila. — O kaki vrnitvi vojnih posojil doslej še ni bilo ničesar sklenjenega. Ni verjetno, da se bodo posojila vrnila. Vsekakor pa boste čitali v časopisih, ako bi se kdaj kaj takega zgodilo. MALA OZNANILA 712 SLUŽBE RAZNO: Vabilo na občni zbor. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem, registr. zadruge z neomejeno zavezo, bo v torek, dne 25. aprila 1939, popoldne ob enih v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva; 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob navedenem času se vrši eno uro pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Laško, dne 6. aprila 1939. — Načelstvo. 726 SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI IN POROD dr. Ipavic Benjamin, sanatorij, Maribor, vogal Prešernove ulice 31 in Tomšičev drevored 4. 729 Cvirnato gHago za mešhe in ženske že od 5 din naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. 676 ffr®pšn$li€ toplice — Starodavno, znamenito radioaktivno kopališče in zdravilišče. Uspešno zdravi revma-tizem, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopanje v hiši, novo zidani veliki bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni, pavšalne kure, lasten avtobus na postaji Zabok-Krapinskc toplice, brezplačna železniška vožnja ob povratku itd. Zahtevajte prospekte! 703 Podaljšaj si življenje! Sprejme se zanesljiv pastir, ki bi pasel okoli 40 glav živine. Plača dobra. Javiti se je takoj, in sicer pri: Gospodarskem odboru agrarne skupine Sv. Trojica v Slov. goricah. 727 Natakarski učenec se sprejme. Restavracija »Union«, Maribor. 731 Pridna služkinja dobi službo na posestvu. Predstaviti se: restavracija »Union«, Maribor. 732 Kovaškega vajenca potrebuje takoj Lovrenčič, kovač, Biš, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. 723 Starejši hlapec, pošten, za krave in poljska dela, se takoj sprejme. Konrad Kurnig, gostilna, Vitanje. 734 Ž : v 1 j e n j e se lahko podaljša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo; slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijol Kaj se pojavi izza vsako bolezni? Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči. Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota, ki te lahko privedejo do dobrega razpoloženja, ožive tvojo čut, te napolnijo z novimi upi in uprav to pot ti pokaže razprava, ki jo dobi vsak, kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplačno I V tej mali priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času in brez zapreke pri delu živci in mišičje ojačijo, kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov bolezn popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. Poštno nabiralno mesto: Erncst PasfErnaii?, Berlin SO, Kic&čeikirciplatz 13, Ani. 90. Poverjeniki za vsak okraj Slovenije se sprejmejo. Pojasnila daje »Ljudska samopomoč«, Maribor. 719 afT^Sil Ključi in korenjaki Riparia PortaHs ter cepl-enke Rizling na Portalis. Prodajamo, dokler traja zaloga po izjemno znižanih cenah. Izkoristite priliko! Veletrsnica Ppbs lugosIagsnsHa irsnics, ubriiuar ¥ Piafs v Maistrovi mM s, nasproti mesarja Urbana, Vam nudi birmanska darila: ure, zlatnino, srebrnir o, najceneje in v veliki izbiri fêsilepse In iiefnovciie vzorce za ročna kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v proda jalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 Klobuki, milili obleke, 441 p erilo, čevlji i. t. d. i.t. d. Velika izbira in najugodneje v konfekciji Priporočamo Vam naša odlična poljsko in vrtna semena JaSsoft Lah, Maribor, 01. trg 2 DomaČi Knjigovezi kupujejo potrebščine v knjigoveznici Tiskarne sv. Cirila — Maribor M. Bcrdajs Maribor Ljubljana prej Urbanič Svileni robei volna, deleni in druge pomladne novosti v največji izbiri priporoča manufakturna trgovina J. PREAC, MARIBOR, Glavni trg št. 18 Vse šiviljske in krojaške potrebščine, žensko in moško perilo kupujemo zdaj najceneje v modni trgovini Mirko Brečko MARIBOR, Aleksandrova c. 23. 518 miniiniii Kupujte pri naših inserentih! 9 Hranilnico Dravske banovine Maribor Centrala: PfiiiHer Podružnica: Celic v lastni novi palači no oglu nasproti pošle, prej Južnošta- Gosposhe-Slovenshe ulice. 27 ferska hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. nnnmmnnnmnnnnmmnnrinnnm «o nmnl VSAK PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ^ A V A K II J E SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI VZJMiriNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! rta | to o lf e In naj varneje pri SpoflnlcStalcrshl ljudski posotllnid Oosposha ulica 23 f ^(tilliOlill Ulico 10. ohiobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: TIskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru