Uredniitvo i Velja letno ! Rokopisi *e Cena V50 din Nikoli se ni tako temeljito oralolo, kakor leta 1792., ko je kmet vodil plug preko zemlje, ki jo je vzel gospodarjem, samostanom in cerkvam. Michelet. in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6 ■ Tet. 25-47 . Iihaja vsako sobote 16 din, polletno 18 din, šetrtletno 9 din, za inozemstvo letno 50 din ne vračajo - Pošt. šek. rai. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Na ogled brezplačno! Obdržite! Zdaj pošiljamo na ogled naslovnikom ob Železniških progah Celje — Dravograd, Čakovec — Dolnja Lendava in Grobel-n° — Zabok po pet zaporednih številk (štev. 1816. V.—2213. VI. 1939.), številko 22. od 3. junija s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje šte-vilke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je naj-manj za 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice!- »Edinost« naj gre iz rok v roke med prijatelje! Cenj. zaupnike prosimo za sodelovanje! Zunanja in notranja moč V zgodovini se je že večkrat zgodilo, da so velike in vojaško nevarne države! v odločilnih trenutkih kazale slabosti, ki jim niso pokvarile le prestiža, temveč Judi končni uspeh. Tako je bila carska Rusija 1. 1904. brez dvoma močnejša kakor mlada Japonska, s katero se je bojevala in če bi bila mogla nadaljevati vojno, bi bila po mnenju vojaških strokovnjakov morala zmagati ker je imela neprimerno več rezerv. Vojne pa ni mogla nadaljevati, ker je bila od znotraj razkrojena, ker je vladalo v delovnih slojih »n med inteligenco nezadovoljstvo in na višjih mestih korupcija. Ruski vojak je sam po sebi izvrsten, nesposobna bi-' ' ■J^kraaija ozadja in lakomnost dobička Zeljnih vojnih podjetnikov mu je jemala Vsako možnost, da bi se uveljavil. Sle-d ji a je prva, ponesrečena ruska revolu-Vfia 1. 1905. Med mnogimi drugimi nam kaže tudi ta primer, da moramo zelo Razlikovati med zunanjo in notranjo mo-^Jo kakšne države. Danes je Japonska na vzhodu prevzela ulogo nekdanje carske Rusije ker hoče jja Kitajskem osvojiti ozemlje z edinim namenom, da ga do skrajnosti izrabi. In v novejšem času doživljajo Japonci na tajskem neuspehe, zato gotovo v glaven ni odgovorno niti vodstvo njihove vriske, niti kvaliteta japonskega vojaka, p* je izvrstna, in najmanj oprema, ki da-J6ko prekaša opremo Kitajcev. V vsaki "Mri vojni bi bili Japonci gotovo zmago-vi vojakov nikakor ne zado-~a- Anrerikanski žurnalist Mowrer, se oprašuje: »Ali bi si kdo mogel misliti tujo ,^k°, pa najsi bi bila kakorkoli oprem-ki bi zavzela Združene države z ,nilKjonom ljudi? Ljudstvo bi jih nagnalo t. halicami za golf in s flobertovkami. i?i so manj bojeviti kakor Ameri-za^° Ph ie pa tudi precej nad šti-d® milijonov.« ekonomska slabost in vse njene posle-^.0e so torej zadržale japonsko prodirajo Drugi vzrok je pa vsekakor tudi g®ati v padcu morale japonske vojske, v! le sicer med najboljšimi na svetu; bil .L^dež, če bi bilo drugače. Do leta Jr3- je bil nominalni gospodar vseli jamskih zemljišč sam cesar. Ko so z zagonom zajamčili privatno lastnino na *emljiščih. so se mali kmetje silno hitro ‘•»dolžili in že za časa rusko-japonske vojni zemlja bila po večini v rokah veto** najemnikov. ki je sami niso obdelali. V nekaterih industrijaii je vladala Da takrat med delavci velika beda, očetje m 'meh pravico, da svoje hčerke {Trajajo — kakor še danes, seveda, ce t ''Prostovoljno« v to privolijo. Razven n£a le stala vojna, kakor računajo. Ja-^^.ce od julija 1937.. do aprila 1. 1938. od^to milijonov jenov na- mesec, ali štiri to"] 0,^e 'mednega dohodka. Ni ga ha-Ua na svetu, ki bi radevolje prenašal Merodajnim činiteljem v resen preudarek Načrt za smotreno delo V času, ko si je naša severna meja sama naredila svojevrstno reklamo za sebe, so se pričela romanja raznih društev in korporacij vzdolž severne meje od št. lija proti Gornji Radgoni. Dvajset let po osvobojenju so se preteklo leto kot prvi prikazali Braniborčani in še!e zadnji dogodki so bili neposreden vzrok, da so se odločili za propagandni avtobusni izlet naši Sokoli in da so končno prišli tudi prijatelji Slov. goric. Ob tej priliki moramo nujno ugotoviti, da so ti izleti prirejeni precej pozno, da smo prejšnjih letih zastonj opozarjali širšo javnost na te kraje, zastonj polnili stolpce v naših dnevnikih o potrebah in nujnostih tukajšnjih obmejnih krajev. Maribor kot najbližnji kulturno-nacio-nalni center vsega tukajšnjega zaledja je imel za svojo mejo le kraje vzdolž Kozjaka, nedeljo za nedeljo so romali na Kozjak strnjene, vrste izletnikov, v te kraje ni bilo nikdar nikogar in naše prošnje po posetu, čeprav utemeljene z najbolj dokazilnimi argumenti, so ostale — glas vpijočega v puščavi. K zadnjim posetom bi mi, ki delamo v teh krajih pod najtežjimi okolnostmi pripomnili sledeče; Nikdo nima pravice nam, ki delamo v teh cksponiranih. krajih, očitati, da bi bili v nacionalnem oziru mlačni in premalo odločni. Besede so lahko izgovorjene, kako pa zadene one, katerim so namenjene, na to se ne pomisli. Obmejni nacionalni delavci ne morejc ustvarjati čudežev, če nimajo v širši javnosti moralne opore, kar do sedaj tudi imeli nismo, in če nimajo odločilne podpore tudi pri oblasteh. Niso bili redki primeri, da je izdala oblast kak odlok baš nasproten nacionalnim interesom obmejnega ozemlja. Če bomo hoteli v bodoče pridobiti obmejno prebivalstvo, predlagamo nujno izvršitev sledečih obmejnih problemov; 1. Delavce, ki leto za letom odidejo za sezonskim delom v tujino, je treba nujno zaposliti doma. Najti je treba sredstev, da bodo doma našli dovolj kruha in glavni problem odtujevanja našega obmejnega ljudstva bo s tem odpravljen. 2. Drugo, kar je nujno potrebno, je, da obmejne kraje prometno vežemo s slovenskim zaledjem. Pred leti je naše časopisje mnogo razpravljalo o- potrebi izgradnje nekaterih cest vzdolž omenjene severne meje, zavzemalo se je za nujnost vpostavitve nekaterih avtobusnih zvez. Naj ob tej priliki ponovimo svojo glavno zahtevo, t. j. avtobusno zvezo iz Apač, oreko Cmureka v št. lij. še danes so prebivalci Apaške kotline, če hočejo priti v Maribor, navezani na železnico, ki teče onstran drž. meje, kar'sigurno ne vpliva najbolje v nacionalnem oziru na tamkajšnje ljudi. Mestna podjetja v Mariboru So poklicana, da to avtobusno zvezo vpostavijo. Obstoja sicer avtobusna zveza Cmurek-Maribor, ki pa za naše ljudstvo ne pride v poštev, ker imajo Apača-ni . do odhodne postaje tega avtobusa 1 'A ure hoda in ker je omenjeni avtobus za naše prilike mnogo predrag. Kje more obmejni kmetovalec utrpeti 50 di.n za vožnjo v Maribor in nazaj? S takimi ne-dostatki sami prisilimo naše obmejne ljudi, da raje obiskujejo trgovske centre preko meje, kot pa Maribor. 3. Našemu obmejnemu kmetovalcu je treba nujno urediti obmejno trgovino. Nuditi .se mu mora možnost, da bo lahko prodal svoje pridelke vsaj za primerno ceno. 4. Radi izredne draginje v obmejnih krajih se naj nujno dvignejo mezde tovarniškim delavcem, državnim uradnikom naj se priza drugi draginjski razred. 5. Nujno je potrebno, da se omogoči obmejnim pionirjem kulturno udejstvovanje s tem, da se izgradijo primerne dvorane v posameznih lcrAjih vzdolž meje. Navedena dejstva so osnovne zahteve, če hočemo izboljšatai nacionalno stanje naših obmejnih krajev; Ker smo obmejni pionirji navdahnjeni z neizčrpnim optimizuioh1 in ker smo povzeli iz zadnjih izletov, da se naša širša,javnost prične zanimati za naše obmejne probleme, unamo, da gremo lepši bodočnosti' nasproti. Straža Je ves narod! čas, ki smo ga v'tehle čudnih mesecih z nemirom v srcih preživeli, je kljub kratkosti silovito vplival na Evropo in je globoko brazdo zarCzal tudi v naš narod. Kadar postaneš od kake skrbi starejši, se ti zareže v obraz znana brazda in človek je za spoznanje bogatejši. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Pogledujoč v naše življenje zadnjega časa vidimo precejšnjo razliko med narodom lani in letos, a kdor zna prisluhniti celotnemu narodovemu čuvstvovanju, se ne bo mogel otresti vtisa, da je dvajset let Jugoslavije šlo mimo marsikoga brez slehrnega haska, ne glede na to, da se je po številnih društvih mnogo nacionalno »delalo« in da smo bili nenavadno.aktivni. In posebno razmere marsikje so v kritičnem času pokazale grozotne slike narodove zablode, iz katere se je jasno razrcalila jalovost preteklih dvajsetih let, ko se praktično na tem terenu v prid države in naroda ni nič naredilo. O zablodelosti mnogih, mnogih poedincev (tu niso mišljeni narodni odpadniki ali renegati), bi lahko mnogo in obširno pisali, toda ni naš namen, brožiti po tej rani. Dasiravno ne maramo biti pesimisti in stresati okrog sebe to ali ono žalost, moramo pribiti, da smo bili tudi pa tam ogroženi, a da je velik del ogroženosti bival v — nas samih, ali kakor bi se še točneje izrazili, v naših zablodelih človeka »žuli« in da bomo morali pregovor ».Ljubezen gre skozi želodec« začeti uvajati tudi na naš slovenski sever. Ljud- stvo je treba zadovoljiti z javnimi deli in blagostanjem in šele na materialno podlago zidati moralno stavbo. Tu je državno vprašanje »Štev. 2«, nič manj važno od hrvatskega vprašanja! a. p. Na prelomnici življenja Preživljamo dobo mehanizacije življenja. To še kaže na zunaj s tem, da se človek odmika od iskrenega in resnega notranjega življenja, ki grade močne in samostojne osebnosti. Množice zahtevajo kakor za časa propadanja in moralne gnilobe rimskega cesarstva »Panem et circenses« — kruh in cirkus! Zapirajo oči pred velikimi sodobnimi problemi, ki pretresajo svet, da se lomijo osi tistemu, ki ga imenujemo »status quo ante« — osi dosedanjemu stanju in ravnovesju. Množice se navdušujejo za parade, za brezdušno godbo, za brezsmiselno »umetnost«, obožujejo poklicne nogometaše in rokoborce bolj kakor mislece, oriiamljajo jih blesteča imena brezosebnih filmskih zvezd, ki jih proizvajajo nekatera filmska podjetja . . . Panem et circenses! Toda ta val razpoloženja množic nam ne sme jemati vere v človeka. Baš nasprotno. Ta duševna otopelost in hlastanje za praznim kaže, da se dogaja v svetu nekaj, kar pomeni prelom _ . .. . .... r r._.............. z Vso tra- ljudeh, ki v svoji strašni zaslepljenosti ne dicijo. Kolikor je življenje na eni strani vedo, kaj delajo. i zmehanizirano, otopelo in kričavo praz- Imamo priliko poslušati, da si je ta ali no, je na drugi strahi toliko bolj strastno oni iz vrst preprostega ljudstva zato želel; tipajoče za novimi oblikami in boreče se take spremembe, ker ni mogel prodati *— j za uveljavljanje novega smisla življenju, živine, in sicer za tako ceno prodati, ka- Ta novi smisel življenja imenujejo kršno si je želel sppi rali so mu jo v pri- »novi humanizem« — je zasidran v de- šepetavanju raznj priŠepetovalci ' trobili, mokratičnih množicah, in se bo uveljavil Nihče od teh zapeljanih revežev ni po- v svetu, ko bodo zapeljanim množicam mislil, dp na ljubo žiyinčetu lahko izgubi kazali le še circenses, oa bo želodec za- poleg premoženja še /Raj drugega. | man klical »panem«. To bo pomenilo Iz tega In še iz raznih drugih sličnih: zlom^ protidemokratičnega duha in nov, vzrokov lahko sklepamo, kaj preprqst£ga' resničnejši, širši vzpon demokracije, ki ‘........‘ irar ' mora dobiti polnejšo vsebino, človek bo stopil pred svoj duševni obraz iskreno. Zavestno bo gradil sebe svoj svet na tem planetu. —skl. Krošnjarsfvo z manufakturo ob severni meji V zadnjem času se je močno razvilo ob naši severni meji krošnjarjenje z ma-nufakturnim blagom, ki se razvija vedno v večjem obsegu, številni krošnjarji iz Dalmacije, ki povečini niti nimajo dovoljenj za tovrstno krošnjarjenje, blago vsiljujejo za cene, ki nikakor ne odgovarjajo kakovosti. Dogodili so se že številni primeri, da je marsikdo postal na račun teh brezvestnih krošnjarjev znatno oškodovan, ker je nasedel svojevrstni goljufiji, katere izvajajo ti krošnjarji. Tovrstno krošnjarjenje ni samo v škodo posameznikov, ki pri teh kupčijah nasedajo, marveč v znatno škodo legalne trgovine, ki na ta račun vidoma propada. V interesu celokupne javnosti je, da se to krošnjarjenje zatre in da se na ta način zaščiti v prvi vrsti ljudi pred prevaranjein in pred škodo, ki jo s tem trpe. Na drugi strani je tem nujnejša zaščita naših trgovcev, ki izpolnjujejo polnopravno svoje obveznosti do države. takšen pritisik na svoj piv!jenski 'standard, ki je bil na Japonskem že • pred vojno izredno nizek. Ni ga tudi naroda na svetu, ki bi mogelupati, da bi mogel Raketi zunanje vojaške sile je danes potrebna notranja, gospodarska in morali-čna sila. Japonska je danes nima in se bo polagoma izčrpala prav tako, kakor vojno dobiti s slabo hranjenimi vojaki.»vse države, ki so ji slične I POZOR! Naročniki iz Maribora in okolice lahko poravnajo naročnino osebno pri upravi v Mariborski tiskarn 7 dni domačih vesti Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta bila na svojem povratku iz Italije v Ljubljani prav prisrčno sprejeta. Med drugim ju je pozdravila tudi častna četa slovenskih fantov. $ Dr. Janko šimrak, dosedanji urednik hrvatskega katoliškega dnevnika »Hrvatska straža« je kot urednik lista odstopil. Pravijo, da se vršijo pod vodstvom zagrebškega nadškofa priprave »za ustanovitev velikega informativnega katoliškega dnevnika, ki bo dostojen predstavnik hrvatskih katoličanov«. S šimrakom odhaja v pokoj eden izmed najbolj borbenih in strastnih hrvatskih politikov. Kakor smo poročali, je prišla »Hrvatska straža« ob pisanju o »Slovenčevi beograjski oziroma »beljgrajski« številki tudi pri »Slovencu« v nemilost. Profesorjev bi nam manjkalo, ako bi se zasedla vsa prazna mesta .n nastavile moči tam, kjer so neobhodno potrebne. Po statistiki je sedaj v Jugoslaviji brezposelnih 936 profesorjev, absolventov filozofskih fakultet, ki čakajo namestitve, mnogo pa je tudi takih, ki so iz enega ali drugega razloga izgubili svoje mesto. 4|t Glasbena Matica v Mariboru obhaja letos 201etnico svojega obstoja. Priredila je že dva slavnostna koncerta. Glavni nastop je bil preteklo sredo, Društveni orkester, pomnožen z vojaško godbo in nekaterimi privatnimi godbeniki, je nastopil v Sokolski dvorani s sinfomčnim koncertom. Izvajal je pod vodstvom kapelnika Jiraneka Dvorakove »Slovanske plese«, in sicer vseh 16, dočim so na koncertih doslej navadno izpustili nekaj ko- Bolgarska - jeziček na tehtnici ? \J tlOtlfVrACn! rlinlnmniolri kaiMI J „ 1-5 I— _ 1. Z ... 1 • 1 _ i 'T« t 1 M i 1/ H 1/ H f V neizprosni diplomatski vojni med demokracijami, posebno Anglijo in osjo Rim-Berlin ter njenimi zaveznicami je Bolgarija gotovo zelo pomembna postavka. Bolgarija je edini člen, ki se še ni pridružil verigi obrambnih pogodb, ki jih je sklenila Anglija s Poljsko, Romunijo, Grčijo in Turčijo. Do sedaj, še vedno ni gotovo, kam se bo nagnila. Za njeno odločitev je treba upoštevati vse polno dejstev, ki si držijo ravnovesje in ki to odločitev otežkočajo. Tu je najprej njen položaj sredi med štirimi državami, od ^katerih so se tri (Romunija, Grčija, Turčija) že odločili za demokracije: potem je treba upoštevati bolgarsko gospodarsko navezanost na Nemčijo in Italijo (Nemčija je daleč najmočnejši uvoznik in izvoznik); zelo pomembna postavka je tudi dinastija, ki je že med svetovno vojno Bolgarijo postavila v tabor, ki je bil krvi in narodnemu čutu dinastije bližji; nemalo vlogo igra tudi razpoloženje na- roda, ki je občutil v neuvillskem miru, ki je priključil Dobrudžo Romuniji in zaprl Bolgariji pot na Egejsko morje, veliko krivico. To nerazpoloženje pa zna Nemčija dobro izkoristiti in ga po svojih izrednih propagandnih sposobnostih tudi stopnjevati. Toda angleška diplomacija ne miruje. Z žilavostjo in vztrajnostjo obdeluje tudi to področje. Trenutno se mudi v Bolgariji angleški trgovski zastopnik, ki skuša pridobiti Bolgarijo za trgovsko pogodbo, ki bi dajala Bolgariji večjo gospodarsko svobodo nasproti Nemčiji. Pri angleški trgovski širokopoteznosti je še vedno podana možnost, da jim bo načrt uspel. Na drugi strani pa se trudijo, da bi bolgarske upravičene zahteve zadostili na miren način, s teni, da pritisnejo na Romunijo in Grčijo, pri katerih baje ni popolne od-klonilnosti. Tako bi se spori med balkanskimi narodi v miru rešili na način, ki je vsaj blizu načelu »Balkan balkanskim na- rodom!« Toda taka mirna rešitev nikakor ne more prijati Nemčiji in drugim avtoritarnim državam. Zanimivo je, da se je prav v tem času pojavila v časopisih novica, ki je bolgarsko javnost skrajno razburila. Izvedelo se je, da so Romuni v Dobrudži aretirali 25 bolgarskih kmetov in jih kratkomalo pobili skoro do zadnjega. Vsa zanikanja, ki jih Romunija k tem vestem pristavlja, so zaman. Poleg tega pa se je v Bolgariji začelo uveliavliati delovanje tudi ruske in turške diplomacije. Ruski pomočnik zunanjega ministra Potjomkin se je pred ne-davnim dvakrat ustavil v Bolgariji.^ Do kakšnih uspehov so prišli, doslej še ni vnano. Turki pa skušaio posredovati^ med Romuni in Bolgari na ta način, da bi pridobili obe državi za kompromis: Romunija bi po tem načrtu dala Bolgariji Dobrudžo za sto let v najem. Odločitev o vsem tem še ni padla. jad. Borba za petrolej Po zaključku nemško-romunskega tr-goviskega dogovora je postala Nemčija vsekakor važen činitelj romunskega gospodarstva, ali ji romunski petrolej še vedno ne more služiti. Skoraj vsi vrelci so v rokah Francozov, Angležev in Holandcev. Možnosti vrtanja novih vrelcev so tudi silo majhne, saj je še sedanja proizvodnja prav hitro padla od 7,15 milijonov ton v 1. 1937. na 6,6 mil. ton v _______________________________ , ... 1. 1938. (Nemčija bi potrebovala v slu- madov. S tem delom se je Mati:a običaju vojne 15 milijonov ton). To pa daje svoji obletnici dostojno proslavila $ Umetniška razstava. Slikar France Kralj priredi te dni v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavo svojih najboljših del. Razstavil bo kakih 100 del. $ Verski zaklad, to je premoženje cerkve, ki ga je bil cesar Jožef II. zaplenil,, ko je država prevzela plačevanje duhovnikov, je sedaj v celoti zopet vrnjen katoliški cerkvi. Država pa bo kljub temu še nadalje ohranila dolžnost plačevanja duhovnikov. Ta uredba je izreden kaj malo optimizma z ozirom na vojno nevarnost. Brez petroleja ni vojne, čeprav posedujeta Nemčija in Italija rezerve petroleja, lahko samo delno zadostita vojne potrebe. Nade, ki sta jih gojili obe državi v mislih na Mehiko, se niso mogle izpolniti; manjkale so ladje za prevoz (to so posebni, silno natančno in skoraj iz same kovine izdelani brodi, ki seveda niso ceneni; op. pis.), ki bi jih bilo treba graditi nekaj let. Poleg tega pa je bil še pred kratkim sklenjen med angleško-amerikanskimi družbami in Cardenasom (predsednik republike Mehi ke), dogovor, ki nalaga Angležem in Amerikancem sicer velike žrtve, pa jim vedar omogoča za dolgo dobo razpolaganje z mehikanskim petrolejom. Če je mogoče preprečiti izvoz petroleja s petrolejskih polj v Iranu in Mezopotamiji, je pa to nemogoče pri Mehiki. Demokratske sile bodo torej imele petroleja dovolj na razpolago. Op. pis.) Ostal je potemtakem samo še romunski petrolej, ki bi ga rada Nemčija čim prej izkoriščala. Tu pa je treba iskati vzrok poslednje politične aktivnosti Anglije in Francije. Slovensko planinsko društvo, ki je te dni zborovalo v Novem mestu, ima 31 podružnic s 7862 rednimi, 1913 mladin-uspeh, ki ga je dosegla pri nas katoliška! skimi in 976 člani akademske skupine. V cerkev. I njegovi oskrbi je 59 planinskih postojank, * Kolodvor v Celju dobiva po tolikih ki J'ih J'e lani posetilo 84.054 turistov, letih novo fasado. Skrajni čas je že bil, | * Justična palača se bo letos gradila da so zunanjost postaje začeli prenav- v Celju. Stala bo kakih 15 milijonov di-Ijati. narjev. Sezonski delavci te dni romajo v Tvomico čokolade znamke »Mirini« Francijo in Nemčijo, kjer ostanejo po po-; grade v Zagrebu. Pravijo, da se bo ma-sestvih do pozne jeseni. V Francijo jih riborska tvornica istega imena preselila v Zagreb. Jugoslovenska sokolska vrsta, ki je te dni nastopila v Parizu proti francoski reprezentanci, je podlegla z malenkostno razliko. Francozi so dosegli 333.30, Jugo- , . ^ ______ _____ sloveni pa 331.90 točk. Med poedinci je Dalmaciji.spored obsega nastope v Prvo. m*-sto Francoz Masset s beniku, Splitu in Dubrovniku. Na progra- 57.75 točkami, drugo pa Grilc s 56.30. najbolj znana dela iz svetovne Sledita dva Francoza,_potem Beograjčan ni šlo mnogo, vendar precej nad sto. V Nemčijo pa jih gre letos samo iz Slovenije mnogo nad 10.000, večinoma iz Prekmurja. Ta teden jih je šlo več vlakov v Nemčijo. Ljubljanska opera gostuje sedaj v mu so operne literature. Vodstvo ima operni ravnatelj Mirko Polič. Za višjo pedagoško šolo v Ljubljani se zavzema Društvo meščanskošolskih učiteljev, ki je na svojem zborovanju v Celju sprejelo zadevno resolucijo. Taka zavoda sta doslej le v Zagrebu in Beogradu, ki pa sta prenapolnjena. Ena največjih selekcijskih postaj na Balkanu je na državnem posestvu v Be-Iju, kjer se zlasti bavijo s semenogojstvom sladkorne repe. Letno se prideluje kakih 40 vagonov najboljšega semena. Najbolj napredni glede odgajanja semen so na Balkanu Bolgari, zato je tudi tam vrtnarstvo na tako visoki stopnji. V inozemstvu prebiva sedaj okroglo 2,500.000 Jugoslovenov. Največ jih je v Italiji, namreč 650.000. Potem pride Amerika, ki jih je nad pol milijona. V Grčiji prebiva 250.000 Jugoslovenov, v Nemčiji 170.000, na Madžarskem 165.000 in v Albaniji 60.000. Ostanek je razkropljen po vsem svetu. Zveza nabavljalnlh zadrug državnih uslužbencev šteje sedaj 322 zadrug, za 18 več kot lani. članstvo se je pomnožilo 7.a 9629 na 163.056. Posebno je naraslo članstvo kreditnih zadrug. Nogometni prvak Slovenije je letos športni klub »Maribor«, ki je premagal svojega nasprotnika »Bratstvo« z 2:1. Naslov prvaka Slovenje se je s tem po več letih zopet povrnil v Maribor. Prvak bo sedaj nastopil proti najboljšim klubom ostale Jugoslavije. * Novo tvomico letal bodo ustanovili v Sremski Mitroviči. V to svrho se bo tovarna pohištva Borota preuredila. V Svornici bodo izdelovali letala brez motorjev. Merzlikin, nato zopet Francoz, vsa ostala mesta do 14. pa zopet Sokoli. + Vojni dobrovoljci so imeli te dni v Mariboru občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen bivši župan mariborski, šolski upravitelj Viktor Grčar. Predsednik senata dr. Korošec je v nedeljo govoril na veliki prireditvi slovenske mladine v Celju. V svojih izvajanjih jo je bodril, naj bo samozavestna fn naj ne klone. Iz raznih krajev Slovenije so prihitele kolesarske štafete, ki so prinesle v Celje posebno spomenico slovenske mladine. # Velik mladinski tabor bo letos od 28. junija do 2. julija v Mariboru, na katerem sodelujejo organizacije Fantovskih in Dekliških odsekov iz vse Slovenije. $ Klirinški saldo v prometu s češkoslovaško je popolnoma poravnan. Od jeseni pa do pred nekaj dnevi je Jugoslavija poravnala svoj dolg za kupljeno blago v znesku nad 172 milijonov kron. Odslej nemara tečaj krone ne bo več 1.50, ampak najbrže samo 1.38, ker znaša tečaj klirinške marke pri nas 13.80, češko krono pa so po zasedbi češke in Moravske določili Nemci v razmerju 1:10. □ Papež Pij XII. je prvič po svojem kronanju za papeža zapustil Vatikan in se prvič po letu 1848. dal posvetiti za rim skega škofa z vsemi starimi ceremonijami, t. j. s službo božio v lateranski, najstarejši krščanski baziliki. □ Angleški kralj Jurij In kraljica Elizabeta sta prispela v Kanado, kjer so ju navdušeno sprejeli. □ Sovjetski poslanik v Londonu, Majski, bo tokrat otvoril redno zasedanje Zveze narodov. Kitajski ujetniki m: * 7 dni po svetu Bela knjiga o Palestini Vlada Velike Britanije je izdala nov načrt za ureditev Palestine. Po tem načrtu bo Palestina čez deset let popolnoma samostojna. Priseljevanje Židov bo dovoljeno samo še pet let in sicer samo 75 tisoč, potem pa, če bodo Arabci to dovolili. Nakupovanje zemljišč po Židih se bo zelo omejilo. Jeruzalemskemu muftiju, ki je vodil arabski upor in ima po angleškem mnenju življenje mnogih Angležev, Židov in Arabcev na vesti, se ne dovoli več bivanje v Palestini. Ta načrt pa je izzval tako na arabski kakor na židovski strani odpor. Židje so imeli v Tel Avivu velike demonstracije in stavke, arabski odbor pa je izjavil, da na ta načrt ne more pristati. Egiptski predsednik vlade je rekel, da Arabcem ne more priporočiti pristanek na ta načrt. □ švedska, Norveška in Finska so od bile nemški predlog za sklenitev obojestranskih nenapadalnih paktov, ker hočejo ostati nevtralne. Danska, Estonska in Letonska pa bodo, kakor vse kaže, take pakte sklenile. □ Mednarodno koncesijo na otoku Ku-lang Su so morale japonske čete radi velikega odpora Angležev, Amerikancev in Francozov izprazniti □ Hitler je pregledal utrdbe na zapad-ni meji, to je t. zv. Siegfriedovo črto. je zelo zadovoljen. □ Francova zmagovalna parada v Madridu je znova preložena (četrtič) na dan 19. maja. Udeležilo se je bo okoli 200.0W bojevnikov, med njimi tudi več tisoč Italijanov in Nemcev. □ V mednarodni koncesiji na otoku Kulang-Su so Japonci aretirali več Kitajcev. Zapadne sile so protestirale proti kršitvi eksteritorialnosti. □ Slovaška dobi novo ustavo: imenovala se bo odslej »Republika Slovaška«* Parlament bodo tvorili zastopniki stanov* □ Grčija zanikava vesti nemških časopisov, da bi bila mobilizarala tri letnike. □ V nemških časopisih se stalno p°' javljajo vesti o preganjanju Nemcev na Poljskem. □ Angleška kolonija Transjordanij3 dobi svojo vlado. To je že precejšnja stopnja na poti k popolni samostojnosti* □ Mussolini je imel v Turinu velik g°' vor, ki je bil po sodbi iz Londona in Pa' riza zelo miroljuben. Med drugim je dejal duce: »V Evropi ne vidim nobenih vzrokov, zaradi katerih bi morala izbruhniti vojna«. □ Angleško-sovjetska pogajanja 0 sklenitvi obrambne zveze proti vsakršnemu napadu in izpremembi položaja v Evropi so še vedno v središču evropskega zanimanja. Rusija baje stoji na stališču, da bi morala biti zveza vojaška, dočim je Anglija za bolj ohlapno zvezo. Pravij°> da je sedaj Anglija postala popustljivejša ■posebno radi tega, ker je bil med tem sklenjen angleško-turški sporazum in ke' so se popravili odnošaji med Rusijo uj Poljsko ter Romunijo. Zdi se, da bo Pr nadaljnjih pogajanjih Francija, ki jo *c veže pogodba z Rusijo, posredovala. □ Turčija je zapustila stališče nevtralnosti in se pridružila demokratski front1’ je izjavil ministrski predsednik, ko le opravičeval pogodbo z Anglijo. Italijan' ski in nemški listi so radi te izjave očitn° nevoljni in vidijo v turško-angleški ,P°' godbi nov vozel nemira. □ Japonce že hudo skrbi, kaj bo, c® pride res do zveze med Rusijo, Anglijo m Francijo. V tem primeru bi bila Japonska prisiljena, da se še tesneje nasloni na °s Rim—Berlin. □ Gdansk je še vedno najnevarnejša točka za evropski mir. Po poročilih Poljske Poljaki ne bodo pripustili Gdansku plebiscita, če bi ga hotela Nemci izsiliti, bi Poljaki zahtevali plebiscit z3 češko in Moravsko, ki ga Nemčija £°' tovo ne bo dovolila. V skrajnem primer« bi Poljaki Gdansk zasedli. □ Protektorat češka in Moravska bosta morali plačevati letno 3 milijarde kron za vzdrževanje nemške vojske v svoj zemlji. ČSR je plačevala za svojo vojsk le dve milijardi in pol, a je bila { mnogo večja, saj je k temu proračun prispevala tudi Slovaška, Podkarpats*3 Rusija in Sudeti. □ Duff Cooper, bivši mornariški minister Velike Britanije in grof Coudertnp Calergie sta imela v Parizu predavanje* na katerem je prvi podčrtaval veliko revolucijo, ki se danes vrši v angleški zunanji politiki, ko se pričenjajo Anglež, zavedati, da imajo tudi svoje dolžnosi' kot državljani Evrope. Calergie pa je P°' žival Evropo k skupnosti. □ Britanska in osem drugih vlad s o orejele od Nemčije noto, da v četrtek uga ek«teritorialnost poslaništev v Praš* Vzgoja podeželja Govoriti in pisati o kuiturno-gospodar-Pkem napredku slovenskega podeželja v dobi sedanjega »civiliziranega« stoletja, ko izven vasi živeče človeštvo ustvarja ogromne tehnične naprave, ki jih kmetski človek bore male uporablja in so mu kot takemu presneto malo v korist, se zdi meni preprostemu kmetskemu faTit ta »civilizacija« prazna fraza. Kar poglejmp ?uSe Podeželje, pojdimo v vasi in zemlji-sko-knjižne urade okrajnih sodišč, pa se bomo prepričali, da 80% kmetskih domov obstoja v negotovosti za bodoči obstoj, saj enim so že razpisane sodne in bančne dražbe. Kmetski gospodar z nemim strahom zre bodočnosti nasproti, ne zavoljo nJega samega, marveč zavoljo svojih otrok, ki jim ne more preskrbeti al; vsaj osigurati človeka vredno življenje. Neizpodbitno dejstvo je, da kmetski dom nazaduje z dnem v dan, prehaja v last pe-scice ljudi, k ijim ni mar kmetskega člo Vprašajmo se, kje so vzroki propadanja, nekdaj trdnih kmetskih gruntov? pogovorite tudi Vi drugi na to vprašanje, “s je vprašanje vseh vprašanj, da vidimo koliko smo si v tem edini! Nihče ne •nore osporavati dejstva, da je sedajna generacija kmetskih domov napačno Zlgojena, tako y moralnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. Pregovor pravi: »Kakor se Janezek nauči, tako Janez zna«. Te besede so tako živa resnica, da 1'ni ni potrebna nikaka pripomba. Stvarco delo človeka sloni na praviln vzgoji, katera mu narekuje potrebno ustvarjanje dobrin za svoj in bodoči rod, Ali nimamo m ne vidimo v naših vaseh to nepravilno zg°jo, ki. je zdaj nam vsem v samo sra-noto? Kdo je odgovoren za vzgojo podežel kif ?e^djne generacije. Tu nam ni težko iskati vzgojitelja, saj vemo, da je duhov-n|k in ljudskošolski Učitelj. V vsakem sedežu bivajočega duhovnika. pa tudi v stranskih vaseh imamo ljudsko šolo s potrebnimi učnimi močmi. Učiteljem in učiteljicam je naložena dolžnost In odgovornost, vzgajati mladega človeka, da bo znal v bodočnosti prijeti v roke Vfajeti. Od šestega do štirinajstega leta Starosti je ta mladi človek večji del pod Vodstvom učiteljev, potem pa prepuščen do 21. leta, ko gre k vojakom, vzgoji same neme usode. Vsak od nas starejših se *edaj dobro zaveda, kako potrebna in kraiStna So bda navodila učiteljstva ta-j"at nam mladini,, ki,smo komaj čakali, 7.zapustimo šolske klopi. Da podeželski Up 11 Proti štirinajstem letu starosti tako .cradi obiskujejo Šolo, je kriv sedanji km:+eni so v Pornoč za delo v svojem ta-e[skcm domu, drugi so dobili nasvete, aJ boš hodil v šolo, tretji so taki, da jim h°vnfk nC dobra bes£da učitelja, ne au- Sestava šolske zakonodaje je za sedanji tuIm°čno krivična, kar to lahko priznajo od va-Ši dobri učitelji. Ali ni fant in dekle . s«rinajstega leta naprej najbolj potre- Vek-5VAe°je’ da bi P°stal res Pravi člo-štiri' .‘! ni iudi vzgoja od šestega do Pačno xega leta v nekib Predmetih na-kai i to vprašanje moramo vsi, ki veitr mislimo za novo življenje člo-kda družbe pritrditi. Ako hočemo res vekJ Zaceti ž!veti' drugače, moramo člo-in ?a Zato vzSojiti, to seveda postopoma, Živr nj-lm vred spreminjati to naše bolno v Jenje v zdravo. Skrajni čas je, uvesti (ja|.se podeželje obvezne kmetijsko-na-stJevaIne šole, k! bi jih.posečala vsa ti-joi0111 dina, ki zapusti obvezno ljudsko jp^hdi pod sedanjim šolskim zakonom bi kul* ° mn°g° storilo za res pravilni bj .r.no~gospodarski napredek vasi, ko (e Učiteljstvo v prostem času-vsaj 2 uri * fj.jhsko ob večerih v šolskem poslopju lieJr ° navodila za ureditev novega živ-šoi u v P°deželju. Tako pa vidimo po Se an samo po enega ali dva učitelja, ki no *^S s Prostovoljno idejno požrtvoval-saf '° družita z vaščani, vsi drugi pa žive tel * 2ase- Dajte na deželo žHačajno uči-Šoi *V°’ dajte novi zakon o kmetijskem tiaSjU’ učitelje in vse državne uradnike depolitizirajte. N°2em delati krivice našim vzgojiteljem a deželi, ali ne morem sl kaj, da ne bi 'cvedal sledečo kruto opazko. Nekje v mini »šentflorjanski« je stala vaš s šolo, hm i° seveda z vzgojitelji, ki so de-v J. za dobrobit vseh vaščanov. Prišle so tve. Kdo bo zmagal? Naenkrat najdeno ?ePljeje moči. Eni so držali s temi, I 'g' z drugimi. »Zmaga je naša«, so de-v dsti, ki so zmagali. Prišle so nove ‘dve, kdo bo zmagal? Režim se je nie-y > a zmaga je bila zopet enih in istih, v 0 se je ponavljalo vedno in vedno in -se ' ,Sedaj ponavlja, a zmaga je vedno pri tn r 'n *st• h• Vprašali se bomo, kako pa ..Prav enostavno. So liudjc, ki hodijo edno z večino, pa naj bo ta ali oni v Nekdaj in sedaj Kmečko — delovno ljudstvo danes spoštuje dobrega uradnika in poštenega upokojenca Nekdaj ni bilo tako. Podeželski ljudje so ponekod mislili, da so oni samo zato na svetu, da plačujejo davke, uradnik pa je tisti, ki samo jemlje, samo žre in se povrh včasi preveč pogospodi. V bolj za ostalih krajih je bilo mnogokrat res tako. Zavidali so najbolj uradniku, ki je živel na selu, n. pr. učitelju, ker so lahko videli, .da ima ta človek vsak mesec »svojega prvega«, dasi je bilo baŠ tu najmanj pravega povoda za kako zavidanje. Pa je kdo ljudi še malo podkuril in podpihal. Razmeroma dobro in žares prav dobro plačanega, tako zvanega visokega urad-ništva niso videli niti niso prav vedeli zanj. Pa še danes ga večinoma ne vidijo in ne vedo. zanj, kaj praV za prav dela in kako živi . . „ Stvar se je zlasti po svetovni vojni močno spremenila. Kmečko-delovni' človek danes že dobro razume, da je urad-ništvo potrebno, dobremu, pravičnemu in poštenemu uradniku, ki čuti in živi z narodom in za narod, pa je celo srčno vdan, ker pravilno ocenja njegove zasluge za obče dobro. Podeželje se danes bolj in bolj zaveda, da je vprav uradnik, aktivni' ko upokojeni, že iz čisto- gospodarskih razlogov tudi njegov gospodarski zaveznik. Saj vidi, da dobri in pošteni uradnik daje narodu brezmala prav vse nazaj, kar je prejel od njega, odnoso iz javne blagajne, včasi daje še več, nego resnično zmore ... Da so kmečki ljudje izpregle-dali, je mnogo vredno. Poglejmo v me- sta! Zakaj in čemu se mesta toliko pehajo in pulijo za take in take urade in zavode? Zato, da pridobijo z njimi tudi uradništvo, ki pušča vsaj glavni delež soojega zaslužka v teh krajih. In naša revna vas naj sodi o stvari drugače? Pa se spominjamo leta 1935., ko šmo oboji — aktivni in upokojeni državni uradniki — po že večkratnih znižanjih morali plačati od svojih večinoma skopo odmerjenih prejemkov ogromne volivne stroške, ki so znašali baje 53 milijonov dinarjev, če ne še mnogo več . . . Razmeroma največ so odtegnili in vzeli nižjim in najnižjim, že itak najšlabše plačanim aktivnim in upokojenim nameščencem. Krivico so medtem kolikor toliko popravili prvim, ne pa tudi upokojencem, ki torej volivne stroške iz leta 1935. še kar naprej plačujejo navzlic mnogim oblju- bam, da tudi njim krivico popravijo. To povzroča mnogo nezadovoljstva in povečava trpljenje velike . večine prizadetih upokojencev. Ustvarili so novo posebno vrsto upokojencev, ki znatno pomnožuje za narodne potrebno in škodljivo armado »večnih nezadovoljnežev«. Blagor in hvala vseh dobrih državljanov vnaprej tistemu, ki bo tudi to veliko krivico čim prej temeljito popravil! Ti pošteno kmečko-delovno ljudstvo vse to pravilna razumeš in nas boš pri zadevnih prizadevanjih odločno podprlo. Saj danes spoštuješ dobrega uradnika in poštenega upokojenca bolj ko kedaj prej! Vprav tudi v tem je velika razlika od »nekdaj in sedaj«: dobre in poštene javne služabnike hočemo ščititi, drugih pa se moramo čim prej, odkrižati! Sotlski. O naših narodnih manjšinah! V tem smo si menda pač vsi edini: V Sloveniji ni narodnih manjšin: niti Judov, niti Nemcev, niti Ftalijanov, niti Madžarov. Naša slovenska zemlja sega še daleč ven preko današnjih državnih meja. Kdor trdi, da je odnosno da živi pri nas katera koli zgoraj knavedena »manjšina«, ali govori vedoma neresnico, ali pa zakriva oči pred resnico, pred življenjem, pred jasnimi dejstvi. Narodno bolj čiste zemlje, kot je Slovenija, ni na svetu; ako pa kdo misli, da tvorijo manj- viadi, vedno so tam, kjer je-večina. Ni jih sram pred poštenimi ljudmi, sram je pa nas, da imamo ponekod tako učiteljstvo, odnosno tako šolsko zakonodajo. Dajte učiteljstvu svobodo, da bo z nami v dežju in viharju, pa tudi v miru in blagostanju. Dajte učiteljstvu več sredstev za življenje in pokažite zakone s kmetijskim in gospodarskim šolstvom, da bo slovenski kmet enkrat začel res novo življenje, sebi, družini, narodu in domovini v korist. Jakob šile, kmetski fant. šino kaki Psehenitschniggi ali Kloba-sitschi, pa še drugi taksni »čistokrvni« elementi, se kruto moti. Mi Nemcev nimamo, pač pa nemškutarje. Da, nekaj pravih Nemcev zares živi med nami. Večinoma niso naši državljani. Kakor je, treba, se vedejo dostojno in so povsod v slovenski družbi spoštovani In priljubljeni. Navadno ti ljudje s pravilnimi očmi in . čustvi zro na te razne Pschenitschnigge in Klowasitsche in imajo o njih svojo sodbo, ki je negativna. Ne da se ič pomagati, kakor ne moreš napraviti iz Francoza Rusa. Treba je to.rej, da smo tudi sami s seboj na jasnem. Ustvariti je ‘treba kartoteko tujih narodnosti, da bomo številčno dokazali /!v, prejeli za vožnjo do Dunaja 95 din, A strija na carini 235 din, na 9% pf°m<;, nem davku 120 din, na raznih drugih PL stojbinah 94 din, razen tega je zas’luz trgovcec okoli 100 din (pri enem vagon približno 15.000 din), tako, da so v5‘ stroški od kmeta do mesarja na Dunaj znesli 700 din in je mesar prašiča kuP za 1300 din. Tudi on je zaslužil, na trg* na Dunaju pa je bila cena kg mesa do 40 din. Pomislimo: samo avstriis* oblasti so prejela za prašiča, ki je z3™ vzreditelj kmet prejel 500 din, več kako* kmet, čez 500 din. To je drastičen primer. Ni izjemen. (Dalie sledu- Več pozornosti našemu gozdarstvu »šumi, šumi, gozd zeleni . . .« Tako Kepo poje naša slovenska pesem. Res, naši gozdovi so. krasota naše zemlje, najstrašnejša stran narave, pa tudi najpri-vlačnejši tujcu po svoji idilični lepoti. Gozdovi so pa tudi naše bogastvo, ki doprinaša k blagostanju in gospodarskemu napredku naroda, ki živi in se prebija na tej zemlji. Na žalost smo priče, kako malo zanimanja se posveča gozdovom širom našega podeželja, kako malo je čuta in zmožnosti za umestnejše gospodarsko življenje, za dvig gozdnega bogastva. Naši predniki so posvečali tej strani gospodarstva veliko pažnjo, gojili so zavest, da je gospodarstvo brez uspešnega gozdarstva slej ko prej porazno, da je treba na naših kmetijah ohranjati in gojiti zlato rezervo, to je naše gozdove. Gozdovi’ so bili v dobah gospodarske stiske tisti, ki so obvarovali tolikšne kmetije pred neizogibnim propadom. Potom gozdarstva je vzklilo blagostanje^ naših kmetij, na katerih so in gospodarijo novi rodovi, ki so računali na zlato rezervo svojih gozdov, dedščino svojih prednikov, potom katere so si izboljšali gospodarstvo na vseh toriščeh, potom katere se jt stekala potrebna dota za izplačilo kmečkim sinovom in hčeram. Da, že iz tega vidika zaslužijo naši gozdovi večjo pozornost, več blagodejega čuta in veselja, da se ta panoga dvigne na višino, ki bo kos tudi v bodočnosti, obvladati našo stabilnost. Vsekakor je nujno potrebno, da se razširi pogozdovanje na prostoru sedanjih prostranih goličav, ki se spreminjajo v s trnjem poraščeno goščo. Dovolj žalostno dejstvo sedanjega časa se nam razkriva, ko kmet poseka celo parcelo gozdnega drevja, a se pozneje leta in leta ne briga za to zemljo. Kakšna bodočnost čaka vsled te nevednosti in kratkovidnosti bodoče kmečke rodove, si lahko mislimo. Ako pogledamo več let nazaj, moramo ugotoviti, da se od časa do časa izsekavanje našega gozdnega bogastva vedno množi. Tako stopa v ospredje novo vprašanje, kako postaviti temu potreben jez. Vsekakor je to velik problem, ki je potreben nujnega upoštevanja. Javna uprava ima tukaj dane možnosti, da se najde primerna rešitev zaščiti naših gozdov. Potrebna so sredstva, ki bodo pripomogla sistematičnemu pogozdovanju obstoječih goličav. Na drugi strani je potrebna omejitev tolikšnega izsekavanja najboljšega lesa, ki pada mnogokrat v roke brezvestnih mešetarjev in dobičkarjev, ki njih dobičkanosen posel uničuje kmečko imovino in s tem zmanjšuje narodno in moralno samozavest kmečkega ljudstva. Kmečki ljudje nimajo mnogokrat predpostavljenih dovolj razlogov, ko se odločajo mnogokrat mimogrede za prodajo celih parcel_ gozdnega drevja, le tega pa ne pomislijo, da se s tem zmanjšuje njih posestno bogastvo, njih rezerva, ki jo bodo še nekdaj ob_ morebitnih slabših razmerah težje pogrešali kot danes. Ta kratkovidnost utegne biti še nekdaj grenko razočaranje. Iz teh razlogov je nujno potrebno, da pride kmečki človek do spoznanja, da je treba do skrajnosti varovati to, kar mu daje poroštvo odpomoči v času, ko bo za to potreba. Vrnimo našim gozdovom ono skrb, ki jo po svoji veljavi zaslužijo, vzbudimo medsebojno zavest, da je od gozdnega bogastva odvisno naše življe nje in blagostanje. Jože Rajh. Stanie industrijskih podjetli Po statistiki ministrstva za trgovino in industrijo je bilo ob koncu leta 1937. skupno 3054 industrijskih podjetij. Od vseh podjetij jih je največ v dunavski (690), savski (609) in dravski (403) banovini. Na ostale pokrajine pride 1352 podjetij. Z ozirom na posamezne stroke industrije prihaja na prvo mesto poljedelska in prehranjevalna industrija z 884 podjetji; slede lesna s 403, tekstilna s 399, gradbena s 369 in električna s 234 podjetji. Proizvodna vrednost vseh industrijskih obratov znaša okrog 14,5 milijonov dinarjev, ki so takole porazdeljeni: milijonov din poljedelska in prehranjevalna 4.210 tekstilna 2,230 gozdna 1.690 rudarstvo in topilništvo — železo in kovine 1.500 kože in gumi 1-020 kemična 960 gradbeni material 430 električna sila 410 pirit 420 'Papir in celuloza 180 steklo 90 Skupaj 14.250 Leta 1918. je znašalo število podjetij 1527 in število delavcev, zaposlenih v njih 191.656. Leta 1935. pa je bilo v naši državi 3050 podjetij in 336.310 delavcev (80% več) zaposlenih v njih. Napredek sicer je; toda še vse premajhen z ozirom na bogastvo naših surovin in na naše potrebe. Manganska ruda v naši državi Pri gradnji težke industrije je neob-hodno potrebna manganska ruda, ki jo Pri proizvodnji kovinskih izdelkov prav tako težko pogrešajo kot železno rudo ■n koks. V Jugoslaviji je precej ležišč mangana; izkoriščajo pa ga v glavnem le v Seml-zovcu—čevljanoviči. Tamkajšnji rudnik Poseduje rudarska zadruga »Bosnia«. Leta 1938. je znašala celotna proizvodnja mangana v Jugoslaviji 3974 ton (1. 1937. je bilo 4439 ton). V svetovni vojni |e bilo letno proizvedenih 38.000 do 48.000 ton letno, ali desetkrat več nego sedaj! Polec naše industrije uporablja mangan tudi družba »La Dalmatienne«, ki pro 'zvaja v Černiči poleg Šibenika feroman-gan. Ko bo vseh osem pečijega^obrata^v pogonu, po porabljenih samo tu 25 tisoč do 30 tisoč ton manganske rude. Jasno je, da bodo morala naša podjetja potem bolj pljuniti v roke, kajti sicer bomo mangan celo uvažali. Poleg rudnika čevljanoviči, je mangan še v Varešu in v Planiki Mučani, nadalje blizu Kraljeva in vzhodno od Kopaoni-ka, v Sloveniji pri Kranju (»Jesenovec« in »Sv. Miklavž«), pri Radovljici (»Be-gunjščica«) in pri Novem mestu (»Mirna«), v primorski banovini pa pri Konjiču. Povsod tod je manganska ruda bogata, kvalitetna. Vsebuje okrog 50 odstotkov mangana. Zanimivo je, da je bila uvožena leta 1938. manganska ruda, potrebna za proizvodnjo feromangana, iz Južne Afrike. — To se pravi, da je pri nas vsled primitivnosti proizvodnje in draginje prevoza manganska ruda dražja od one, dobljene v južni Afriki. Mnogostranski Bat*a Bat’ovo velepodjetje v Zlinu na češkem se zadnje čase vedno bolj zanima za Jugoslavijo, kjer namerava plodonosno naložiti svoj denar. V Valjevu se ustanovi tvornica za izdelovanje pnevmatilk tn plinskih mask. Ustanovila se je v to svrho posebna družba »Nebojša«. Pri Bosanskem Novem bo družba »Majstor« Izdelovala železo in ga pridelovala v poljedelske in druge stroje. Zgradila si bo po>leg svojega rudnika tudi topilnico. V Vukovaru bo podjetje »Stolin« uredilo veliko usnjarno, ki_ bo^ dobavljalo blago edinole veliki tvornici čevljev v Borovem. Končno se v Beogradu ustanovi družba »Celofan«, ki bo kupilo gozdove in predelovalo les v celulozu in tani in potem izdelovalo umetno svilo, umetno volno itd. in iz teh vlaken izdelovalo razno ma-nufakturno blago. Računajo, da bo Bat’a v par letih imet v Jugoslavif! investiranih mnogo nad sto milijonov dinarjev. GOSPODARSKE VESTI nogo. Ob pametnem gospodarjenju !di se vložena sredstva kmalu Pociv°J1L‘* !" P?T trojila — za nove industrije. Toda ka se ustvarilo .z državnim — S^UP"‘™ narjem, naj ne dobe v roke kaksn J ali »domače« kapitalistične skupine kot monopol (pri sladkorju, tobaku m a -gem imamo slabe izkušnje!) vse naj ostane v državnih rokah, kajti za podjetij imamo že mnogo mladih, spodobnih m delavoljnih ljudi! * Umetnega bencina v Jugoslaviji ne bodo izdelovali. Te dni so se razširile vesti, da nameravajo v Jugoslaviji zgraditi tovarno, kjer naj bi pridelovali bencin iz rjavega premoga. Sedaj se te vesti z raznih strani zanikajo. Jugoslavija ima ogromne sloje kamenega olja in torej ne bi imelo smisla pridelovati drag bencin, ko imamo vendar naravnega dovolj. Treba je najti le kapital, da se ta zemeljski zaklad dvigne in izkorišča. NAŠE TRŽIŠČE IN CENE Meso: teletina 8—12 din, svinjetina s kostmi 12—13 din, slanina 12—13 din. Zelenjava: krompir 0.75—1.25 din čebula 6 din, repa kisla 2 din zelje kislo 3 din, grah luščen 10—12.50 din. Sadje: jabolka 5—10 din, črešnie dalmatinske 16—20 din, orehi Hiše. 30—32 din. Žilo: pšenica 1.75 din, rž 1.75 din, ječmen 1.50 din. koruza 1.25—1.50 din, oves 1—1-25 din ajda 1.25—1.50 din. Krma: seno sladko 55—70 din seno kisio 45—50 din, otava 60—65 din slama pšenična 40—45 din. c6'cfyf 'm© Brezpogojno \ lahko zaupate ve«'0 ,ovo«"Vo ScV"c o 5c\"c. doV9° c cW° c,cY\\cW°.. pt\dob' os\o«'® M* \eK' os* bleščeče Kulturna obzorja Naša pesem Nekaj misli ob koncertu akadem- skega pevskega zbora v Mariboru Danes preživljamo čase, ko je treba imeti močne živce, trdno voljo in mnogo samozavesti, da ne klonemo in popustimo. Nas vse je zajelo neko čudno razpoloženje, ki nam je vsiljevalo čut manjvrednosti, nemoči, prepuščenosti samim sebi in končno skoro čut obupa. Povsod smo gledali samo zaskrbljene obraze, nagrbančena čela in potrtost. I v teh dneh se nam je zgodilo, da Je bil dovolj samo en večer, samo dvoje ur, da smo vedrega lica in dvignjenih glav pustili vso mračnost in grozečo nevarnost v ncmar, da smo dvignili svoj duh, poln samozavesti1. Kdor je obiskal koncert akademskega pevskega zbora, ki se je vršil pred tednom, mora priznati, da prav nič ni pretirano reči, da se je v tistih dveh urah izvršil preporod naše zavesti, ki je morda že klonila, že samo polna dvorana je navdajala prisotne s prepričanjem^ da se obmejni Maribor zaveda resnosti položaja, ko jc treba pokazati, kaj in kako mislimo. Ko so stopili naši visoko-šolci s srajcami širokih rokavv in našimi narodnimi rutami okrog vratu, smo takoj začutili neko vez ined zborom in občinstvom. In ko je končala prva pesem, se je utrgal aplavz, da tega ni mogoče popisati. In stopnjevalo se je navdušenje od točke do točke. Višek je dosegla pesem »Hercegovska«, čije napev in besedilo sta borbena, odločna. Ko je zadonel zadnji akord: »Bratje, nesimo jim pravdo in smrti«, ni mogoče popisati razpoloženja, ki je zajelo vse poslušalstvo. Klicanja in ploskanja ni hotelo biti konca, s to pesmijo so si pevci osvojili poslušalstvo, s pesmijo polne borbe, narodnega zanosa. Ko se je končal spored, se nihče niti zmenil ni, da bi vstal, še in še so zahtevali poslušalci. In občinstvo, ki se je že nekoliko umirilo, je ob ponovitvi »Hercegovske« spet zatreslo dvorano s ploskanjem in vzklikanjem. Ob koncu je vsa dvorana stoje odpela himno »Hej Slovani«, manifestacije pa so se prenesle Iz dvorane na ulico. Na cesti so bili samo smehljajoči se obrazi, svetlih oči, polnih vere v sebe, vsi so se zavedali, da smo pokazali Mariborčani, kako misli in čuti Maribor.' če bi vsi oni, ki so poslušali koncert, prečitali debelo knjigo samih navduševal-nih govorov, ne bi dosegli niti od daleč tega, kar so dosegli naši visokošolci-pevci s svojo pesmijo v enem samem večeru. Bil je to dogodek, ki ga ne bo mogoče pozabiti in samo škoda je, da ni prišel mesec dni preje, ko smo bili daleko bolj črnogledi, kakor smo danes. Pesem je bila, ki nas je rešila malodušnosti. Zavedimo se tega in nam naj bo ta večer v pouk, kaj je naša dolžftost. Ni dovolj, če hodimo na naše obmejne postojanke kot tihi turisti, na takih Izletih moramo zapeti, da bodo ti zapuščeni in revni slovenski domovi slišali svojo domačo pesem, ki je njim ob težkih razmerah, socialnih in narodnostnih, zamrla. Tudi preprost človek začuti ob naši pesmi isto kakor inteligent, saj je znana stvar, da se zbirajo v tujini Slovenci po delu ali kadar najdejo priliko, da se odpočijejo po težkih dneh, pa zapojejo slovensko pesem in laže jim je pri duši, kajti ob slovenski pesmi čutijo vez, ki jih veže z zemljo, z domovino. Slovenska pesem nam pomeni neizčrpen vir samozavesti in narodne vzgoje. Ne dajmo, da ob naši pesmi, ki jo imamo in na katero moremo biti ponosni, tisoči našega ljudstva narodostno tako životari in od dneva v dan bolj odpada od nas, S pesmijo na mejo! Kajti ni ga človeka, Ki bi ga naša lepa pesem ne poživela, ki mu ne bf vrnila onega, kar mu je vzelo dolgo trpljenje v tem trdem času! Bfcb. Branje je živa potreba sodobnega človeka Branje je »pogovor t najboljšimi ljudmi preteklosti«, je rekel neki modrec. Knjiga, dobra knjiga (!) nam pove, kako je pisec doživljal svoj vek, njegov intenzivni občutek in razum nam odkrijeta vsa nasprotja njegovega okolja, s katerim se je moral boriti, knjiga nam pove njegove misli o ljudeh, o svetu. Močan pisatelj nam s silo svojega duha brusi naš pogled na svet in nam pomaga, da si ustvarimo tako življensko filozofijo, ki nam bo prinašala v življenju zadovoljstvo in razumevanje za vsa dogajanja. Andrč Maurois razlikuje tri vrste branja. škodljivo branje je tisto, ki človeka odvrača od življenja in mu prikazuje zlagan svet čudežev in neverjetnih dogodkov. K takemu čtivu se zatekajo oni, ki hočejo uteči stvarnosti. Branje radi zadovoljstva je že koristno, ko iščemo v knjigi lepe vtise, ki prebujajo lepa čustva in spomine na nekdanje resnične doživljaje. Tako je človek skozi veke doživljal svoja najprimernejša čustva — ljubezen, žalost, veselje . „ . Branje — delo pa je najbolj živa potreba sodobnega človeka. Branje ga izpopolnjuje, mu kleše značaj, voljo, svetovni nazor. Iz knjige zajema človek, ki išče v branju delo, vso voljo, izkušnje in znanje človeka, ki jo je spisal, torej veleuma! Branje je pogovarjanje z najboljšimi ljudmi preteklosti in sedanjosti? Tak pogovor, ko nas druži ista misel In isto čustvo s Tolstojem, Rollandom, Cankarjem .... pomeni veliko zadovoljstvo, da smo čas koristno preživeli in da smo po pogovoru boljši. —ski. fPrekmurski teden1 v Murski Soboti od 18.-25. julija Kmalu bo poteklo že dvajset let, odkar je Prekmurje, v preteklosti eden izmed najbolj zgubljenih in osamljenih slovenskih predelov, sklenjen z narodnim telesom v svobodni jugoslovanski državi. Prekmurje je v tenu ča*u mnogokaj pridobilo tako na gospodarskem kakor tudi na kulturnem podrpčju in seve, marsikaj je slovenskemu občestvu tudi dalo in doprineslo. Zato ni čuda, če se napravi v tem jubilejnem letu nekaka bilanca na vseli področjih doseženega napredka, ki naj pokaže življenski utrip te, do nedavne ga še tako osamele in pozornosti nevredne pokrajine, ki je za slovenskega državnega uradnika veljala včasih za »Sibirijo«. Tudi ni odveč, če Se za Prekmurje zainteresira najrazličnejše slovenske in druge kroge, ki naj enkrat za vselej spoznajo, da Prekmurje ni Sibirija ne tako it ne drugače, da je Prekmurje lepo in vredno enake ljubezeni in, pozornosti kot katerakoli druga slovenska pokrajina. V te namene, se bo vršil~o.d 18. do 25. junija t. 1. — na iniciativo soboškega »Tujsko-prometnega društva in ob sodelovanju na tem zainteresiranih društev, prekmurskih gospodarskih in kulturnih krogov —- v prekmurski »metropoli«, v Murski Soboti »Prekmurski teden«. V Soboti, ki je v povojnih letih naravnost neverjetno napredovala in se dvignila iz malone vaškega okolja v lično mestece, bo med »tednom« odkritje spomenika prvim prekmurskim slovenskim književnikom in buditeljem, odprtje nove zgrajenega »Trgovskega doma« ter jubilejni župni zlet mariborske sokolske župe. Razen tega bodo še posebne razstave (književna, slikarska itd.), kulturne (gostovanje ljubljanskega narodnega gledališča, domača odefska predstava, pevski koncert itd.), zabavne (vsakodnevne na »tedenskem« razstaviščnenv prostoru in posebne) in^druge prireditve (aeromiting, športne tekme itd.) Na »tednu« bodo zastopani s svojimi izdelki domala vsi stanovi; že zdaj se opaža povsod živahno pripravljanje za »tedenske« dni. Prekmurska »metropola« in z njo vse Prekmurje zato pričakuje v junijskih dneh mnogoštevilnega obiska (vožnja po železnici je polovična, lični plakati so že razposlani) iz vseh krajev naše domovine.. fš. Ponos matere Hollywood Kar odkrito si priznajmo; tudi nam prija včasjh, da vidimo na odru, kako prideta dva, ki se imata rada, »skupaj«, kako premagata vse ovire, ki jima jih stavi sovražen in tuj svet. V vsakem izmed nas je toliko rotnantike, da radi nekoliko 'potrpimo z raznimi manjšimi ne-dostatki ter se pustimo, radi voditi od Niewarowicza preko trdih in umazanih intrig do srečnega konca, posebno, če je ta po motivu gotovo že zastarela zgodba zavita v moderno obleko, v filmsko okolje, v okolje ljudi, ki igrajo in stavijo na ljudi, kakor pri konjskih tekmah ali na borzi. Malce hudo nam je, ko gledamo propadle flimske veličine, ki jih je govoreči film porinil v temo in pozabljenje iz luči filmskih reflektorjev in časopisnih reklam. Pri tem nam je malo mar, da čaka naša dva junaka, ki ju spremlja naša simpatija čez toliko in toliko časa morda prav taka tragedija kakor tistega, ki vzbuja naše sočutje. Umetniških vrednot seveda ne smemo iskati mnogo v takih delih. Zadostovati nam more, da gre dejanje še dokaj gladko od rok, da se ne zatika in da ni ravno smrtnih grehov zoper verjetnost in možnost. Končno pa bi tudi tisti, ki nujno išče vrednote v tem delu, našel dopada-nqe nad odporom, ki ga vzbudi ta veseloigra do tistih brezdušnih, mehanično praznih »poslovodij in preddelavcev v tovarni sanj«. Režiser (J. Kovič) je prizore, ki so podčrtavali to stran filmskega paradiža, močno podčrtal, saj je sam igral filmskega agenta Tompsona. Oba zaljubljenca, Mary in Jacka, ki sta končno vendarle prišla k filmu, sta igrala Rasbergerjeva in Verdonik dovolj prepričevalno. Crno-bori je igral distingviranega jecljajočega filmskega igralca Mac Niesla. jad. H id-fl h Mii ?mUh 1.4.. 11.1?'M n Vdurm. 1 vvtOr iV.it ulil' i;«v* j,U ■ l.U.m uV ii • i \ tvVV!'.! vt-ViVt' fvVVHt mr.Tn p, \ U,i m , iVt v iitii Mimi 't lnjil n. • ni*w J i; n ni n< u< mijn Mi atu, i i .n,.ui i \ V\'i iti ti iv Hit • !i: tmvt 1 j1 'JIj li' Al Imuesi' in- t 'im j uv v. ii 11 n't ».i i' vi\ ii j ait' l.U(» ij Ii '1 11 TJtJttll V5T\ Sin1..! i i 1« *it1 hi hii't S. Ali je res, da moramo dandanes krave Pošiljati v »kliniko« v svrho takšne porodniške operacije, kakršno s-o že pred polsto-letjem izvrševali doma, v kmečkem hlevu, s Popolnim uspehom? Tu nam zastane beseda in pero. Zgodilo se je dne 5. maja v letu Gospodovem 1939 Težko je kmetu opisovati tako žalostne dogodke. Ker pa pisec sam boleha, trpi namreč na posledicah svetovne vojne, je prisiljeno našel časa. da to sporoči javnosti po splošno priljubljeni in toliko cenjeni »Kdinos.i«. ki ji je resnica in pravica, kakor kaže vsaka številka, svetla vodnica pri vseh njenih prizadevanjih za blagor zlasti kmečko- delovnega ljudstva, ki je izmed vseh drugih slojev človeške družbe še vedno razmeroma najbolj zapostavljano in najbolj izkoriščano. Čuvar kmečkega spomenika k., v*« 113 ličniku. Murska Sobota Akcija za spomenik prvim prekmurskim književnikom in budi.eljem. Meddruštveni odbor vseh soboških društev je poslal vsej slovenski javnosti poziv s prošnjo, da mu Smotno pemore pri delu za postavitve spomenika prvim prekm. književnikom in budite-*em, za katerega je že izdelal načrt arh. Novak. — Apel se končuje z besedami: Spome-ni bo stal v srediču prekmurskega središča na trati pred soboškim gradom kot vselej vid na priča slovenstva najdalj od jedra odtrganega slovenskega naroda, ki pa biva med Muro in Rabo od časov ko sta tod delovala slovenska apostola sv. Ciril in Metod — pa do danes in bo živel tod tudi v bodoče. Materinski proslavi. V soboto 6. maja t. 1. ie priredila podružnica Kola jugoslovanskih sester v Sokolskem domu materinsko proslavo. Sodelovali so predvsem ljudskošolski otroci, razen teh pa še gimnazijski komorni trio in solistka gdč. Golobova. Ugajale so domala vse točke, posebno pohvalo oa zaslugi ljudskošolski pevsi zobr, ki je pod vodstvom učitelja g. Bračka zapel več pesmi. — °ne 13. t. m. zvečer je tudi Dekliški krožek Priredil v Prosvetnem domu materinsko proslavo z geslom »Slovenska mati«. Prireditev ie izpolnilo nekaj deklamacij, proste vaje £ojenk in dramatični prizor. D°ber vtis so naredile simbolične vaje »Gor čez izaro«, ki s» iih izvajale dekleta. V nedeljo 14. t. m. se je vršil v gimnazijski telovadnici vsakoletni gimnazijski koncert, ki £a ie posetilo lepo število staršev in ostalega Do lina Šentflorjanska Dežnik. V novejši zgodovini bo dežnik brez dvoma zavzel častno mesto, skoraj še ^astnejše kot kak —državnik. Brez dežnika bi n. pr. ne bilo tega in še marsičesa drugega. Kajti, če si samo z dežnikom oborožen, tvoj sosed pa imla kanon in aeroplan, iz katerega siplje s strojnico na tvojo glavo svinčeni dež ie to prava »malina afero«, k: je je po pravici kriv dežnik, ker te teh čudn'h kapelj ne obvaruje. Oboroževanje. Zato ni čuda. da je marši-^do zamenjal marelo s puško. Dokler so n. Pr. Kitajci ali Kinežarji mlatili po Japoncih z dežniki, iim je šlo krivo. Ko pa so se po Vzgledu svojih »odrešemkov« odeli v krva-Po orožje, se je bojna sreča kmalu obrnila in so lahko tudi oni tolkli svoje odrešenike da se kažejo lepi uspelr že povsod, tudi na Japonskem- Odrešenikov ie dandanes toliko po da ne veš komu bi verjel. Eden se dela bol: važnega kot drugi Eden obeta več kot drugi si na hočejo — in to iih dela ravno velike plemenite — samo tebi dobro. Kako ginlJi-Va ljubezen! £•* občinstva. Mladinski pevski zbor ie pod vodstvom prof. g. Justina zapel nekaj pesmi, nakar je sledil ostali spored (orkestralni koncert, petje s spremljevanjem godbe itd.), ki se je zaključil s petjem državne himne. S tem v zvezi je treba omeniti, da se je malone po desetih letih spet — zaključilo šolsko leto osmošolcev. Fantje in dekleta vsi z rdečimi rožami v gumbicah, so se korporativno udeležili službe božje najprej v katoliški cerkvi, nato so pa v povorki odšli v evangeljsko cerkev. Po mnogih letih se je v Soboti zopet »ustalila« osmošolska tradicija. Občinski proračun. Banovina ie pred nedavnim odobrila občinski proračun za leto 1939/40, ki znaša din 2,289.743. Precejšnja vsota za gradbena dela in odplačevanje anuitet. Poldrug tisoč sezonskih delavcev je pretekli ponedeljek odšlo na delo v Nemčijo. Nikakor pa to ni zadnji transport. Pripravlja se še manjši transport za Francijo. — Ob tem je treba izreči vse priznanje soboškim dijakom, ki se na pobudo prof. Milana Potokarja vsakokrat zberejo na postaji in 'im v slovo zapojejo več slovenskih pesmi. M arenberg »Nebesa na zemlji«. Zopet so se domači igralci imenitno izkazali ter so nam zadnjo soboto in nedeljo v prijaznem sokolskem domu podali veseloigro »Nebesa na zemlji«. Ljudstvo najde vedno več dopadenia na takih igrah, prija mu domača beseda in se pri tem dobro zabava. In smešnega ie v igri več ko dovolj. Mlada trojica — domiselni veljak in njegova prilagodljiva ženica ter zaljubljeni prijatelj obeli — je spletla »zaroto« proti nadzorstvu dobrodušnega tasta in hude tete, ki pa tudi nista na glavo padla, in iako rodi zadrega zadrego, ena bolj zabavna ko druga. V dejanje še posežejo posrečeni graščak s svojo mično hčerko, živahna plesalka in pokorni služabnik, na koncu zmaga seveda mladina, ki pa bo, tako upamo postala po takih preizkušnjah bolj solidna. — Junakom na ledeni plošči iskreno čestitamo na uspešnem delu za našo severno mejo. A. Do. Spodnja Pohkava Prireditev Fantovskega odseka. Fantovski odsek je priredil v nedeljo zvečer igro »Čevlar«, katera je bila polna zabave in humorja. Pokazalo se je da je to pot Polskava nekako oživela. Saj je bila dvorana g. Mohor ka, ki je še dokaj velika, malone prenapaljena Igralcem se mora priznati, da so tudi to igro dobro izpeljali in si tudi zaslužili hvalo. Bizeljsko Lanska katastrofa ki je prizadela bizeljski vinorodni okoliš, predvsem pa one gorice, ki dajejo pristno 'kapljico, Ki slovi po širni domovini in preko njenih mej. ni samo uničila lanski vinski pridelek, marveč ie pustila posledice, ki jih bo nosila vinska trta, morda do tedaj, dokler ne pride njena rešitev obnova splošnega vinogradništva. Začasna rešitev naših vinogradov je bilo temeljito škropljenje takoj po toči, jesensko močno gnojenje in globoka zimska praha. Omenim naj še to, da je eden izined dobrih bizeljskih vinogradnikov takoj po toči priporočal rezatev vinske trte. ki pa se v splošnem ni obnesla. Zato, ker je bila trta že od toče preveč ranjena in jo ie bilo treba s škropljenjem čuvati pred okuženjem. Bizeljski vinogradnik je v obupnem položaju. Kakor lani ni dobil nobenega pridelka, tako tudi letos ni veliko pričakovati. Nujno bi bilo, da bi nam oblast pomagala pri nadaljnjem obdelovanju naših vinogradov. Pragersko Odsek malih harmonikarjev na Pragerskem je združeno s harmonikarji iz Slovenke Bistrice in Konjic priredil svoj prvi koncertni nastop v nedeljo popoldan v dvorani Sokola Pragersko. Mladi harmonikarji so pokazali, da so se v teh par mesecih učenja res mnogo naučili. Priznati se mora, da je imel z njimi mnogo truda organist g. Gregl Rajko iz Slovenske Bistrice, ki se je z vso vnemo poprijel dela pri mladih harmonikarjih. V nedeljo je pokazal, da je svoje m.ade učence peljal po res pravi poti. Zaigrali so 20 slovenskih narodnih pesmi skupno in posamezno. Nad vse zanimiva je bila slika, ko so se pokazali na odru v lepih oblekah, katere pa Ljubezen je sploh najjačje orožje našt sodobnosti. Od nekdaj že velja, da ljubijo malčki svoje guveruante, te pa svoie ljubljenčke naravnost obožujejo Cim lepšo doto ima tak malček, večje ljubezni ie vreden. Ped zemlje. Vsi klatijo smešnice, da ne odstopijo nikomur niti pedi zemlje. Pedi zemlje je res malo, z dvema prstoma to lahko pokažeš. Ampak je stvar druga in naj bodo vsi ti lastniki potolaženi: pedi zemlje menda res ne bo treba nikomur izročiti, ..... s?*- Mož-beseda. Tako bodo ostali mož-beseda, da se vsaj v tem oziru ne bo treba lagati. Kot rečeno: pedi zemlje pa res ne bo treba nikomur odstopiti . . . Kako se potuje. Ahmed Zogu, znani albanski rojak, piše Pod tem naslovom knjigo, v kateri bo opisal vse doživljaje od velikega če-rtka naprej. Knjiga bo izšla tudi v angleškem !eziku. Predgovor in uvod bo napisal g. Hajle Selasi, istotako znani popotnik in specialist ra potovalne zadeve. Pamet je boljša kot žamet. Kdor tega zlatega pregovora ne zna pravočasno spoznati, ga rada glava boli, kakor po slabi tovarišiji in žveplanem vinu. žal niso bile za oder, kakršnega le nudil pragerski Sokol. Zelo žalostno je tudi za slehernega Pragerčana, ki se povabilu ni odzval. Poznana mi je dvorana 13 let, toda ni je še bilo prireditve, katero bi posetilo 50 ljudi. Obisk te priredi.ve ne bo pozabljen nikoli, enako ga pa tudi ne bodo pozabili mali har-moniakrji, kateri so mislili, da bodo pokazali svojo umetnost številnemu občinstvu, a so jo žal le kazali par ljudem in 4 stenam Sokolske dvorane. Pragerski skavtje na delu. Skavtska edini-ca na Pragerskem se je začela zopet lepo raz vijati. Edinico vodi agilni brat Mathaus Ludvik. V nedeljo so razvili svojo četno razstavo pred katero jih je četovodja pozival k delu, kajti edino z agilnim delom bo lahko prišla edinica do cilja, katerega si je postavila pred leti ob ustanovitvi. Sedež občine naj bo na Pragerskem. Za Pragerčane bi bilo zelo primerno, ako bi bil sedež občine na Pragerskem in ne na Spodnji Polskavi. Kraj Spodnja Polskava, kjer je sedež občine in pod katerega spada tudi precej veliko Pragersko vas, je oddaljena od Pragerskega malone pol ure. Klju-b-temu, da se uraduje na Pragerskem tedensko dvakrat po tri ure, je to mnog® premalo. Dostikrat se je že zgodil slučaj, da je ta ali oni uslužbenec imel kakšen nujni opravek, a je moral tako daleč. Ennako bi bilo tudi boliše za občino kot tako, saj bi imela pri roki postajo in pošto, kar bi imelo za njo velik pomen. Železničarske hiše so potrebne razsvetljave. Malone vse Pragersko ima v svojih stanovanjskih hišah električno razsvetljavo, razen lepih in visokih dvonadstropnih železničarskih hiš, kar je pa zelo žalostno. Po njihovih stanovanjih gorioj petrolejske svetilke, kar je vzbudilo pozornost že mnogih tujcem. Železničarske hiše, ki ležijo v nailepši legi Pragerskega in celo pod okriljem velike postaje Pragersko bi bile zelo. zelo potrebne boljše razsvetljave. Zato bi bilo dobro, če bi se stranke za to stvar malo pobrigale, in bi tujcem odslej ne bile vnapot ju njihove petrolejske svetilke, katere v resnici rte spadajo v dvonadstropna poslopja. Radeče Naši podmladkarji pojdejo na morje. Pover jeništvo podmladka Jadranske Straže na tukajšnji ljudski šoli bo priredilo v mesecu juniju s svojimi člani propagandni in poučni izlet na Jadransko morje. Podmladkarji ostanejo nekaj dni na morju pod vodstvom svojega učiteljstva. Ogledali si bodo Baker, Kra-ljevico in Sušak. Ker se poverjeništvo bori z gmotnimi sredstvi, bodo priredili podmladkarji prihodnji mesec v Radečah pevski koncert in uprizorili odlomek iz iger »Snegulči-ca«. Uvedla se bo tudi nabiralna akcija. Cisti dobiček je namenjen izletu na naše morje. Zato se naprošajo prijatelji mladine, da pod-pro akcijo za propagando našega morja. Peronospora na vinski trti. Po opazovanjih banovinske peronosporske postaje v Leskovcu pri Krškem bo nastopila peronospora na vinski trti dne 22. maja v okoliših, kler v začetku maja ni bilo večjih padavin. Tam pa, kjer je 5. maja deževalo in sicer izda-neje, utegne nastopiti peronospora tudi dan ali dva prej, to predvsem v občinah Radeče. Št. Rupert, Tržišče in Št. Janž. S tem se obveščajo vsi vinogradniki svojega okoliša, da morajo biti do 20. maja vsi vinogradi poškropljeni z 1% bakrenao apneno brozgo, ker poznejše škropljenje ne bi zanesljivo obvarovalo sadov. Strcovna nadaljevalna šola priredi izlet v Zagreb. V četrtek 18. t. m. priredi Strokovno nadaljevalna šola v Radečah poučni izlet v Zagreb, kjer si bodo vajenci ogledali vse zanimivosti mesta, zlasti pa zoološki vrt v Maksimira. Zidani most Avtomatska telefonska napeljava pri tukajšnji pošti. Kakor doztiavamo iz zanesljivega vira bo dobila tukajšnja pošta av;omat-sko telefonsko napravo, kar bo nedvomno pospešilo ves telefonski promet. Enako telefonsko napeljavo bodo instalirali v Rimskih Toplicah, v Laškem in Celju ter v Rogaški Slatini. Tudi pošta Loka pri Zidanem mostu bo dobila potreben telefon. Novo poštno poslopje na Zidanem mostu. Te dni je bil na Zidanem mostu zastopnik poštne direkcije iz Ljubljane ter si ponovno ugledal tukajšnjo poštno poslopje. Pri tem se je ugotovilo, da poštno poslopje nikakor več ne zadoča sedanjim potrebam prometa. Zato se bo gradil že letošnje leto nov prizidek na stiavbišču. kjer je sedaj vrt, ki ga uporab- Proč z marelo. To zlato resnico o pameti spoznava zadnje čase tudi britanski levič, ki že hodi na dež s palico, čeprav kaplja po njem in po njegovi krami. Stara resnica. Kadar pes laja, pojdi previdno mimo, kadar renči in kaže zobe. vzdigni palico, kadar zagrabi (in še malo prej!), ndari, da bo zvezde videl . . . So ljudje, ki vse verjamejo, kar koli jim natvezeš. Najoriginalnejši je bil pač tisti člo-vek, ki je verjel, da ima same dofore sosede in da je bogat prijateljev in prijateljic. Nič ne pomaga, če danes moli pokoro. Ampak nikoli ni bil pregovor: »O Bog, čuvaj me prijateljev. sovražnikov se bom že sam otresel!« bolj aktualen, kot v današnji dobi! Zgodba o možu pod mizo ni bila končana. Mož. še vedno čepi na starem mestu, v svojem srcu kolne in preklinja, mimo idočim pa odgovarja: V svoji hiši počenjam, kar sam hočem. Svoboda in samostojnost. Tu pa zaenkrat ni nič slišati, ker grmi in dežuie in gotovo ne more niti fantast nič posebnega zaznati . »lil Ii'11! ti u »'Ojhuifi! milnih vi,ti M; h , ,1! m H Ml /Mufi rtVVi.% ljajo železniški uslužbenci. Železniška uprava je ta prostor že odstopila poštni upravi. Za prizidek so napravljeni že potrebni načrti in proračun, ki izkazuje 205.000 dinarjev stroškov, od katerega bo krila poštna uprava 112.000, ostalo pa železniška uprava. KINO V MARIBORU ESPLANADE KINO. Od 20.—24. maja: »Poročnik Rjepkin«. češki film z VI. Borskym, A. Mandlovo in F. Smolikom. — Od 24.—25. maja: »Domovina«. V glavni vlogi Žarah Leander. — Od 25. do 31. maja: »Mala princesa Tissy«. GRAJSKI KINO. Od 20. maja: »Sužnji zlata«. V glavni vlogi Viktor Staal. UNION KINO. Od 20. maja: »Junaki z Mame«. Gospodinja kaj moraš vedeti Kako shranjujemo jajca Gospodinja, ki hoče štediti na vseh koncih in krajih, ne sme prezreti, da so sedaj jajca poceni, a kljub temu popolnoma sveža. Ce noče pozneje kupovati draga in ookvarje-la jajca; je bolje, da si jih vloži sama, kajti pozneje navadno prav taka za drag denar kupuje. Jajca imajo lastnost, da se navzameio duha predmetov, ki so v bližini, posebno česna in petroleja. Radi tega jih moramo shranjevati na primernem prostoru. Ce hočeš ohraniti jajca več mesecev sveža, jih vloži v desetodstotno raztopino prekuhane ohlajene vode in tekočega stekla, ki ga dobiš v lekarnah in drogerijah. Jajca dobro umij ter iih zloži v lončeno posodo tako, da bo ena s šilastim koncem navzgor, druga navzdol. Ko so tako zložena, jih zalij z vodo, v kateri ie na vsakih pet litrov vode pol kilograma tekočega stekla. Posodo postavi v klet, ako ni premrzla. Ta tekočina se čez nekaj časa strdi kakor hladetina. Ako izhlapi, prilii nove raztopine. Jajca ostanejo prav dobra in okusna le če jih hočeš cela kuhati, jih poprej na več mestih prebodi s šivanko, da lahko razgreti zrak uhaja. Dobro se pa drže tudi jajca, vložena v ugašeno apno. Prh’ja j na gl'vi Prhljaj, ki se naredi na lasišču, ie silna nadloga. Lasje so po česanju videti sivi, a ramena so vedno polna belih lusk. Povzroča pa prhljaj tudi srbenje. Najboljše in najmanj škodljivp sredstvo proti plrljaju je jajčni rumenjak. Treba ga je najprej dobro premešati, potem pa z njim nadrgniti glavo, ki jo nato izpereš s toplo vodo. Po takem pranju postanejo lasje mehki, koža na glavi čista, a prhljaj izgine. To sredstvo deluje v vsakem slučaju na lase, kakor na lasišče, ugodno. RAZNE VESTI + Nova planinska postojanka- Podružnica Slovenskega planinskega društva v Dravogradu namerava postaviti na obmejnem Košenjaku planinsko kočo, ki naj bi bila oskrbovana vso leto. Stroški bodo znašali kakih 140.000 dinarjev. Del tega zneska se bo nabral s podporami. Koča bo stala 1522 metrov nad morjem in se bo nudil z vrha gore krasen rzgled po obmejnem ozemlju, p tudi daleč na sever in jug. ^ Letalski miting so priredili četrtek, na praznik, pri Krškem. Sodelovalo je nekaj motornih in tudi jadralnih letal. Gledalcev je bilo več tisoč, ki so z zanimanjem zasledoval polete in vratolomne produkcije v zraku. Deset silosov, t. j. modernih skladišč s hladilnicami za sadje, žito itd. namerava letos ustanoviti družba za silose v Bosni, Dalmaciji in črni gori. Moderno skladišče je zamišljeno tudi v Mariboru, ki pa naj ga v sporazumu s to družbo zgradi novoustanovljena Osrednja blagovna zadruga. M 11.1.1 ' l.ll.l l(I : l.tl1 11; J «.!r ||l »'I, i tnik a-nes gradijo prekooceanske parnike z vsemi udobnostmi, ki si jih moremo zamiS' ljati. Prvi tak orjak «Titanic«, ki je (; 1913., kakor znano, na svoji prvi vožni1 utonil. Kasneje je bila ena izmed največ-jih ladij francoska Mauretania«, ki je Pa že prodana za staro železo. Danes se vrši reda prekooceanska plovba z znanimi ladjami, italijanskim »Rexom«, nemškim «Bremenom«, francosko «Norman-die« in angleško «Queen Mary«. Vsak® primerjava med «Siriusom« iz 1. 1838 id njenimi nasledniki iz 1. 1938, je seveda nemogoča; tako kar se tiče velikosti« brzine in udobnosti vožnje. 18 dhi ali tr’ dni vožnje, to je danes, ko je tepjpo življenja tako hiter, pač, velikanska razllks. Kljub vsemu, današnjemu času je,še to prepočasi. Ne bo dolgo, ko' bo vpostav-'ien reden zračen promet med Ameriko id Evrop. Kljub temu, da je od prve prekooceanske vožnje do danes minilo 100 let« kljub temu pomeni to velikanski napredek človeštva. na dva dela. 17 ljudi je našlo pri tej priliki smrt v valovih. Začetek je bil tu in sedaj je začela pri vseh narodih, ki so imeli ugodno lego za prekmorski promet, prava^ tekma, kdo bo zgradil večjo in udobnejšo ladjo, ki bo čim preje prišla v Ameriko. Bilo je seveda tudi mnogo slučajev, da taka ladja nikoli m dospela v Amreiko, odnosno iz Amerike v Evropo, a vsaka taka novost zahteva v začetku velike žrtve. Borba in konkurenca je bila najhujša med Angleži, Francozi in Italijani’. Manj so posegali v borbo Španci in Portugalci ter Holandci. Ustanovile so se družbe z ogromnimi kapitali, ki so tekmovale med seboj tako v udobnosti, kakor v hitrosti potovanja. Ta brba pa je privedla tudi do slabih posledic, kajti v stremljenju, da dobi ta ali ona družba čim več potnikov, je bilo manj poskrbljeno za varnost in udobnost potnikov, kajti koncem 19. stoletja je nastala doba, ko je bila Amerika obljubljena dežela za vse, ki so imeli voljo do dela. Reveži, ki so doma vse prodali, samo da so zbrali denar za vožnjo, so se dobesedno stiskali na ladjah, ne da bi mogli vso pot vsaj enkrat dobro spati. Doba, ko je bila Amerika «zlata dežela« za priseljence, je mimo. Danes se vozijo v prekooceanskih parnikih že samo petični ljudje, turisti in potniki, Ki po Ženska požarna bramba v Beogradu Zanimivo štivo ČEVLJI K ARO Bogata izbira - zmerne Damske nogavice, svilene, najnovejše modeme barve, flor nogavice, kombineže, rokavice, zelo lepe m trpežne sandalete, dežniki, moški klobuki, damski plašči, najnovejši modeli Jakob Velika izbira v konfekciji Maribor, Glavni trg 2 Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predst. ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru