Reimški evangelij - jezik glagolskega dela
Andrej Perdih
1	Bibliotheque municipale de Reims.
2	To temo sem obširneje obravnaval v svojem diplomskem delu pod mentorstvom doc . dr. Van-de Babič (Jezik glagolskega dela Reimškega evangelija: diplomsko delo, Ljubljana, 2007) .
o
fS
HH
m
Glagolski del Reimškega evangelija je cerkvenoslovansko besedilo hrvaške redakcije, napisano v samostanu Na Slovanech v Pragi leta 1395 . V literaturi se večinoma navaja, da se v besedilu pojavljajo vplivi češkega jezika, pisec Reimškega evangelija pa naj bi bil po rodu Čeh, Slovak ali Hrvat . Z analizo	^
fonetične in morfološke ravnine jezika želim preveriti, ali in v kolikšni meri	Z
lahko sprejmemo katero od teh možnosti .	^
Ključne besede: cerkvena slovanščina, Reimški evangelij, Texte du sacre,	O
glagolica, hrvaška redakcija	j
m
The Reims gospel: The language of the Glagolitic portion	^
The Glagolitic part of the Reims Gospel is a Church Slavic text in Croatian
recension written at the Emmaus monastery (known as Na Slovanech 'at the	^
Slavs') in Prague in 1395. The literature often states that the text shows Czech	^
influences and that the writer of the Reims Gospel must have been a Czech,
Slovak, or Croat by birth . This analysis of the phonetic and morphological
features of the language seeks to determine the extent to which any of these	^
hypotheses can be supported
Key words: Church Slavic, Reims Gospel, Texte du sacre, Glagolitic, Croatian recension
0 Uvod
Reimški evangelij, imenovan tudi Texte du sacre, je cerkvenoslovansko besedilo, sestavljeno iz dveh različnih delov. Rokopis obsega 49 listov, od tega sta dva prazna . Prvi del predstavlja 16 listov, napisanih v cirilici v jeziku ruske redakcije, drugi del pa 31 listov v glagolici v jeziku hrvaške redakcije; oba dela sta zapisana v dveh stolpcih . Izvirnik je shranjen v mestni knjižnici v Reimsu1 v Franciji pod signaturo Ms . 255 .
V članku obravnavam tiste fonetične in morfološke prvine glagolskega dela Reimškega evangelija, ki lahko potrdijo vpliv češkega jezika na besedilo in iz katerih se lahko sklepa na izvor pisca . 2
Z
Glagolski del je fragment misala, zapisan v oglati glagolici . Obsega 31 li-W stov (62 strani) in je zapisan s po 20 vrsticami na stran . Sedemnajst inicial na za-N četkih evangelijev je zanimivih zato, ker to niso glagolske črke, temveč latinske, 1 predvsem gre za V v zvezi V ono vreme. To je značilnost hrvaških rokopisov in tiskov, npr. reške in senjske tiskarne (Bakmaz 1981: 122-127) . V češkem glagol-O skem pripisu na koncu evangelija je kot leto zapisa navedena letnica 1395, kot S kraj pa Emavški samostan. Tega je leta 1347 ustanovil Karel IV . , češki kralj in L nemški cesar.
0	Na splošno se sprejema, da je glagolski del Reimškega evangelija zapisan v v hrvaški redakciji cerkvene slovanščine z nekaterimi bohemizmi . Zapisal naj bi
ga bodisi Čeh (Kowalenko 1961: 467; Režic 1983: 139-140) bodisi Slovak (tako Kopitar v svojem predgovoru k Silvestrovi izdaji Reimškega evangelija, prevod v Bernard 1995: 219) . Možnost, da je besedilo napisal Hrvat, ki je (dalj časa) živel Z na Češkem, zagovarja Vrana (1984: 114) . Kuev (1986: 16-17), Bogdanov (1990: A 156-165) in mnogi drugi tega vprašanja ne obravnavajo.
p	Medtem ko je o jeziku cirilskega dela Reimškega evangelija napisanih veliko
1	razprav,3 so se jezikoslovci pri glagolskem delu zadovoljili z razlago, da gre za
5	hrvaško redakcijo s konca 14 . stoletja in da se v besedilu pojavljajo nekateri bohe-K mizmi - omenjajo primere, navedene v prejšnjem odstavku . Dosedanje jezikovne 1 obravnave glagolskega dela Reimškega evangelija so redke in niso podrobne; meni
6	dostopne so bile navedbe J . Kopitarja (Bernard 1995, 1996) in K. Režic (1983),
•	drugi avtorji pa zgolj zapišejo do zdaj uveljavljeno mnenje, da se v besedilu poja-1 vljajo bohemizmi, brez konkretnih navedb. O vsebini Reimškega evangelija sta z
•	liturgičnega vidika razpravljala A . Vykoukal (1948) in K. Režic (1983) . 1
0.1 Objave besedila
Za analizo sem uporabil dve izdaji Reimškega evangelija, in sicer prvo izdajo (Silvestre 1843),4 ki je dejansko izšla leta 1844, in izdajo V . Hanke, ki je izšla dve leti kasneje (Hanka 1846) .5 V Hankovi izdaji je glagolski del prečrkovan v cirilico, spremlja pa ga prepis v latinici, kjer so vse title in druge krajšave razrešene . Prečrkovani glagolski del se v tej izdaji začne na strani 67 (latinični prepis na strani 66)
V pomoč pri presojanju besedila in primerjavi Reimškega evangelija z besedili hrvaške redakcije mi je bila moderna izdaja besedila Hrvojevega misala (Grabar 1973), napisanega v letih 1403-1404, saj vsebuje primerjavo z Roškim misalom iz
V	zadnjem času je o jeziku cirilskega dela Reimškega evangelija v svoji doktorski disertacija pisala Elvira Bikk^nina (La lengua del Evangelio de Reims, Granada - Kazan', 2009), spletni dostop: http://hera.ugr.es/tesisugr/18095537.pdf, zadnji dostop 25 . 3 . 2010. Zahvaljujem se Antonii Bernard iz Pariza, ki mi je dobrohotno priskrbela fotokopijo Sil-vestrove izdaje . V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani so pod signaturo R III 36021 shranjene litografije Reimškega evangelija, ki so se ohranile v kot nevezani listi, ne pa Silvestrova izdaja kot taka .
V	Sloveniji je en izvod dostopen v Knjižnici Oddelka za slovenistiko in Oddelka za sla-vistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani (signatura Text II 131), dva pa hranijo v NUK-u (signaturi 20368 in 20667) .
4
leta 1420, Vatikanskim misalom Illyrico 4 iz leta 1315 in Novakovim misalom iz lega 1368;6 ti misali so bili torej napisani v približno istem času kot glagolski del «s
Reimškega evangelija, zato so bili ustrezni za primerjavo z njim .	Ji^
•
1 Dosedanja argumentacija o vprašanju izvora pisca glagolskega dela	^
Reimškega evangelija
m
Primeri z oznakami HM, Ill4, Nk in Ro so povzeti iz dela Missale Hervoiae ducis Spala-tensis croatico glagoliticum (Grabar 1973): HM - Hrvojev misal, Ill4 - Vatikanski misal, Nk - Novakov misal, Ro - Roški misal .
Kopitar svoje mnenje, da je bil pisec Slovak, dokazuje z besedami kot npr . budjet ^ (v Reimškem evangeliju dejansko zapisano kot budet) in podobnimi . Kot se je po-	^ kazalo tudi pri analizi rabe grafemov e in e, te trditve danes ne moremo sprejeti . Kopitarju se zdi zabavna prevajalčeva nerodnost, ko »ohranja neznano mu latinsko	^ besedo imbres« (Bernard 1995: 219-220) . Pri tem naj omenim, da se ta beseda pojavlja tudi v HM, Nk, Ro, m4 .	^
K. Režic svojo trditev, da je materni jezik prepisovalca češčina, utemeljuje z bohemizmi, ki »jih v predlogi ni bilo: umivadlnica, modlitav idr . « (Režic 1983: 140) . Režiceva ne piše, katera predloga je bila uporabljena, niti v Reimškem evangeliju ni oblike **modlitav, kot navaja Režiceva, saj je vedno uporabljena ligatura mlv.
Vrana (1984: 114) utemeljuje svojo trditev, da je bil pisec Hrvat, z upora- ^ bo črke g namesto h in z napačnim zapisom potle namesto podle, oboje v češkem O pripisu. Res je, da je v češkem pripisu uporabljen grafem g na mestu češkega h, vendar je bilo to značilno tudi za obdobje češkega glagolskega pismenstva v letih « 1412-1416 (Pacnerova 1996: 46), torej dve desetletji pozneje, saj se je šele po tem N obdobju začel uporabljati cirilski grafem g s fonetično vrednostjo češkega h. V dru- W gem Vranovem primeru pa je beseda dejansko zapisana kot podle in ne potle, kot ^ piše Vrana, zato na podlagi teh argumentov ne moremo sprejeti njegovega mnenja o izvoru pisca .
2 Fonetična analiza
Namen analize je poiskati posebnosti, ki lahko kažejo na vplive češkega jezika, na podlagi analize pa tudi sklepati o izvoru pisca . Pri tem je bilo treba pojasniti tudi nekatere pojave, značilne za hrvaška cerkvenoslovanska besedila, saj določenemu jezikovnemu pojavu težko z gotovostjo pripišemo češki izvor, če tak pojav obstaja tudi v besedilih hrvaške redakcije cerkvene slovanščine oziroma v čakavskih narečjih, ki so podlaga za glagolski del Reimškega evangelija
Pri fonetični analizi sem se omejil na pojave, iz katerih bi bilo mogoče videti češke jezikovne vplive. Tako opisujem posebnosti oziroma odstopanja od pričakovanih fonetičnih refleksov za hrvaško redakcijo cerkvene slovanščine na koncu 14
in začetku 15 . stoletja . Med posebnostmi poskušam najti tiste, ki jih lahko pripiše-W mo češkemu vplivu, in sicer:
N • neobstoj epentetičnega l na morfemskem šivu, 1 • ohranitev soglasniških skupin kv in gv pred e2 (druga palatalizacija),
•	razvoj *ti, *kti in *gti > c ter *di > (d)z, O • razvoj skupine *di,
S • refleks grškega palatalnega g', L • vokalizacija polglasnikov *h, *b > e, o • ohranitev skupin *dl in *tl, v • preglas * 'a, > e,
•	dotaknil pa sem se tudi vprašanja zapisovanja e-jevskih samoglasnikov in mehkih soglasnikov
Z
Z V tem prispevku prikazujem omejeno število zgledov iz Reimškega evangelija, po-A trebnih za ustrezno ponazoritev obravnavanega pojava . Prečrkovani so v latinico .
hd
1	2.1 Jezikovne značilnosti, ki jih ne moremo uvrstiti med bohemizme
s	Najprej si oglejmo, katerih od naštetih značilnosti češkega jezika ne najdemo v
K	Reimškem evangeliju. Navedeni primeri so (lahko) značilni za jezik hrvaške redak-
1	cije oziroma čakavska narečja .
• Neobstoj epentetičnega l na morfemskem šivu
0 V stari cerkveni slovanščini (pa tudi v vzhodnoslovanskih in južnoslovanskih jezi-
0	kih razen makedonščine in bolgarščine) se epentetični l pojavlja v refleksih nasle-
1	dnjih skupin *bi, *pi, *mi, *vi > ga', ra', ma', ba'. Zahodnoslovanski (tudi makedonski in bolgarski) refleks je odvisen od mesta v besedi . V korenskih zlogih so refleksi enaki starocerkvenoslovanskim (ga', ra', ma', ba'), zato teh primerov posebej ne navajam . Na morfemskem šivu se epentetični l v zahodnoslovanskih jezikih (ter makedonščini in bolgarščini) ne pojavlja (Babič 2003: 70-71) .
Primeri v Reimškem evangeliju: zmle gen . sg . f. , ljublju 1. sg . prez . , prosllju se 1. sg . prez . < *proslav'g sq, pristuplb nom . sg . m . akt. ptcp . pf. I . , postvleni nom . pl f pas ptcp pf
Neohranitev soglasniških skupin kv in gv pred e2 (druga palatalizacija)
V	južno- in vzhodnoslovanskih jezikih se skupina *kve2- razvije v cve2- (psl . *kveth > stcsl . UB^T^), *gve2- v (d)zve2- (psl . *gvezda > stcsl. sBtsga), v zahodnoslovanskih jezikih pa se zvezi kv in gv ohranjata (Babič 2003: 64-66) .
Primeri v Reimškem evangeliju: cveta, cvetb, zvezda, zvezdb, zvezdu, zvezdi.
Razvoj skupin *ti, *kti, *gti
V	hrvaški redakciji (čakavsko narečje) so glasovne skupine *ti, *kti, *gti, *ske, *ski in *sti dale dva refleksa: skupine *ti, *kti, *gti imajo refleks c, skupine *ske, *ski, *sti pa šc. Zahodnoslovanski refleksi na tem mestu so: *ti, *kti, *gti > c, *ske, *ski,
*sti > se > češ . , slš . št' (Babič 2003: 64-70) .
Primeri v Reimškem evangeliju: gljucimb, sedeca, deceri, nocb, svecnci, tisuci.

Razvoj skupine *di	^
V glagolskem delu Reimškega evangelija se večinoma pojavlja zapis žd, ki je sta- o rocerkvenoslovanski refleks, redkeje pa zapis brez črke v medsamoglasniški legi oziroma zapis z znakom ' ob soglasnikih, kar predstavlja čakavski refleks j (Miha-ljevic 1986: 130) .
Primeri v Reimškem evangeliju z zapisom žd - roždenie, nužda, roždastva, ^ prežde, žeždjuce .
Primeri v Reimškem evangeliju brez posebnega grafema ali z grafemom ' za ^ [j]: nareena < *nared'en-, tvr'eše 'okrepiti, utrditi' < *tvbrd'aaše < *tvbrd'eaše, ^ daite, prodaite, viite, osuen (< *-sQd'em,) itd .	^
Refleks grškega palatalnega g' v besedah za 'angel', 'evangelij', 'vigilija'	^
Grški palatalni g' se je v hrv . in srb . (razen v kajkavščini) razvil tako kot psl . *di - ^ štokavsko ä (ändeo, jevänäelje), čakavsko j (anjelski, evanjelje), toda kajkavsko g (angel, evangelijum). Češčina ima na tem mestu andel, evangelium, torej d' oziroma g, podobno poljščina aniöl, ewangelia (Babič 2000: 124) .
Primeri v Reimškem evangeliju: anjlb, anjla, anjli, anjlmb, anjlu, eje, ej'lie, vijliju .
Z >
O
hJ
m
Vokalizacija polglasnikov *b > e	O
Nekdanja polglasnika sta se v šibki poziciji v večini primerov pričakovano izgubila, lahko pa sta (po tradiciji) v Reimškem evangeliju zapisana z znakoma I ali ' . Za ta « prispevek so zanimivi predvsem primeri vokalizacije polglasnikov v šibki poziciji . N V Reimškem evangeliju se v položaju pred zvočniki pojavlja a, ki je v hrva- W ški redakciji nastal na dva načina:	^
•	iz sekundarnega polglasnika, če je polglasnik za zvočnikom izpadel - osamb < *osmb, oganb < *ogn'b,
•	z vokalizacijo šibkega polglasnika - dašcicu, roždastva, mazda, mazdu, maz-di, toda mbzdu < *mbzda, dvari < *dvbri.
Bolj zanimivi so primeri vokalizacije šibkih polglasnikov v e v Reimškem evangeliju: deceri, decerb, semr'ti, semr'tnago, toda smr'ti, smr'tb. Vokalizacijo polglasnika v e lahko najdemo samo pri naštetih primerih in je v primerjavi z vokalizacijo v a precej redkejša . V etimološkem slovarju hrvaškega ali srbskega jezika (Skok 1972) poleg oblike smrt najdemo tudi čakavski obliki semrt in semart, v čakavsko-nemškem slovarju (Hraste idr . 1979) pa sta navedeni čakavski obliki samrt in smrt, pa tudi sicer je e < *b, *b v teh primerih čakavska značilnost.
Razvoj in zapis praslovanskih *e, *e, *e
Nosnik se je v čakavščini (na kateri temelji hrvaška redakcija, pa tudi Reimški evangelij) razvil v e (greda,pet, uzeti), razen za č, ž, j, kjer je bil razvoj > a (jazik, zajac, počat) . V drugih hrvaških narečjih je tudi za temi soglasniki refleks vedno e . Zahodnoslovanski jeziki imajo za nekdanji q različne reflekse. V češčini je razvoj do konca 10 . stoletja potekal takole: > *'q. > *ä > * 'ä in * 'iä, nato pa sta v češčini oba pred mehkimi soglasniki in k prešla v e in se dalje razvijala kot kratki in dolgi
e - kratki e za p, b, m in v > ie, za t, d, in n > 'e, za drugimi soglasniki > e (pet < *p^tb, pekny, kote, deset < *desqtb, zet' < *zqtb); dolgi e > ie > ^ (vz^t < *vhzqti). N Pred trdimi soglasniki sta * 'ä in * 'iä prešla v *a (maso < *mqso, päty < *pqthjb, 1 Babič 2003: 60) .
Pri samoglasniku *e pozna čakavščina tri vrste refleksov . Skupino ekavskih O govorov (refleks e) tvorijo govori vzhodne in osrednje Istre, do 16 . stoletja pa tudi S govori zahodne in južne Istre . Skupino ikavsko-ekavskih govorov (refleks e ali i, L pri čemer se je e lahko tudi diftongiziral) sestavljajo govori južno od Istre, in sicer
0	na ozemlju od Reke do Senja, v Gorskem Kotarju, večini Kvarnerskih otokov in na v otokih okoli zadrskega polotoka z južno mejo na Pašmanu . 7 Tretja skupina so ika-N vski govori na otokih južno od Pašmana in na celini južno od Zadra, od 16 . stoletja
1	pa tudi v zahodni in južni Istri (Moguš 1977: 37-44) . Češčina ima za *e v dolgih zlogih refleks ^ (< ie < *e): v^ra, mf^ti, s^me oziroma e v položaju za l, npr . lek, letat,
Z ali po metatezi *-el- > *-le-, npr . mleko. V kratkih zlogih ima češčina refleks e (tj. ie A za p, b, m, v in 'e za t, d, n): pena, kvetiny in telo, delati; za drugimi soglasniki pa e p po depalatalizaciji prednjega soglasnika: seno, cena. Slovaščina loči razvoj dolgega 1 *e > ie - biely, dielo - in kratkega *e > e, ki mehča predhodne soglasnike t, d, n, in
5	l - teleso, pena, mena (Babič 2003: 54) .
K	Samoglasnik *e ni doživel sprememb niti v čakavščini niti v češčini .
1	V hrvaški redakciji cerkvene slovanščine je črka e (za zapis nekdanjih *e,
6	*q, *e) označevala izgovor [e] za trdimi in mehkimi soglasniki oziroma izgovor
•	[je] za samoglasnikom in na začetku besede, črka e (za zapis nekdanjih *e in 1 * 'a) pa je označevala samoglasnik ['a] na začetku besede, za samoglasnikom in
•	za mehkimi soglasniki l', n', r', prav tako pa je označevala refleks praslovan-1 skega *e.
V Reimškem evangeliju se za označevanje e-jevskih glasov uporabljata črki e in e . Njuna raba se dosledno razlikuje samo za samoglasniki, kjer e označuje izgovor [je], po izvoru bodisi ali *je, e pa označuje izgovor [ja] .
Raba črke e:
• Primeri rabe e za izvorni *jq za samoglasniki: končnica ak. pl . m . io-sklanjatve: krae, ar'hieree; končnica gen. sg . f. ia-sklanjatve: asie, brtie; končnica nom. pl . f. pridevnikov: prevlikie, nocnie; končnica gen. sg . f. osebnega zaimka za 3. osebo *jejq - ee in nee; ak . pl . m . osebnega zaimka za 3. osebo *jq - e in ne; končnica gen . sg . f. svojilnih zaimkov, npr. *-ejq - moee, tvoee, svoee; končnica nom ./ak . pl . f. svojilnih zaimkov in ak . pl . m . svojilnih zaimkov na *-q pri osnovah tipa *moj-: moe, svoe, tvoe; končnica gen. sg . f. kazalnega zaimka*sb, torej oblika *sejq - sie;8 končnica ak . pl . m . istega zaimka, torej oblika *sbjq - sie; gen. sg . f. zaimka *vbsb, tj . oblika *vbsejq - vsee; končnica gen . sg . f. oziralnega zaimka *jaže, tj. oblika *jejqže z vzglasnim n v položaju za predlogom: neeže itd .
7	Kot je znano, je večina menihov v Emavški samostan prišla ravno z otoka Pašman .
8	Oblika sie je nastala že v starocerkvenoslovanskem obdobju pod vplivom določne sklanjatve pridevnikov (Dordic 1975: 110) .

•	Primeri rabe e za izvorni *je za samoglasniki:
glagolske oblike s tematskim sklopom -ie- (III . sedanjiška vrsta/razred A): trebuetb, o pohulaete, umieši, razumeeši, sabljudaetb, povedaemi, bivaemoe, naricaemi, nbricaemi; v nom . sg . n . samostalnikov ter določnih oblik pridevnikov in deležnikov: spsenie, nbpisanie, novoe, suhomor'noe, siejucee; v instr. sg . m . in n . samostalnikov blniemb, zmiemb; v osnovah besed: prvi e v ar'hieree (drugi e je nastal iz ^ v ak . pl . ), v sklonskih oblikah svojilnih zaimkov moe, moego, moemu itd .
•	Primeri rabe e za izvorni *e na začetku besede (oziroma za protetičnim j, tj . je-): ^ ej'lie, egda, edinu, ego, ee, eju, edinodšno itd .	^
•	Primeri rabe e za izvorni *e in v naslednjih kategorijah:	^ instr. sg . io-sklanjatve mečemb, blniemb; gen. sg . ia-sklanjatve zmle, dše; ak. pl . ia-sklanjatve tbmnice, vdovice; v končnici 2 . pl. prez. pohulaete, p'ete; oblike za- ^ imka *vbsb - vsego, vsemu; osnova se- kazalnega zaimka *sb - sego, semu; gen. ^ sg . osebnega zaimka za 1. osebo mene, mene; ak . sg . istega zaimka *mq > me; za 2 . osebo gen. sg . tebe; ak. sg . > te; povratni zaimek se ter gen. sebe in lok. istega zaimka sebe; ak. pl . m . in f. zaimka *vbsb, tj . oblika *vbsq - vse itd .
•	Primeri rabe e za izvorna in *e v položaju za č, š, ž, c (šc): v osnovi: večeru, otročete, nbčetbakb, začela, v 3. sg . sg . aor . načetb, nbčetb, začet' se; v končnicah: gen . sg . f. dše, gen . sg . svoj. zaim . našego, 3. os . pl . aor . vložiše, vsa- ^ diše, 3. os . sg . imperfekta: možaše, hoteaše, nom . pl . f. šad'še, ak . pl . m . samostal- O nikov: ključe, pri participih: vzležecimb itd .
•	Primeri rabe e za izvorni *e:	« *nyne: nne, *delh (gen . pl . od *delo): del'. N
H
Raba črke e:	^
•	Primeri rabe e za izvorni *ja za samoglasniki:
pri samostalnikih, zaimkih in določnih oblikah pridevnikov nom . sg . f. : drugae, čbstnae, ehonie, marie, sie; gen. sg . n.: bgtstvie, roždenie; nom. pl . n. : blgae,pr'vae, znamnie; ak . pl . n .: zmlnae, v'vodecae, vličie; sredi besede neprietelb itd .
•	Primeri rabe e za izvorni za samoglasnikom:
prietb, priet' itd . V teh primerih gre za čakavski refleks a v položaju za j.
•	Primeri rabe e za izvorni * 'a na začetku besede: eko, ekže itd.
•	Primeri rabe e za izvorni *e v določenih položajih, brez izjeme: predpona *pre-: preidu, preda, preidetb, prebivaju; koren *grex-: grehb, grehovb, grešnu; pri rezultatih druge palatalizacije: cveta, cvetb, zvezda, zvezdb, zvezdu, zvezdi; dat ./lok . sg . osebnih zaimkov: mne, tbe, tebe, tbe, sbe, sebe, sbe itd.
•	Primer rabe e za izvorni *q, ko pred njim ne stoji *j: vzležecimb, veci.
•	Primeri rabe e za izvorni *e:
nom . in vok . pl . w-sklanjatve snve, vok . sg . simune in he. Mešana raba e in e pri enakih oblikah:
Za zapis slovanskega na začetku besede se večinoma lahko uporabljata tako e kot e. Pri besedi *jqzyk se v Reimškem evangeliju pojavljajo zapisi eziki, ezikb, ezikomb, ezikmb, pa tudi ezika, ezkmb, ezici, ezicehb, ez'kb.
•Na sredi in na koncu besede so *e in *e (razen pri skupinah primerov, W naštetih zgoraj) za soglasnikom zapisani bodisi z e bodisi z e, in sicer:
Z	- *e
1 v korenu besede: vet'hi, toda vet'se; tematski samoglasnik: pridetb, pridemb, pri-mete, tepete, nbidetb,počnetb 'spočeti', todapreidetb, v'čnetb, včnetb, vačnete,pro-O ženete, živemb; lok. sg. f. kazalnega zaimka *vbsb: vsei, toda vsei; nom./ak. sg . S o-sklanjatve srce, toda more; nikalnica *ne je v veliki večini zapisana kot ne, poja-L vljajo pa se tudi zapisi ne .
o	- *e za ždje navadno zapisan kot e (morda je tako označena mehkost skupine
v žd), lahko pa tudi kot e
osuždeni, roždenie, nasaždenie, ždebacb, iždenutb, toda: prežde itd .
Z

3. sg . prez . gredetb, velelnik gredi, toda gredetb; nom ./ak. sg . n. n-sklanjatve *-q Z > e/e (vrme, vreme, toda ime, vrme, vreme); v korenu propetago, toda propetago, A spetb < *spqtb itd .
p	- *e
1	koren glagola *vedeti: vede, vemb; koren *želez-\ železnima, železna; koren samo-
S	stalnika *koleno: koleno, kolene; končnica lok. sg . f. trde sklanjatve nedoločnih
K	pridevnikov morsce, livansce; lok . sg . a-jevskih in o-jevskih samostalnikov meste,
1	početce, boze, grobe; lok . pl . o-sklanjatveprrcehb, psalmehb, mnozehb itd .
•	Kopitar za podkrepitev trditve, da je bil pisec Reimškega evangelija po izvoru Slo-1 vak, navaja, da je tematski samoglasnik pri glagolu *byti (in tvorjenkah iz tega
•	glagola) v prihodnjiku oziroma dovršnem sedanjiku zapisan z e, kar naj bi kazalo 1 na mehkost pred njim stoječega d (gl . tule razdelek 1) . Poglejmo si, kako so oblike
tega glagola in njegove izpeljanke zapisane v 2 . in 3. sg . , 1. in 2 . pl . (v 1. sg . in 3. pl . ni tematskega samoglasnika e): 2 . sg .: budeši (1x);
3. sg .:prebudetb (1x), budetb (13x), budef (2x), toda sbudet'se (1x), budetb (10x); 1. pl . : bdmb (1x), budemb (1x); 2 . pl. : budete (3x) .
Za zapis tematskega samoglasnika pri glagolu byti (in tvorjenkah iz tega glagola) je e uporabljen 18-krat, e pa 14-krat . Glede na to, da zapisovanje e in e tudi sicer v Reimškem evangeliju ni enotno niti na mestih, kjer o mehkosti predhodnega so-glasnika ne moremo govoriti, menim, da zapis z e ne kaže zanesljivo na mehkost pred njim stoječega d in da zato iz tega podatka tudi ne moremo sklepati o izvoru pisca . Za soglasniki č, š, ž, c (šc), samo enkrat tudi za žd, je v Reimškem evangeliju vedno zapisan e. V preostalih primerih je zapisovanje z e oziroma e enotno in dosledno izpeljano samo za samoglasnikom (z upoštevanjem čakavskega ali češkega razvoja *jq > ja) - e označuje izgovor [ja], e pa [je] . Na začetku besede je bil pisec nedosleden samo pri oblikah besede *jqzyk^>, sicer pa se je držal pravila, da se [je] zapisuje kot e, [ja] pa kot e. Za soglasniki je enotno zapisoval predpono *pre- kot pre-, nekatere končnice (ak. sg . osebnih zaimkov *mq/tq/sq vedno kot me, te in povratnega zaimka se) in nekatere korene besed (*grex-, *kvet-, *gvezd-). V številnih
drugih primerih pa ni enotnosti v zapisovanju črk e in e, kar pomeni, da sta se ti dve črki za soglasniki najverjetneje izgovarjali enako, tj . kot [e] .	^
Primera za ikavski razvoj jata (*e > i) v Reimškem evangeliju ni .	Ji^
•
2.2 Jezikovne značilnosti, ki jih lahko uvrstimo med bohemizme
V prejšnjem razdelku so bili navedeni primeri iz Reimškega evangelija, ki ne izka- ^ zujejo čeških jezikovnih vplivov, tukaj pa bodo predstavljeni primeri, ki jih.
m
Ohranitev skupin *dl in *tl	^
V besedilu sem našel en primer z ohranjeno skupino dl, in sicer umivadlnicu. To ^ obliko navaja tudi K. Režic (1983: 140), ki obenem trdi, da te oblike v predlogi ni bilo (čeprav ne navaja, katera predloga bi to bila), nasprotno pa je oblika modlitav, ^ ki jo Režiceva navaja, dejansko zapisana kot mlva (tj. molitva) z ligaturo ml, enako ^ tudipmlit'se, mlve, mlvu, mlvu, mlit se, mli. Jasna primera za južnoslovanski razvoj ^ sta v besedilu dva . To sta obliki vselihb se in vseli se, nastali iz korena *-sedl- (prim . npr . Snoj 1997: 560) . Nejasna je samo oblika gr'licica, ki pa v nobenem primeru ne potrjuje zahodnoslovanskega refleksa. 9	®
hJ
Preglas *'a > e
To je pojav v razvoju češkega jezika, s katerim se označuje prehod praslovanske- O ga * 'a in (* 'ä <) v e med dvema mehkima soglasnikoma oziroma za mehkim soglasnikom in hkrati pred k oziroma na koncu besede za mehkim soglasnikom . « Ta pojav je značilen za večino čeških narečij (v ožjem smislu) in za severozahodni N del srednjemoravskih narečij (duše, kure, p'et) . Na drugih delih srednjemoravske W pokrajine do spremembe *'a > e ni prišlo v kratkih končnih zlogih (tam poznajo ^ npr . obliko nom . sg . naša kaša namesto knjižno češko naše kaše ipd. ), medtem ko je razvoj (> *'ä) > e potekal tudi na tem področju (pjet, pamnjet'). V vzhodno-moravskih in šlezijskomoravskih narečjih razvoja *'a > e ne poznajo, * 'ä (<*?) pa prehaja v e povsod razen na koncu besede (primeri iz valaškega narečja: m'ekky, p'ekny,pam'et', v'ec,p'et, tešky, toda hryb'a, kura, t'a, sa, hled'a). V dolgih zlogih je preglas v srednje- in vzhodnomoravskih narečjih izveden (Lamprecht idr . 1986: 63-67) .
V Reimškem evangeliju sem našel en primer, ki bi lahko kazal na preglas * 'a > e: množeiše < *mhnožajbše < *mhnožejbše < *mhnogejbše.
Oblika množeiše je nedoločna oblika nom . pl . m . in je komparativ pridevnika *mhnogh . Stcsl . osnova komparativa tega primernika je M^HO^dHm-, npr . nom . sg . m . M^HO^dH, a je lahko v položaju za ž v cerkveni slovanščini zapisan tudi kot e, npr. M^HO^tHme (Kurz idr. 1958-1997: 243-244), prim. tudi Vranovo branje velel-nikov na -ete (Vrana 1975: 72) . V Reimškem evangeliju kombinacija že ne obstaja (razen seveda pri okrajšanih besedah, npr. bže = božie), najdemo namreč samo ža [ža] ali že [že], zato tukaj ni dvoma o fonetični vrednosti oblike množeiše. Dejansko je v stari češčini obstajala oblika nom. sg. m. množej^ (Gebauer 1916: 387),
9 Z etimološkega vidika ni povsem jasno, ali je l nastal iz *l ali *dl (ESJS: 208), vendar za našo analizo to ni relevantno
E Z
NN
K O
S
L O
V z
kar potrjuje, da je oblika lahko bohemizem . Hrvaška redakcija na tem mestu ne bi imela preglasa *'a > e, lahko pa bi bil na tem mestu zapis z e (Kurz idr . 1958-1997: 243-244; Vrana 1975: 40-41) . Besedila Ill4, Hm, Ro in Nk imajo na tem mestu obliko mnozi .
3 Pregled morfoloških posebnosti
Večina oblik in tudi same kategorije so pričakovane za hrvaško redakcijo cerkvene slovanščine s konca 14 . stoletja, zato naj navedem le dve posebnosti, ki odstopata od pričakovanj. Prva potrjuje zahodnoslovanski vpliv, druga pa tega ne potrjuje dovolj zanesljivo
N A
P
hH
5
K
HH 1
6
0
Osebni zaimek za 3. osebo ednine
Zanimiva pri osebnih zaimkih za ženski spol je oblika lok. sg . ni (v besedilu se pojavi enkrat) poleg pričakovane oblike nei (prav tako ena pojavitev) . Oblika ni je nastala iz *n'eji po kontrakciji in jo lahko razlagamo kot staročeško prvino; oblika n^ za predlogi je namreč obstajala že v pračeščini (Lamprecht idr. 1986: 183-184) . 10
Velelnik
V stcsl se je tvoril iz sedanjiške osnove, na katero so se pritikale končnice:
	I . in II . vrsta	III . * in IV . vrsta	Atematski** + *videti
2 . sg .	-h	-h	-'h
3. sg .	-h	-h	-'h
1. du .	-tbt	-hbt	-hbt
2 . du.		-htd	-htd
1. pl .	-tm^	-hm^	-hm^
2 . pl.	-txe	-hte	-hte
* **
Pri III . sedanjiški vrsti v vsej velelniški paradigmi prihaja do jotacije .
Atematski glagol *byti tvori velelnik iz osnove dovršnega sedanjika *bQd- po I . vrsti .
Pri tvorbi oblik velelnika se sodobna slovaščina razlikuje od sodobne češčine V slovaškem jeziku je v velelniku prišlo do posplošitve razmerja *-i- (v ednini) : *-i-(v množini) iz III . oziroma IV . vrste na vse glagole, nasprotno pa je v češkem jeziku prišlo do posplošitve razmerja *-i- (v ednini) : *-e- (v množini) iz I . in II . sedanjiške vrste na vse glagole (Babič 2003: 179) . Belic piše, da je ta pojav značilen tako za češki jezik kot tudi za nekatere stare štokavske govore in kajkavsko narečje (Belic 1962: 65) . To zelo splošno razlago je treba dopolniti z Lamprechtovimi staroče-škimi spregatvenimi tipi (glagole deli na 5 tipov), kjer navaja naslednje velelnike (Lamprecht idr. 1986: 202, 209-213):
10 Pračeščina se časovno uvršča v obdobje med koncem 10 . in sredino 12 . stoletja (Lamprecht 1986: 22) .
1	. češki tip (ustreza I . stcsl . vrsti) - glagol vedu, vesti:
1. pl . vedem, -me, -my	o
2	. pl. ved'te (jdete)	g 1. du . ved've, -va (jdeve) 2 . du . ved'ta (jdeta)
III . češki tip (ustreza III . stcsl . vrsti) - glagol kryju, kryti: 1. pl . kryme, -my, kryjme (kupujme) 2 . pl. kryte, kryjte (kupujte) 1. du . kryve, -va (kupujve, -va) 2 . du. kryta (kupujta)

II . češki tip (ustreza II . stcsl . vrsti) - glagol tisknu, tisknüti:
1. pl . tisknem, -me, -my (minme)	^
2 . pl. tisknete (minte)	^
1. du . tiskneve, -va (minve)	^
2 . du. tiskneta (minta)
Z >
O
hJ
IV	. češki tip (ustreza IV . stcsl . vrsti) - glagol prošu, prositi:	^ 1. pl . prosim, -me, -my, prosme, -my O 2 . pl . prosite, proste
1. du . prosive, -va, prosve, -va	«
2 . du . prosita, prosta	N
H
V	. češki tip (izvorno III . stcsl . vrsta) - glagol delaju, delati:	^ 1. pl . delajme, -my
2 . pl. delajte 1. du . delajve, -va 2 . du. delajta
Naj povzamem . V I. češkem tipu imajo nekateri podtipi v množini samoglasnik e, pri drugih pa je ta samoglasnik že v tistem času izpuščen V II. češkem tipu imajo glagoli, pri katerih se osnova konča na dva soglasnika, v pluralu samoglasnik e, glagoli, pri katerih se osnova konča na en soglasnik, pa tega samoglasnika nimajo V III. češkem tipu se izvorni -ji reducira v -j v 2 osebi ednine, kar se je preneslo tudi v druge oblike (to je splošnoslovanska značilnost, prim. Babič 2003: 179), pri glagolih tipa kryju, kryti in b'u, b^ti pa je prišlo do kontrakcije (oblike z dolgim predhodnim samoglasnikom y ali ^), vendar oblike z -yj- kažejo, da je ta fonetična sprememba s časom izginila analogno po drugih velelniških oblikah (Lamprecht idr. 1986: 220-221, 236-237) . Glagoli IV. češkega tipa imajo ali samoglasnik -i- ali pa je ta samoglasnik izpadel . V V. češkem tipu se tako kot pri III tipu izvorni -ji reducira v -j
K oblikam 2 . pl . glagolov IV . vrste je treba dodati, da sodobna češčina v ve-lelniku (tudi za glagole IV . vrste) pozna oblike na -ete/-ete (spete ^ spat, myslete) in -te (proste). Že v 14 . stoletju so bile oblike z -i- v pluralu redkejše od tistih brez -i-, vendar se pojavljajo tudi v čeških besedilih 14.-15 . stoletja (Dostal 1967: 32-33).
E
Z 1
K
O
5
L
0 V z
1
Z A
P
1
S
K 1
1
6
0
Do druge polovice 14 . stoletja je bil v čakavskih besedilih običajen zapis v velelniku -e- (požremb, idete, toda pri glagolu otvoriti - otvorete), nato pa se je uveljavil zapis -i- tudi tam, kjer je bil nekdaj e (požrimo, idite, otvorite, pa tudi nekdaj budete, pomenete, rbcete, pozneje budite, pomenite, rbcite) (Hamm 1963: 55) .
Primeri velelnika v Reimškem evangeliju:
I . vrsta	sg.	obleci se, prebudi
	pl.	rcete, naidete in nemozete, preidemb in primite, otvr'zite
	du.	ideta, rceta in rceta in privedita
III. vrsta	sg.	nasledui, radui se
	pl.	mudrstvuite, uzrite
IV . vrsta	sg.	vstupi, boi se
	pl.	tvorete, slišete, slšte in istrebete in boite se, vnemlite
	du.	boita se
atematski in *videti	sg.	viždb
	pl.	edite, vidite
Posebnosti:
•	I vrsta
Oblikeprivedita, primite in otvr'zite imajo v dvojini in množini samoglasnik -i-, ki je prevzet iz IV . vrste, enako tudi oblika atematskega glagola *byti: budite, ki tvori oblike velelnika po I . vrsti . Poleg teh oblik se v tej skupini pojavljajo tudi oblike s pričakovanim -e-: ideta, rceta, rcete.
•	IV vrsta
Poleg pričakovanih oblik veselite se, nerodite se so zapisane tudi nepričakovane tvorete (Ill4 ima na tem mestu obliko tvorete), istrebete (enako Ill4 istrebete), slišete (Ill4 ima na tem mestu slišete), morda tudi slšte; spomeniki Hm, Ro in imajo na teh mestih oblike z samoglasnikom -i- V Reimškem evangeliju sta tudi v dvojini in množini možni tako izvorni končnici 2 . du . *-ita, 2 . pl . *-ite kot tudi končnici, ki sta prodrli iz I . in II . vrste (2 . du . *-eta, 2 . pl . *-ete), zapisani z e ali e. V rokopisu Ill4 se pri oblikah velelnika sklonete, veselete se, hvalete, tvorete in pri sklonskih oblikah o otročete, matere črka e rabi za psl . *i kot posledica ikavizma (Vajs 1948: 84) . Njegovo razlago je zavrnil J . Vrana (Vrana 1975: 40-41), ker naj bi se v tem primeru
11	Ta Vranova trditev ni povsem pravilna, saj Vajs navaja še primere: o otročete, matere (gl . zgoraj) .
12	Kot vir navaja delo J. Vajsa Starohrvatske duhovne pjesme, Starine 31, Zagreb, 1898, 258-275 .

ikavski refleks pojavil samo v teh primerih.11 Vrana oblike 2 . pl . velelnika -ete pri glagolih IV . vrste razlaga kot analogijo po I . in II . vrsti, vendar pa naj ta ne bi zajela o atematskih glagolov: dadite (toda vzdadete), edite, vedite, povedite, vidite, vižd'te . . . Trdi še, da se enako (s črko e) pišejo oblike številnih primerov 2 . pl. velelnikov v starohrvaških duhovnih pesmih12 iz prve polovice 14 . stoletja - da je to analoška oblika, sklepa tudi iz primera kašn'ete, ki ga bere [kašn'ate] tako kot analoške obli- ^ ke glagolete [glagol'ate], pokažete [pokažate], plačate itd.; tudi v nadaljnjem razvoju čakavskih dialektov, tj. na začetku 14 . st. , ko so se začeli pojavljati ikavizmi, ^ so bile tudi te velelniške oblike ikavizirane po pravilu o zamenjavi samoglasnika e, ^ vendar v čakavskih spomenikih o tem ni sledu, meni J . Vrana .	^
• atematski glagoli in *videti:	^
2 . pl . glagola *videti ima enkrat zapisano obliko vidite, dvakrat pa viite. Prva oblika ^ ustreza obliki stcsl. bhahte brez jotacije, druga pa izkazuje čakavski refleks -j- < *-d'-. Glagol *(pro)dati ima oblike 2 . pl . prodaite, daite. Tudi tu je množinska oblika tvorjena analogno po edninski obliki za 2 . osebo čak . daj < *dad'b po jotaciji -j- < *-d'-. Po edninski obliki je množina pri tem glagolu narejena tako v južnoslo-vanskih kot zahodnoslovanskih jezikih (sln . dajte, hrv . dajte, češ . dejte).
Z >
O
hJ
m
Obe posebnosti velelniških oblik (mešanje množinskih končnic I . vrste na eni strani O in IV . vrste na drugi strani ter obliko daj < *dad'b) znotraj sistema jezika hrvaške redakcije razlaga Vrana z navedbami iz spomenika Ill4 in starohrvaških duhovnih « pesmi (Vrana 1975: 40-41) .	N
Iz vsega navedenega j e j asno, da iz velelniških oblik ni mogoče potrditi vpli- W va češkega jezika na nepričakovane oblike, ki so prav lahko posledica čakavskega ^ oziroma hrvaškega cerkvenoslovanskega mešanja teh oblik
4 Sklep
Analiza je pokazala, da se v glagolskem delu Reimškega evangelija pojavijo zgolj trije bohemizmi, tj. precej manj, kot dobimo vtis v literaturi, kjer se navadno zgolja povzema od starejših virov . Izmed fonetičnih posebnosti lahko med bohe-mizme štejemo v enem primeru ohranitev skupine dl (umivadlnicu), v enem primeru češki preglas *'a > e, v zapisu kot e (množeiše); izmed morfoloških posebnosti pa v enem primeru obliko osebnega zaimka za 3. sg . lok . f. ni < *n'eji. Preglas *'a > e je edini pojav, iz katerega lahko sklepamo na to, da je na pisca vplivala češčina, ne pa kateri drugi zahodnoslovanski jezik . Razen teh treh bohe-mizmov je vse ostalo besedilo zapisano v jeziku hrvaške redakcije tistega časa . Sodeč po izraziti podobnosti glagolskega dela Reimškega evangelija predvsem
Z
s Ill4, pa tudi s Hm, Rk, No, moramo besedilo jezikovno uvrstiti v hrvaško re-W dakcijo . Iz jezikovnih posebnosti Reimškega evangelija ne moremo zanesljivo Z sklepati, ali je bil pisec po rodu Čeh ali Čakavec, ki je živel na Češkem in zato 1 sam v besedilo vnesel značilnosti češkega jezika .
K O
S Viri in literatura L
0	Babič 2000 = Vanda Babič, Vpliv vzhodne cerkvene slovanščine na hrvaške glav golske tekste v 17. in 18. stoletju, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 2000
Babič 2003 = Vanda Babič, Učbenik stare cerkvene slovanščine, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2003 Z Bakmaz 1981 = Ivan Bakmaz, Prvo razdoblje hrvatskoglagoljskog tiskarstva: ana-A	liza grafije, Slovo (Zagreb) 31 (1981), 103-132.
p Belic 1962 = A^eKcaHgap Bennh, Hcmopuja cpncK0xpeamcK0^ je^uKa II/2: penu ca
1	K0Hjy^a^uj0M, Beorpag: Hay^Ha Kanra, 1962.
S Bernard 1995 = Antonia Bernard, Jernej Kopitar: Reimški evangelij: zgodovinski K	predgovor, Slavistična revija 43 (1995), št . 2, 201-222.
1 Bernard 1996 = Antonia Bernard, Jernej Kopitar in Reimški evangelij, v: Kopitarjev zbornik: mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994: simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti = Obdobja 15, Ljubljana: Filozofska 1	fakulteta, 1996, 285-292.
• Bogdanov 1990 = HBaH BorgaHOB, PeHMCKO eBaHrenne, ^umepamypHa Much^ 1	(CO^HÄ) 34 (1990), 156-165 .
Dostal 1967 = Anton^n Dostal, Historickä mluvnice česka II: Tvaroslov^ 2: časo-vän^, Praha: Statn^ pedagogicke nakladatelstv^, 1967, 32-33.
Dordic 1975 = neTap Bop^nh, CmapocnoeeHCKu je^uK, Beorpag: MaTH^a cpncKa, 1975 .
ESJS = Helena Kupcova idr . , Etymologicky slovn^kjazyka staroslovenskeho, Praha: Akademie ved Česke republiky, Üstav pro jazyk česky, 1989-2008.
Gebauer 1916 = Jan Gebauer, Slovn^k staročesky 2: K-N, Praha: Česka Akademie c^safe Františka Josefa pro vedy, slovesnost a umen^, 1916 .
Grabar 1973 = Biserka Grabar, Missale Hervoiae ducis Spalatensis croatico glago-liticum, Zagreb: Staroslavenski institut »Svetozar Ritig« - Ljubljana: Mladinska knjiga - Graz: Akademische Druck- u . Verlagsanstalt, 1973.
Hanka 1846 = Vaceslav Hanka, Ca3aeo-^MMayccKoe Cenmoe E^aeoeecmeoeaHue, HUHe ^e PeÜMccKoe = Sazavo emmauzskoje svjatoje blagovestvovanije, nyneže Remeskoje, Bi nemtcKOH npa3t: ne^aTt H 6yMara ^ . K . npngBopHOH KHHronenaTHH CHHOBB BoryMHna raa3e, 1846.
Hraste idr . 1979 = Mate Hraste idr . , Čakavisch-deutsches Lexikon 1, Köln - Wien: Böhlau, 1979.
On


Kowalenko 1961-1996 = Wladyslaw Kowalenko, Slownik starozytnosci slo-
wianskich, encyklopedyczny zarys kultury Slowian od czasow najdawniej- o szych, Wroclaw idr .: Zaklad narodowy im . Ossolinskich, Wydawnictwo Pol-skiej akademie nauk, 1961-1996. Kuev 1986 = Kyjo KyeB, Chdöama Ha cmapo6hM^apcKamaphKonucHa KHuea npes
eeKoeeme, Co^na: HayKa h H3KycTBO, 21986 .	^
Kurz idr . 1958-1997 = Josef Kurz idr . , Slovn^k jazyka staroslovenskeho = Lexicon
linguaepalaeoslovenicae, Praha: Academia, 1958-1997.	^
Lamprecht idr . 1986 = Arnošt Lamprecht idr . , Historickä mluvnice češtiny, Praha:
Stätn^ pedagogicke nakladatelstv^, 1986. Moguš 1977 = Milan Moguš, Čakavsko narječje: fonologija, Zagreb: Školska knjiga, 1977.
Pacnerovä 1996 = Ludmila Pacnerovä, Českä varianta charvätske hranate hlaholice,
Slovo (Zagreb) 44-46 (1996), 45-62. Režic 1986 = Ksenija Režic, Remsko evandelje prema hrvatskoglagoljskom lekci-
onaru, Croatica (Zagreb) 19 (1986), 137-153. Silvestre 1843 = Joseph Balthasar Silvestre, Evangelia slavice, quibus olim in Re-gum Francorum oleo sacro inungedorum solemnibus uti solebat ecclesia Re-mensis vulgo Texte du Sacre ad exemplaris similitudinem descripsit et edidit ^ Silvestre Ordinis S. Gregorii Magni unus e Praefectis aliorumque Ordinum O Eques, Paris: Firmin-Didot, 1843.	ii£
Skok 1972 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 2: K- « poni', Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1972.	N
Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, W 1997.	^
Vrana 1975 = Josip Vrana, Najstariji hrvatski glagoljski evanäelistar, Beograd: SANU, 1975 .
Vrana 1984 = Josip Vrana, O postanku cirilskoga teksta Reimskog evandelja, Sla-
via (Praha) 53 (1984), 113-123. Vykoukal 1948 = Arnošt Vykoukal, Remešsky staroslovansky Evangeliär, zvany »Texte du sacre«, s liturgickeho hlediska, v: Slovanske studie: sb^rka stat^ venovanych prelätu univ. prof. dr. Josefa Vajsovi k ucten^ jeho životn^ho d^la, V Praze: Vyšehrad, 1948, 189-206.
The Reims Gospel: The language of the Glagolitic portion
w
Z	Summary
I
^ The Glagolitic part of the Reims Gospel is a Church Slavic text in Croatian recen-O sion written at the Emmaus monastery (known as Na Slovanech 'at the Slavs') in s Prague in 1395 . The first modern edition of the text was published in 1844 (with L the publication year 1843), and the foreword was written by the Slovenian linguist
0	Jernej Kopitar. Studies to date of the Reims Gospel generally state that the work v contains many Czechisms . There may be two reasons for this: the first is the fact N that it was written in Prague, and the second is the possibility that the writer was
1	a Czech, perhaps a Slovak, although some advocate the position that the writer was a Croat. This article analyzes the phonetic and morphological features of the
Z text, showing that only two special phonetic features can be considered Czechisms A (preservation of the cluster dl in the form umivadlnicu 'washbasin' and the Czech p metaphony *'a > e in the form množeiše 'more numerous', written as e in the text), I and one special morphological feature (the third-person singular locative feminine s pronominal form ni < *n'eji). Parallels for the other special linguistic features in K the Glagolitic part of the Reims Gospel can be found in less common features of I the Croatian recension of Church Slavic and in Old Croatian religious texts from this period . Because the Czechisms in the text are so infrequent, it is not possible to draw a reliable conclusion regarding the writer's origin .
o\
0