| RAZREDNI POUK | 2022 | 3 | 30 KOTIČEK ZA BRANJE Rubriko ureja in piše dr. Dragica Haramija Ideja za šet plakatov s skupnim naslovom IGRE ZA PO POTI IN DOMA je nastala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru na podlagi preučevanja gradnikov bralne pismenosti v okviru projekta OBJEM, ki ga vodi Zavod RS za šolstvo. S plakati želimo opozoriti na to, da se bralna pismenost razvija na vsakem koraku in pri vseh dejavnostih, s katerimi se otrok sreča v vrtcu ali učenec in učenka v šoli (formalno učenje), na krožkih (neformalno učenje) in v družinskem okolju zlasti kot neformalno učenje. Pismenosti se otrok torej ne uči le pri jezikovnih predmetih, temveč pri vseh predmetnih področjih v vrtcu in vseh predmetih v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju ter v vsakdanjem življenju z uporabo veščin bralne pismenosti. Bralna pismenost je pojem, ki vsebuje štiri dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje) in je vseživljenjska dejavnost, za razvoj katere smo pri otrocih odgovorni njihovi odrasli, starši in pedagoški delavci. Plakati se povezujejo z osmimi gradniki bralne pismonosti, ki jih razvijamo že pri predšolskih otrocih in v zgodnjem šolskem obdobju (vseh gradnikov je devet; za predšolsko obdobje je izpuščen le 6. gradnik – tekoče branje) in imajo dva naslovnika: OTROKE, ki so jim namenjeni zlasti dialogi kot igrivo spoznavanje bralne pismenosti, in ODRASLE, ki so jim namenjena besedila o razvoju, pomenu, metodah dela za čim uspešnejšo bralno pismenost otrok. Plakati nagovarjajo tudi pedagoške delavce, zlasti s prepričanjem, da se bralna pismenost razvija pri vseh predmetih. Plakat Kako spodbujamo otrokov govor se povezuje s 1. gradnikom, govor, ki predstavlja zmožnosti nebesednega in besednega sporazumevanja ter otrokov razvoj jezikovnih zmožnosti. Plakat se povezuje tudi s 4. gradnikom, ki Igre za po poti in doma Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Igre za po pOTI IN DOMA Otroku pripravimo bralni kotiček, ki bo zanj prijeten in zanimiv. Vsebuje naj njegove najljubše knjige in bralna gradiva. NEKOČ, PRED DAVNIMI ČASI … JE BILO TO, KAR SE JE ZGODILO PEPELKI, PRAVIČNO? A RES? POGLEJVA SKUPAJ. KAKO ZANIMIVO! MISLIM, DA JE AVTO V KNJIGI PRAV TAKŠEN KOT TVOJ. Čas za skupno branje naj bo prijeten in sproščujoč. Vsak dan berite skupaj z otrokom vsaj 10 minut ali toliko, kolikor lahko ohranja pozornost. Otrok naj obrača strani, kaže na slike, poimenuje besede, posluša zvočne pravljice. UH, KAKŠNA PRIGODA! ZAKAJ PA JE PU VES MOKER? NJEGOV PRIJATELJ GA JE POŠKROPIL Z RILCEM. Otrok naj pripoveduje svojo zgodbo, lahko jo tudi ilustrira. HA, KAKO ZANIMIVO SI NARISALA HUDO MRAVLJICO! Kako spodbujamo motiviranost otrok za branje Avtorice zasnove in besedila: izr. prof. dr. Marta Licardo, red. prof. dr. Dragica Haramija, doc. dr. Janja Batič • Ilustracija: Suzi Bricelj • Lektorica: doc. dr. Ines Voršič • Oblikovanje: Simon Kajtna • Vodja projekta Bralna pismenost in razvoj slovenščine - OBJEM: dr. Sandra Mršnik • Izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo • Za izdajatelja: dr. Vinko Logaj • Tisk: Para, d. o. o. • Naklada: 500 izvodov • Ljubljana, 2022 Slika 1: Plakat Kako spodbujamo motiviranost za branje. (Vir: https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem/) | 3 | 2022 | RAZREDNI POUK | 31 KOTIČEK ZA BRANJE Igre za po pOTI IN DOMA Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Zastavljajte vprašanja glede na zahtevnostne stopnje: • Pomnjenje: naštej, navedi, ponovi, povej … • Razumevanje: razloži, opiši, izberi primer, določi ... • Uporaba: poveži, kako bi to uporabil, zaigraj … • Analiza: razvrsti, primerjaj, poišči podobnosti in razlike, ugotovi, kje je napaka, razišči … • Vrednotenje: kaj meniš o tem, preveri, če je res, kaj bi se zgodilo, če … • Ustvarjanje: predlagaj, pripravi, izdelaj, dopolni zgodbo … KATERE ŽELVE SO PODOBNE TEM, KI SO OPISANE TUKAJ? TO JE ZELOOO VISOKO. JOJ, POGLEJ, KAJ JE NA DREVESU! HUH, KAKO VELIKE SO! TE ŽIVIJO V MORJU? SO TO MORSKE ŽELVE? HM, TO JE ZANIMIVO VPRAŠANJE. NAVADNA LIPA JE DREVO, KI DOSEŽE DO 30 METROV VIŠINE. VESTA, KAKO VISOKO JE TO? Pogovarjajte se o prebranem, v pogovoru preverite otrokovo razumevanje tako, da skupaj obnovite besedilo. Povežite ga z izkušnjami in s predznanjem otroka, npr. Kdo so bili glavni liki v zgodbi? Kaj se je zgodilo? Zakaj je nekdo ravnal tako, kot je? Kje se dogaja zgodba? Kdaj se dogaja zgodba? Je zgodba resnična ali domišljijska? Kaj nam sporoča zgodba? ZDAJ PA ZAVIJEM LEVO MIMO VODNJAKA IN SEM ŽE PRI GRADU. Preverite, ali otrok v povezavi z besedilom razume: • abstraktne besede: nikoli, vedno, vsak, drugi, pred/po tem, začetek, konec … • besede za orientacijo in lokacijo: na vrhu, zgoraj, levo/desno, na koncu/začetku, prvi, drugi, tretji, zadaj/spredaj/skozi … • besede za količine: del, celota, polovica, nekaj, vse, malo, veliko, največ, najmanj … O ČEM GOVORI ZGODBA? NAJBRŽ O TEM, DA IMA VSAK KAKŠNO DOBRO LASTNOST? PROSIM, ŠE ENKRAT MI PREBERI, MAMI! V PRAVLJIČNI DEŽELI STA NA GRADU SREČNO ŽIVELA DO KONCA SVOJIH DNI. RDEČA KAPICA, KAJ BI SE ZGODILO, ČE BI IMELA TELEFON? Kako spodbujamo razumevanje prebranega pri otrocih Avtorice zasnove in besedila: izr. prof. dr. Marta Licardo, red. prof. dr. Dragica Haramija, doc. dr. Janja Batič • Ilustracija: Suzi Bricelj • Lektorica: doc. dr. Ines Voršič • Oblikovanje: Simon Kajtna • Vodja projekta Bralna pismenost in razvoj slovenščine - OBJEM: dr. Sandra Mršnik • Izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo • Za izdajatelja: dr. Vinko Logaj • Tisk: Para, d. o. o. • Naklada: 500 izvodov • Ljubljana, 2022 vključuje glasovno zavedanje, npr. prepoznavanje glasov, tvorjenje novih besed z enako glasovno osnovo. Plakat Kako spodbujamo motiviranost za branje se povezuje z 2. gradnikom bralne pismenosti, ki predstavlja interes za branje, pozitiven odnos do branja različnih vrst besedil in bralno samoučinkovitost mladih bralcev. Plakat Kako beremo se povezuje s 3. gradnikom bralne pismenosti, ki osvetljuje pomen razumevanja koncepta bralnega gradiva, zlasti pomen multimodalne pismenosti, poseben poudarek je na razumevanju in sestavljanju različnih kodov sporočanja za celostno branje raznolikih besedil. Plakat Kako otrok spoznava nove besede se povezuje s 5. gradnikom, ki vsebuje razvoj razumevanja pomena besed in njihove uporabe pri sprejemanju in tvorjenju besedil; širjenje in usvajanje besedišča za uspešno branje z razumevanjem, učenje in sporazumevanje. Plakat Kako spodbujamo razumevanje prebranega pri otrocih se povezuje s 7. gradnikom, ta predstavlja sistematično razvijanje branja z razumevanjem (uzaveščanje procesa branja ob uporabi različnih bralnih strategij), pri čemer je poudarek na neumetnostnih besedilih, povezanih z vsemi predmetnimi področji. Ta plakat se povezuje tudi z 9. gradnikom, to je kritično branje, pri čemer spodbujamo otroke k oblikovanju lastnega mnenja in izražanju tega ter k presojanju in vrednotenju sporočil. Plakat Branje širi obzorja se povezuje z 8. gradnikom, poimenovanim odziv na besedilo in tvorjenje besedil, ki predstavlja tvorjenje ustreznih in smiselnih govorjenih in pozneje pisnih besedil o prebranem, o uporabi prebranega v novih situacijah in o razvijanju veščine pisanja ustreznih besedil. Avtorice besedila smo zaposlene na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer izr. prof. dr. Marta Licardo, red. prof. dr. Dragica Haramija in doc. dr. Janja Batič, besedila je lektorirala doc. dr. Ines Voršič; plakate je ilustrirala doc. Suzi Bricelj, zaposlena na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Slika 2: Plakat Kako spodbujamo razumevanje prebranega pri otrocih. (Vir: https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem/)