LetO LXVIII	/oštnina plačana » gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 20. aprila 1940
Štev. 90 a
£ena 2 din
Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nI 6/111
S£OVEJVEC
leleloni nredništva ln npraves 4tW»l, 40-02, 41MJ3. 40-04, 4(WJ5 — lzh«ja v«ik dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznik.
Cek«*nlračnn Ljubljana številka 10.650 in I0.J49 za in sera te.
L prava:
Kopitarjeva ulica itevllka 6.
Papeževa beseda
Ves svet ve, koliko sta si prizadevala po-kojni papež Pij XI. in sedanji Pij XII., da bi se velesile ognile vojni in se sporazumele o novem svetu in redu na pravični podlagi, tako da bi bile zadovoljne resnične potrebe vsakogar na svetovnem prostoru, ne da bi žalila in kršila neodvisnost katerega koli naroda in države. Delo papežev za mir se je raztezalo tako na duhovno, kakor na diplomatično polje, na katerem je ugled poglavarjev katoliške Cerkve v 20. stoletju večji nego kdaj koli. saj so časi taki, da se tudi nehote ozira pogled vsakogar, ki čuti odgovornost za bodočnost človeka, na moralno silo Cerkve, matere, evropske krščanske kulture. Sedanji papež pa ne opifšča prav nobene prilike, da ne bi potem, ko so slepe strasti nespravljivega sovraštva priklicale nad »vet največjo in najbrez-obzirnejšo vojno, kar jih je kdaj doživelo človeštvo, pozival tistih, ki imajo usodo narodov v rokah, naj vendar odložijo orožje, ker drugače zdrvi ves svet v svojo pogubo v še večjo zmedo in anarhijo ter v zaton vse civilizacije. iz katere bo bogvekdaj zopet vstalo sonce človeštva vredne omike in reda.
Kaj čudnega, če se je Pij XII. vrnil k temu usodnemu vprašanju v sedanjem trenutku, ko je vojna zopet na eneni iz tistih preokretov, ki bi mogli potegniti v njen vrtinec tudi take narode in države, ki so se je hvala Bogu znale dn mogle do sedaj obvarovati. V pismu, ki ga je pisal papež z datumom od 17. aprila na svojega državnega tajnika kardinala Maglionn se Pij XII. najprej spominja, kako je papež meseca^ aprila lanskega leta, ko je po vsem svetu že vstajal resen strah preti vojnim viharjem, ki se je takrat posebno jasiio napovedoval, pozval ves katoliški svet, da naj meseca maja s posebno gorečnostjo in pobožno-stjo obrača svoje molitve k Materi božji, da bi izprosila od svojega božjega Sina. da se strasti sovražnih strank poležejo in dajo prostora pameti, ki nakazuje kot edino rešitev iz tako zapletenega položaja odločno voljo do poštenega miru. Toda izbruhnila je strašna vojna, ki je povzročila že brez številu gorja in škode, tako da si papež ne more kaj, da ne bi zopet pozval svojih sinov po vsem svetu, da nuj ^e vnovič zberejo okoli oltarjev božje Matere ter vnovič s posebno prisrčnostjo dvigajo k njej svoje molitve, da bi Bog čimprej ustavil bič "«jne, ki tako neusmiljeno tepe vse nasede.
Pi( XII. naglasa, kako da od samega začetka vojne ni opustil ničesar, da ne bi v javnih (tovorih in dokumentih, pa z razgovori z merotla jnimi osebami opominjal narode in vladurje, naj vpostavijo tisti mir in tisto slogo-, ki jo more ustvariti le pravičnost in okrepiti bratovska ljubezen. Kdor le količkaj poznu papeža, ve, da njega sedanje gorje človeštva prizadeva tako, kakor prizadeva očeta trpljenje njegovih sinov. Papež pravi, cla ga ne boli samo to, kar morajo pretrpeti narodi, ki se vojskujejo, ampak da je v strahu 111 da ga mučijo tudi nevarnosti, katerim so izpostavljeni drugi narodi. Slejkoprej pa sv. oče zaupa v Boga, ki zmore vse, ki drži takorekoč svet nn dlani svojih rok in vodi tako usodo kakor misli in čustva onih, ki vladajo narode. Na vsak način sc moramo obračati slejkoprej k njemu, da bi v svojem usmiljenju pospešil konec viharja, ki divja po svetit.
Spomnimo se, da ie, kakor je dejal sveti Bernard, volja božja, da dosežemo vse po pri-prošnji Marije, in se zato zatecimo k njej, da nam pomaga in nas tolaži, kakor je pomagala in tolažila naše očete v najbolj kritičnih časih zgodovine krščanstva. Sveta Devica toliko velja pri Bogu in pri njegovem večnem Sinu, da je po besedah Danteja tisti, ki hoče kakšne milosti, pa se ne zateče k njej, podoben ptiču, ki hoče leteti, pa je brez kril. (I)ivina Com-media, Paradiž XXXIII, 13—15). Zato se moramo postaviti pod njeno zaščito in se popolnoma zaupati njeni materinski dobroti tudi v takih trenutkih, ko niso samo ogrožene dobrine posameznika, temveč blagostanje, kultura in bodočnost vsega narodnega in človeškega občestva. Posebno želi v tem svojem pismu sv. oče, da bi se zbrale cerkve in prosijo svojo Mater, da naj nam ona s svojimi priprošnjami pred obličjem Večnega izprosi mir. Otroci so najlepši cvet v mističnem vrtu Cerkve in njihove molitve zmorejo več od drugih, ker prihajajo iz čistega srca, katerega še niso začele razjedati strasti, ki kakor vidimo, tako strašno pustošijo svet v svojem divjem besu, ki ga gojijo zoper vse. kar je dobro in lepo. Papež sam neizmerno zaupa v molitve tistih, čijih angeli, kakor je rekel Kristus, neprestano gledajo obličje Očetovo.
Vemo, končuje Pij XII., da Odrešenik otroke posebno ljubi in da so neskončno drugi tudi njegovi presveti Materi. Te molitve predirajo nebo in lahko uklonijo večno pravičnost, da bi se človeštva usmilila. Saj je dejal naš Zveličar: »Prosite, in se vam bo dalo: iščite, in boste našli: trkajte, in se vam bo odprlo.« Naj torej dosežejo nedolžne otroškr duše, da bi se m: pomirili in da bi se zopet bratovsko objeli; cla bi se vpostavil red mir.i in pravice; da bi čimprej zasvetila zarja srečnejše bodočnosti človeške družbe. ,
Tako pismo Pija XII kardinalu državnemu tajniku; papež pa se je istega dne dotaknil tega predmeta tudi v nagovoru na 600 novoporočenih parov. Dejal jc ob tej prilik; na koncu sledeče: »Ko mislimo na skrbi, ki spričo strahot, težav in gorju naših dni stiskajo papeževo srce, vas prosimo, da- kadar molite za svojo zakonsko srečo, molite tudi, da bi sc vsi narodi zavedli, da so vsi otroci božji in da bi se takd zbudilo v njih zopet čustvo vesoljnega bratstva, ki jc nujna podlaga edinosti človeštva in splošnega miru«
To niso gole besede, kakor radi mislijo malodušneži ali pa taki, ki nimajo smisla za duhovne vrednote pa za nioč molitve: to so izjave, ki ne izvirajo samo iz velike ljubezni in skrbi, ampak se pridružujejo in naravnost vodijo prizadevanju tistih upoštevanja vrednih sil na svetu, ki neutrudno, ne da bi sc- dale
Italija in jugovzhod
$
Službena izjava v Rimu, da »je Italija še nadalje odločena ohraniti prisrčne zveze z jugovzhodnimi državami« - »Ne nadvlada, ampak sodelovanje«
Rim, 19. aprila, t. Reuter. Virginio Gayda je v »G i o r n a 1 e d'l < a I i a« napisal članek o italijanskih težnjah na Sredozemskem morju. V članku pravi med drugim, da
»italijanska politika nima namena, da bi nad-vladala v Sredozemlju ali na Balkanu, marveč hoče tamkaj sodelovati z vsemi narodi, predvsem pa s sredozemskimi narodi. Italija ima v Sredozemlju svoje načrte, ki jih hoče uresničiti! Ti načrti temelje na ravnotežju med pravicami in oboroženimi silami posameznih držav, kakor tudi na mednarodnih pogodbah, s katerimi, bo za vedno zajamčeno, da bo na Sredozemskem morju vladala svoboda pomorskega prometa, kakor tudi popolna svoboda za vsako sredozemsko državo, da bo mogla neovirano ven in noter na Sredozemsko morje. To pa hoče Italija doseči ne z nadvlado nad drugimi, marveč s sodelovanjem z drugimi narodi, seveda v skladu z italijanskimi zgodovinskimi pravicami in sodobnimi potrebami imperija v Sredozemlju in na Rdečem morju.«
Rim, 10. aprila. A A. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani naglaša,
da je Italija tudi nadalje odločena ohraniti prisrčne zveze in sodelovanje z državami jugovzhodne Evrope. Senzacionalne vesti angleškega in francoskega tiska o namenih Italije na Balkanu so samo poizkusi spraviti balkanske države v službo zveze obeh zahodnih velesil.
Milan, 19. aprila. AA. Štefani: »Popolo d'Ita-lia« prinaša članek v zvezi z raznimi poročili francoskih in britanskih listov, ki po sodbi tega lista prinašajo netočne informacije o Italiji in o njenem razmerju do balkanskih držav. List pravi, da vodi Italija na Balkanu politiko sodelovanja in sporazumevanja in da je njeno razmerje do balkanskih držav zelo dobro.
Glede jugoslovansko-italijanskega razmerja pravi list, da je prijateljsko in da je nedavna proslava triletnice italijansko-jugoslovan-skega pakta takisto potrdila iskrenost in trajnost tega prijateljstva.
Vojaško sodelovanje med Italigo in Nemčijo
Rim, 19. aprila, b. Službeno se poroča, da sta se Italija in Nemčija sporazumeli o tesnem sodelovanju vojnih sil z ozirom na novi razvoj dogodkov na Balkanu. Vsi današnji listi prinašajo službeno obvestilo, ki poudarja vzajemnost italijanske in nemške komisije, v kateri se nahajajo vojaški in tehniški strokovnjaki za razne vrste orožja, ki bo te dni zasedala v Rimu. da se po izdelanem načrtu obdrži stalna zveza med nemškimi in italijanskimi vojaškimi silami in se tako okrepi sodelovanje med oboroženo silo Italije in Nemčije.
Angleška poročila o ciljih Italije
London, 19. aprila, t. Reuter. Angleški tisk rrmogo piše o položaju na Balkanu v zvezi z balkansko konferenco angleških posbnikov, kakor tudi v zvezi s prihodom dveh nemških vojaških odposlanstev v Italijo. Posebno lista »Daily Express« in »Daily Herald« objavljata dolge članke o položaju in razmotrivata o smeri, ki bi jo Italija pri svojem morebitnem nastopu na jugovzhodu zavzela. Lista menita, da bi nemško udejstvovanje na severu moglo zapeljati Mussolinija, da bi nastopil v smislu dogovorov na
Brennerju. »D a i I y Herald« tem poročilom dodaja še svarilo, naj se nihče ne vdaja utvaram, da je bilo angleško sredozemsko brodovje zaradi norveških dogodkov oslabljeno. Položaj se je celo izboljšal, kajti sedaj po zlomu nemškega brodovja ima angleška vojna mornarica možnost, da celo od »domačega brodovja« pošlje večje število edinic v Sredozemlje, če bi bilo potrebno. List pravi, da je angleška vlada po svojem veleposlaniku v Rimu to mnenje tudi sporočila italijanski vladi 111 jo opozorila, da je pisanje italijanskega tiska proti Angliji zelo kvarno za dobre odnošaje med obema državama. »Times« pa objavlja dolga poročila, ki baje prihajajo iz dunajskih virov in ki govorijo o zbiranju nemških čet v bivši Avstriji. Med drugim poroča, da so donavske ladjedelnice na Dunaju zgradile veliko število prevoznih ladij, vlačilcev, oklopnih motornih čolnov in drugih manjših oboroženih ladij. Na Dunaj da so prišle tudi motorizirane čete.
Francosko naziranje o „namenih Italije"
Pariz, 19. aprila, t. Havas: V Parizu izjavljajo na merodajnih mestih, da veljajo besede, ki jih je včeraj Chamberlain spregovoril o Balkanu, tudi za Francijo.
Oba zaveznika bosta takoj prišla balkanskim državam na pomoč, ako bi bile ogrožene. Balkanskim državam ni treba biti v strahu pred tem, da bi Anglija ali Francija kaj storili, kar bi balkanske države spravilo v vojno nevarnost. Anglija in Francija intata slovesne obveznosti do Romunije in Grčije, toda tudi drugim balkanskim državam bi oba zaveznika takoj prihitela na pomoč, ako bi jih kdo napadel.
Te izjave so bile izdane v zvezi z dejstvom, da so poročila iz jugovzhodnih držav še vedno polna različnih vznemirljivih vesti, ki tamkaj krožijo o nekih »namenih Italije in Nemčije«.
V Parizu so zelo zadovoljni, da so se balkanske države same postavile na noge in da so s podpisom donavske pogodbe o zavarovanju rečne plovbe pokazale, da so med seboj dosti močne, da skrbe za red in mir. Tudi ukrepi proti tujcem v Romuniji in v Jugoslaviji so pariškim krogom prepričevalen dokaz za to, da hočejo balkanske
države same ohraniti red in mir v svojih mejah ter odstraniti vse, kar bi jih moglo potisniti v vojni metež. Možato stališče madžarskega ministrskega predsednika Telekyja, ki noče raznim desničarskim agitatorjem dovoliti, da bi motili mir in red ter je pripravljen razpustiti parlament, je v Parizu vzbudilo zadovoljnost.
Pohvalni nemški službeni glas o ukrepih za varnost plovbe po Donavi
Berlin, 19. aprila. AA. DNB.: »Deutsche diplo-matisch-politische Korrespondenz« se bavi z ukrepi, ki so jih podvzele podonavske države zaradi varovanja prometa na Donavi. Ti ukrepi, pravi list, ki so jih podonavske države podvzele, ne bodo presenetili one, ki so jim znani življenjski interesi teh držav in zaradi tega jih ne bo izne-nadila niti želja, da varujejo svoje interese in da zagotove normalni razvoj gospodarskih odnošajev v jugovzhodni Evropi. Zahodni velesili sta od začetka vojne delali na tem, da okrepita svoje gospodarske postojanke v jugovzhodnem prostoru v korist blokade, ki jo izvajata. Toda te namene nista mogli uresničiti. Anglija je sklenila sklicati konferenco svojih diplomatskih predstavnikov v jugovzhodni Evropi in ta konferenca je imela značaj vojnega posveta. Toda v trenutku, ko je zasedala ta konferenca, od katere so očividno toliko pričakovali, so šli dogodki v drugo smer. Na koncu ugotavlja »Korespodenca«, da so podonavske države upoštevale svoje lastne interese, ter zato podvzele ukrepe, ki so jih smatrale za potrebne za zagotovitev mirnega gospodarskega razvoja v jugovzhodni Evropi.
Metaksas umrl?
Rim, 19. aprila, b. »Giornale dTtalia* prinaša od svojega dopisnika v Atenah, da se trdovratno širijo vesti, da je grški ministrski predsednik Metaxas umrl. Metaxas je bil že nekaj časa težko bolan in s leni v zvezi se razširjajo poročila o njegovi smrti. Ta poročila se razširjajo po vsem Balkanu.
Jugoslavija - Sovjelija
Sodba madžarskega službenega lista o pomenu zbližanja
Od kdaj prvi stiki
Službeno glasilo madžarske vlade »Pester Lloyd« objavlja o začetku trgovskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetijo daljše pismo belgrajskega poročevalca, ki med drugim piše tudi sledeče:
»Vest o začetku trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetijo je padla v Belgrad kot velika senzacija. Večerni listi so bili prav kar na ulici, ko je izšlo uradno poročilo, tako, da so Belgrajčani in podeželani slišali še le iz radia odnosno iz listov naslednjega jutra. Vest je udarila med občinstvo kot velika senzacija. Prišla je v toliko nepričakovano, ker je Jugoslavija 6padala med one že zelo redke evropske države, ki 6 Sovjetsko Rusijo niti diplomatičnih odnošajev nimajo. Dosedanje odklonilno stališče Jugoslavije do Sovjetijo je imelo mnogo razlogov, med njimi tudi takšne čuvstvenega značaja.«
»Iz objavljenega uradnega obvestila, da se bodo pogajanja začela, izhaja, da je vprašanje obnovitve diplomatičnih odnošajev samo še vprašanje časa. Diplomatični odnošaji bodo obnovljeni vsaj takrat, ko bo objavljen podpis trgovinske pogodbe med obema državama.«
Železni romunski ukrepi proti vsem tujcem v državi
Bukarešta, 19. aprila. AA. Rador: Notranje ministrstvo je z ozirom na potrebo preventivnih ukrepov, s katerimi naj se onemogoči vsaka akcija, ki bi bila nevarna za javni red in javno varnost, sklenilo sledeče:
1.	Prepovedano je nošenje orožja, vsakršnega vojnega materiala in fotografskih aparatov tujcem, ki sc nahajajo v Romuniji.
2.	Ukinejo se vsa dovoljenja za nošenje orožja in fotografskih aparatov.
3.	Tujci, ki sc nahajajo v Romuniji, morajo v roku 3 dni predati policijskim in žandarmerij-skim postajam orožje, vojni material in fotografske aparate, ki jih imajo s seboj.
4.	Tujci, ki prihajajo v državo, morajo predati na obmejni postaji orožje, vojni material in fotografske aparate.
Predvidene so stroge kazni za kršitev teh naredb.
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo naredile o kontroli tujcev. Te naredbe predvidevajo:
razočarati in potlačiti od ničesar, delajo z) mir. Ko bodo trudue roke odložile orožje po-gledule razdejanje, ki so ga napravile, obenem pa pomislile na posledice divjanja svojih strasti, ki se bodo poznale eno celo stoletje, bo vse n žal, da niso poslušali glasu poglavarja katoliške Cerkve...
1.	Tuji državljani morajo osebno ali po zakonitem zastopniku predložiti prošnjo za odobritev bivanja v državi.
2.	Potni listi morajo biti predloženi policijskim oblastvom v roku 24 ur. Kdor prekrši to na-redbo bo izgnan.
3.	Nihče ne sme sprejemati tujcev, ki nimajo potnih listov, vidiranih od romunskih oblastev. Tujci ne bodo smeli zapustiti kraja, v katerem so se prijavili, brez odobritve policijskih oblastev.
5.	Notranje ministrstvo bo izdajalo dovoljenja za bivanje tujih strokovnjakov v državi potem, ko bodo dobila podatke posameznih ministrstev o potrebi takih strokovnjakov. Notranje ministrstvo pa lahko tudi v tem primeiu odkloni izdajo dovoljenja, če bi bilo to v interesu reda in varnosti države.
6.	Vsi tujci bodo morali zapustiti državo, ko jim izteče dovoljenje. Podaljšanje bo izvršeno samo v izjemnih primerih. Podaljšanje bo dovoljevalo samo notranje ministrstvo.
Neresnična vest o Romuniji in Sovjetiji
Bukarešta, 19. aprila. A A. Štefani; Romunski odgovorni krogi demantirajo vest, razširjeno v inozemstvu, da sta se romunska in sovjetska vlada sporazumeli umakniti čeie 10 km od meje.
» »Čeprav so se pripravljalna pagajanja, ki so omogočila, da so se sedaj začeli uradni razgovori, vodila tako spretno in tajno, da javnost o njih ni ničesar niti slutila, je vendar treba opozoriti na nekaj dejstev, ki tvorijo predzgodovino tega dogodka. Na koncu novembra lanskega leta se je po Belgradu raznesla ve6t, da bodo diplomatski odnošaji med Jugoslavijo in Sovjetijo v kratkem vzpostavljeni. Danes imamo občutje, da 60 bili prvi koraki že takrat storjeni. Med tem so morale nastati nekatere težave, ki so razgovore zavlekle. 2e v oktobru se je v zvezi s pogajanji s Sovjeti imenovalo ime bivšega finančnega ministra v Zivkovi-čevi diktatorski vladi Milorada Gjorgjeviča, torej ime istega moža, ki bo sedaj vodil v Moskvo številno zastopstvo za trgovinska pogajanja.«
»Nekoliko pozneje, namreč ob priliki Balkanske konference v februarju letošnjega 1 e t a se je spet razširila vest, da se posebno Turčija trudi, da bi med Jugoslavijo in Sovjetijo prišlo do obnove diplomatičnih odnošajev. To novico so potem zanikali. Danes pa bomo rekli; da je brez dvoma morala neka tretja država že dalje časa posredovati in da so takratne novice delno le odgovarjale resnici, čeprav ni znano, ali je posredovala Turčija ali Bolgarija, ali pa obe državi.«
»Kakšne uspehe bodo pogajanja rodila, danes ni mogoče reči Besedilo kratkega uradnega poročila je tako sestavljeno, kakor da je uspeh pogajanj že v naprej zagotovljen. Nikdo pa noče povedati, če bodo gospodarskim pogajanjem sledila tudi že politična pogajanja. Le toliko smemo reči, da vlada na obeh straneh želja in volja spraviti v red vse medsebojne odnošaje brez izjeme.«
Kdo je posredoval
»Kdo je med obema državama posredoval? Mogoče, toda malo verjetno je, da bi bili obe državi med seboj govorili neposredno 6 pomočjo zastopnikov in brez posredovanja. Prav tako malo verjetno se zdi Belgrajčanom, da bi bila neka velesila posredovala. Večina ljudi, ki se za to vprašanje zanimajo, je mišljenja, da je vlogo posrednika igrala neka balkanska država, pri čemer vs< mislijo, kot rečeno, na Turčijo in Bolgarijo. Turčiji dajejo prvenstveno vlogo, ker jo smatrajo nekako za voditeljico Balkanske zveze. Za Bolgarijo pa govori dejstvo, da ;ma sama najbolj odlične odnošaje s Sovjetsko Rusijo in z Jugoslavijo. Toda poročila, ki o tem krožijo, niso enotna in mnogokrat druga drugim nasprotujejo.«
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemunska vremenska napoved: Toplejše, pretežno jasno. - Možnost kratkih krajevnih neviht.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno, toplejše in vetrovno.
so komunisti
Belgrajski »Slovenski Jug« prinaša članek, ki
pozivlje na boj zoper komunizem, ki se je v srbskem narodu znal vgnezditi bodisi v časnikarstvu, prosveti, kulturi, v viteških organizacijah, dobrodelnih društvih, v umetnosti, književnosti, gospodarskih in zadružnih organizacijah, podjetjih, filmu, gledališču itd. Navaja, kako nastopajo komunisti na pr. na skupščini belgrajske sokolske župe, kako se rinejo naprej v Penklubih, kako je i »komunistični inštruktor« Šlezinger, zdaj veleuva-ževani dr. Slavko Stanič, postal tajnik industrijske zbornice v Novem Sadu, njegov tovariš po mišljenju inž. Goranovič pa je bil pred kratkim izvoljen za tajnika novosadske kmetijske zbornice. Izraziti vodja novega komunističnega gospodarskega nauka dr. Mihajlo Vučkovič zavzema položaj šefa odseka v Privilegirani agrarni banki, njegov idejni tovariš je tajnik Kolarčeve ljudske univerze.,. Glasoviti Herman, skrivni prevajalec mnogih ilegalnih komunističnih brošur, pa je še dalje tajnik naše največje gospodarske organizacije "»Prizada«. List našteva še mnogo drugih komunističnih imen, ki so se vgnczdila v razna druga društva, vendar je to dovolj. Zato list po pravici takole končuje svoj članek: »Vse to pa bi ne bilo še tako žalostno, ko bi ne morali s težkim srcem priznati, da so se komunisti v znatnem številu vtihotapili tudi v naš državni uradniški aparat, kjer jih je lopo število na vseh mestih. Tudi mi sodimo, da je šele to največja in prava nevarnost, da je to naše največje zlo, ki se bo dalo najtežjo izkoreniniti.«
»Obzor« o naših dolžnostih
Zagrebški »Obzor« prinaša članek, kjer govori o naših gospodarskih težavah, na kar na koncu pravi: »Ker država že mora pobirati davke in ker moramo za tujezemsko blago plačevati višje cene, se morajo oblasti pobrigati, da se preneha špekulacija producemtov in trgovcev, kar je mogoče doseči le z maksimiranjem cen. Če pa bi niti to ne pomagalo, je treba omejiti porabo zlasti tistih stvari, ki jih prodajamo v tujezemstvo. Če pa 6e bodo gozdovi še nadalje izsekavali, meso izvažalo ter klala teleta in prašički, tedaj ne bodo le rastle cene, temveč bomo polagoma kar razprodani. Države, ki so v vojni, so uvedle živilske izkaznice, mi pa jih bomo začeli uvajati takrat, ko ničesar več ne bo. Najznačilnejša je novica, da bomo uvozili 10.000 vagonov koruze. Z eno besedo, mi danes niti moralno niti materijalno nismo pripravljeni na vse možnosti, ki nam jih utegne prinesti vojna v Evropi. Švica je v teh 6 mesecih ne le mobilizirala vso svojo milico, marveč je organizirala V6e 6voje gospodarstvo, uredila obrambne ukrepe civilne za-čite, tako, da vsak civilist ve, kaj je tjcjgova dolžnost ter ima vsak otrok nalogo, kam naj se skrije. Nas je sicer res nekoliko strah, ko 6lišimo kako neugodno novico, vendar v resnici kar brez skrbi živimo. Kar pa je glavno, nam manjka tudi vsakršen čut vzajemnosti in vsakršen čut dolžnosti, da je za splošne zadeve treba nekaj žrtvovati, V tem je nekaj svojskega fatalizma: Pojde, dokler pojde! Zato pa vozarimo dalje svojo kerenščino, čeprav vemo, da nas vodi v brezdAo.«
Nemško podporno društvo v Ljubljani
Zagrebški »Jutranji list« poroča iz Ljubljane, 17. t. m.: »Danes jc bil tukaj občni zbor nemškega podpornega društva »Hilfsverein« v Ljubljani, ki mu je predsedoval inženjer Fritz Hengerer. Iz njegovega poročila sledi, da društvo ima 163 udov, vendar jih je prišlo na občni zbor le 16. V evojem poročilu je inženjer Hengerer naglaeil važnost društva ter je omenjal njegovo delovanje, kjer je zlasti poudaril delovanje za zimsko pomoč, zbiranje masti, zbiranje starega železa, pletenje, kar so vise opravljali tukajšnji nemški državljani ter pošiljali državljanom nemške države oziroma Rdečemu križu. Skupščine se je udeležil tudi tajnik ljubljanskega nemškega konzulata g. Oton Hellvvig. Izvoljena je bila nova uprava, za častnega predsednika je bil izvoljen tukajšnji nemški konzul g. dr. Hans Brosch, za po-slevodečega predsednika pa spet g. inženjer Friitz Hengerer.«
Preiskava v stanovanju dr. Stojadinoviča
Zagrebške »Novosti« poročajo iz Belgrada: »Organi belgrajske policije so nocoj, 18. t. m., izvedb preiskavo v stanovanju bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča ter njegovih političnih somišljenikov, bivših ministrov Gjure Jan-koviča ter Dobrivoja Stošovičn, kakor tudi v stanovanju bivšega poslanika Kadoja Jankoviča ter v prostorih pisarne Srpske narodne radikalne stranke, ki so jo dr. Stojadinovič in njegovi prijatelji pred kratkim ustanovili. Kakor smo zvedeli, so v prostorih Srpske narodne radikalne stranke našli kompromitujoč materijal, mnogo letakov, ki so po svoji vsebini naperjeni zoper sklenjeni srbsko-hrvatski sporazum, zoper predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča ter podpredsednika vlade dr, Mačka in tudi druge.«
štirje župani v dveh urah
V zvezi z odstopom voditelja SDS v Dalmaciji g. Zečeviča poročajo hrvatski in srbski listi tudi to-le, kako so v občini Kistanj v okraju Benkovac v Dalmaciji v dveh urah bili imenovani kar štirje župani. Na zahtevo tajništva SDS je banska oblast v Zagrebu razrešila in odstavila dosedanjega župana Lazarja Kmeta, ker je prišel v nasprotje s tamkajšnjimi trgovci. Namesto njega je banska oblast imenovala za župana upokojenega šolskega nadzornika Ilijo Kutlača. Določeno je bilo, da mora stari župan novemu izročiti posle ob 10 dopoldne ob navzočnosti okrajnega načelnika iz Benkovca. Medtem pa je prišla do veljave intervencija g. Ilije Zečeviča, ki se je zavzemal za to, da bi postal župan Drago Kmeta, mehanik in kovač, Eno uro potem, ko je Kutlač prevzel od prvega župana dolžnost, jo je že moral oddati Dragu Kmetu. Komaj pa je Krneta prevzel županstvo, je že prišla iz Zagreba nova brzojavka, da Krneta ni več župan, marveč da je za župana imenovan Ilija Kutlač. Tako so v občini Kistanj v Dalmaciji imeli redko čast, da so v slabih dveh urah imeli kar štiri župane. Kistanj je srbska občina, zato pravijo hrvatski listi, da Hrvatov ta zadeva nič ne briga, ker je to zadeva SDS. Ni pa čudno, če je zaradi tega tamkajšnji voditelj SDS odložil vse svoje funkcije v stranki, kakor smo poročali že včeraj.
Sokolski tajnik pri dr. Mačku
Kakor poročajo hrvatski listi iz Belgrada, je 18, aprila podpredsednik vlade g. dr. Vladko Maček sprejel v polurni avdienci tajnika Sokola kraljevine Jugoslavije g. Raaimiia Grdita.
Hrvatje zahtevajo konec SUZOR-ja!
»Hrvatski Dnevnik« prinaša članek, kjer govori, zakaj hrvatski delavci in nameščenci zahtevajo samostojnega nosilca socialnega zavarovanja na Hrvatskem. List pravi:
»Ko se ima skleniti uredba O SUZOltju, se kažejo prizadevanja, naj bi se to vprašanje rešilo le z reorganizacijo sedanjega SUZOUja, in sicer tako, da bi se v bolniški panogi uvedlo nekako avtonomaštvo, v drugih dveh panogah, nezgodni in onemoglostni, pa nekak trijalizem s tremi odseki: hrvatskim, srbskim in slovenskim. Hrvatski delavci in nameščenci, ki z največjim zanimanjem spremljajo razvoj reševanja tega vprašanja, so zapazili tudi ta prizadevanja, ki pa so se zoper nje odločno izrekli, češ da bi le kratkotrajna zmota mogla sprejeti tako rešitev, ki bi naletela na odpor vseh neposrednih interesentov in tudi naroda. Ko razlagajo te trditve, pravijo, da bi taka rešitev bila v nesoglasju z uredbo o banovini Hrvatski, kjer je delavsko zavarovanje prenehalo biti zadeva splošno državne upravo pod upravno oblnstjo ministra socialne politike, s čemer je ob enem za banovino Hrvatsko prenehala tudi ekse-kutivna oblast SUZORja, ki mu je bilo naloženo le izvajanje tega posla splošne državne uprave. Taka rešitev bi bila proti upravno-političnemu načelu, ker si je nemogoče misliti, da bi SUZOR mogel voditi zadeve splošne uprave dveh ali vh8 posebnih enot po posebnih zakonskih določilih, pod nadzorstvom oblasti dveh upravnih oblasti iz dveh posebnih upravnih enot. Taka rešitev z avtonomaš-tvom v bolniški ter s trijalizmom v nezgodni in starostni panogi bi pomenila za zdaj nepotrebno
in nedovoljeno reformo delavskega zavarovanja, ker bi udarila bistveno načelo sedanjega delavskega zavarovanja, ki je načelo unifikacije vseh treh panog zavarovanja v enem nosilcu (SUZORju), kar bi povzročilo nezdravo parcelacijo delavskega zavarovanja, ker bi trenje med temi panogami nujno spravilo v nevarnost tudi sam obstanek tega posla splošne uprave banovine Hrvatske, ki je njena bistvena odlika in predpogoj unifikacija vseh treh panog v enem nosilcu.
Končno pa hrvatski delavci in nameščenci pravijo, da bi taka rešitev brez pametnega vzroka in brez potreb omejila racionalno razpolaganje z. velikimi rezervami hrvatskega delavskega zavarovanja, ki danes dosegajo kakih 400 milijonov dinarjev, ki pa ge letno večajo za kakih 50 milijonov dinarjev, tako da bi v nekaj desetletjih to zneslo milijarde. Ta vsota bi po geslu iz naroda za narod igrala odločilno vlogo ne le v življenju hrvatskega delavca, marveč tudi gospodarja in sploh narodnega gospodarstva.
Zaradi tega hrvatski delavci in nameščenci zahtevajo, naj se to vprašanje reši z uredbo, po kateri naj preneha eksekutivna oblast SUZORja na področju banovine Hrvatske, po kateri bo ustanovljen nosilec delavskega zavarovanja za banovino Hrvatsko kot eksekutivna oblast v tej zadevi splošne uprave banovine Hrvatske pod izključno upravno oblastjo banske oblasti, ki bo pravice in obveznosti SUZORja in hrvatskega nosilca porazdelila po načelu: kolikor rizika obveznosti, toliko pravic do premoženja. Ta narodni fond naj pride v narodne roke k
Nov letalski rekord v Zagrebu
Zagreb, 19. apr. b. Končno so zagrebški jadralci pričeli s svojim delom. Jadralica »Muse-Kesedija«, ki je bila izdelana v Zagrebu, je napravila svoj prvi polet. V tem poletu je jadralica v višini 1100 metrov pri ugodnem vetru vzdržala v zraku 42 minut.
Zagreb, 19. apr. b. Davi je bil v Zagrebu postavljen nov evropski rekord v letalstvu. Član Aerokluba, rezervni letalski častnik advokat Teo-
dor Pavlovič je skočil s padobranom z višine 6000 metrov. Vožnja z letalom, da je dosegel to višino, je trajala precej dolgo. Teodor Pavlovič je padal prvih 1000 metrov z zaprtim padobranom in ga je šele nato odprl. Padal je dolgo v globino, dokler se ni spustil na zemljo pri Turopolju. Ko je padel na zemljo, je bil nezavesten zaradi utrujenosti in so mu morali tamošnji kmetje pomagati, dokler se ni zavedel.
Nova carinska tarifa
Belgrad, 19. aprila. AA, Ministrski svet je na predlog finančnega ministra sklenil izvesti v uvozni tarifi v predlogu zakona za splošno carinsko tarifo nekatere izpremembe in dopolnitve. Po teh spremembah se statsfurtska sol, ki sluii ta gnojilo, oprošia carine popolnoma. Za številko 445 se vstavi sledeča pripomba:
Za papirje iz tolkel za tiskanje na rotacijskih strojih, kadar se izvaža iz pogodbenih držav v tiskarne, ki imajo svoje lastne" rotacijske stroje in v okviru uradno določenega potrošniškega obsega, se plača 1 din na 100 kg pod pogoji, ki jih predpiše finančni minister. Ta ugodnost velja do konca leta 1940 s tem, da more finančni minister po potrebi ta rok podaljšati tudi na leto 1941. Ukinja se odlok finančnega ministra št. 351.770 iz leta 1929, ki se nanaša na zmanjšanje carine na pergament papir. Spreminja se drugi stavek točke prve splošnih pripomb, ki veljajo za proste .kovine, in se poslej glasi:
Toda na ielezo in ielfzne izdelke,, ki so popolnoma ali pa delno z bakrom, kromom, aluminijem ali pa s njihovimi raztopinami prevlečeni ali
Minister dr. Lazar Markovič na obisku v Budimpešti
Budimpešta, 19. aprila. AA. Pravosodni minister dr. Vladislav Radoezay je snoči priredil slavnostno večerjo na čast svojemu jugoslovanskemu tovarišu dr. L. Markoviču. Na večerji so bili med drugimi: zunanji minister grof Czaky, trgovinski minister Varga, kmetijski minister grof Teleky, notranji minister Kerestes-Fischer, državni pod-tajnik pri predsedniku vlade in v pravosodnem ministrstvu, stalni namestnik zunanjega ministra, peštanski župan, višje uradništvo pravosodnega ministrstva, profesorji pravne fakultete peštanske-ga vseučilišča, višje uradništvo zunanjega ministrstva, jugoslovanski poslanik Rašič z osebjem in mnogo drugih uglednih osebnosti. Ves madžarski tisk priobčuje danes v zelo obširnih izvlečkih predavanje pravosodnega ministra dr. L. Markoviča.
Dr. Lazar Markovič je danes obiskal madžarski parlament. Ko je zavzel svoje mesto v loži, so ga poslanci toplo pozdravljali. Poslanec Makay, ki je prav takrat govoril, je prenehal in izjavil, da ta obisk dokazuje, kako postaja razmerje med Jugoslavijo in Madžarsko čedalje iskrenejše in čedalje bolj prijateljsko. Člani madžarskega parlamenta se tega živo vesele in toplo pozdravljajo jugoslovanskega ministra dr. Markoviča v Budimpešti. Poslanci so nato vstali in pozdravili dr. Markoviča, ki se je s prikloni iz svoje lože zahvalil za topli sprejem.
Aca Stanojevič ozdravel
Belgrad, 19. aprila, m. Vodja radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič, ki se je več dni zdravil na kliniki dr. Antiča, je danes zapustil kliniko in se preselil v hotel Pariš,
Na Hrvatskem bodo imenovani mestni zastopi
Zagreb, 19. apr. b. Po informacijah bi moral ban banovine Hrvatske dr. Šubašič v najkrajšem času imenovati mestne svete v mestnih občinah banovine Hrvatske, ker je v sedanjih razmerah normalno delo nemogoče. Občinski sveti bodo imenovani v vseh mestih in bodo obdržali svoje funkcije do svobodnih volitev, ki se bodo izvedle, kakor hitro bodo to razmere dopuščale.
Trgovina s kožami
Belgrad, 19. aprila. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklicalo za torek, 23. aprila v dvorani industrijske zbornice v Belgradu konferenco glede izvoza telečje in goveje surove kože. Namen te konference je, zagotoviti preskrbo države s temi vrstami kože, kajti zadnje čase se čuti pomanjkanje.
Osebne novice
Belgrad, 19. aprila. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov ter na predlog finančnega ministra je bil postavljen za načelnika oddelka za vrhovno kontrolo pri finančnem ministrstvu v 3-2 Mirko Grgič, do sedaj višji svetnik finančnega ministrstva v isti skupini.
Belgrad, 19. aprila, m. S kraljevim ukazom je premeščen carinski uradnik Sterle Vinko iz Zagreba na carinsko blagainico v Ljubljano. -Odlikovan je z redom sv. Save II. stopnje Ve-koslav Keršovan, načelnik notranjega ministrstva v pok.
pa obdani, se bo pobiral še dodatek 50% na carino, ki je določena na izdelane izdelke, če je v dotični številki predvidena razdelitev na neobdelane in obdelane, v kolikor taka obdelava v tarifi ni predvidena.
Za številko 575 se vstavi sledeča pripomba: št. 3: Za gume, pnevmatike in notranje cevi iz št. 393 uvozne carinske tarife, katere so namenjene za prvo montiranje, se bo pobiral še 50%ni dodatek na carino, ki je predvidena na obdelane izdelke, če je v dotični številki predvidena razdelitev na neobdelane in obdelane in v kolikor taksa in obdelava v tarifi nista predvideni.
Za št. 575 se vstavlja sledeča pripomba št. 3: Gume, pnevmatike in notranje cevi iz St. 383 in 393 uvozne carinske tarife, ki so namenjene za prvo montiranje na avtomobile, kadar prispejo ločeno od tistih, se bodo carinile po tabeli, po kateri se carinijo avtomobili pod pogoji, katere predpiše finančni minister. Prav tako se menja podnaslov točke 2 št. 24 izvozne carinske tarife | s tem, da se glasi: Gradbeni les, otesan ali te-1 sterina v vseh dimenzijah.
Belgrajske novice
Belgrad, 19. aprila. AA. Prometni minister Nikola Beslič se je danes odpeljal v Sremske Karlovce in Novi Sad, da si ogleda poplavljeni teren, odkoder se voda že odteka. V Sremskih Karlovcih bo ministra sprejel novosadski župan Miloš Petrovič. Minister bo skupaj z njim obhodil poplavljene kraje in bo na kraju samem dal navodila za nadaljne delo.
Belgrad, 19. aprila. AA. Na podlagi carinskega zakona in zakona o organizaciji finančne uprave je finančni minister izdal odlok o ukinitvi carinskega oddelka glavne sušaške carinarne v Zametu.
Poljska podmornica »Orel« v bitki pri Kattegatu
London, 19. aprila, t. Londonski radio objavlja, da je bilo danes razglašeno, da je bila velika • nemška prevozna ladja »Rio de Janeiro« pri zadnji pomorski bitki v Kattegatu potopljena od poljske podmornice »Orel«. Ta poljska podmornica je z velikim junaštvom in z velikimi tveganji ušla iz Baltika, ko je bila Poljska napadena, se prebila skozi nevarne zapore in končno dosegla angleško luko. Kakor izhaja iz gornjega poročila, se je vodilno udeležila zadnjih pomorskih bojev v norveških vodah.
»Admiral Scheer«
London, 19. aprila. AA. Reuter. Po posrečenem napadu na nemško oklopnico »Admiral Scheer« se je angleška podmornica »S p e ar -fish«• vrnila v svojo luko. Ladjo Admiral Scheer, ki je plula s polno brzino, je zagledal drugi častnik podmornice poročnik Beari ter je v začetku mislil, da je to kaka križarka, ko so pa ugotovili, da je to ladja večje tonaže, je podmornica takoj stopila v boj ter izstrelila torpedo. Podmornici se je posrečilo pobegniti. Ko je torpedo zadel, se je slišal tresk celo v notranjščino podmornice.
Katarina Schratt umrla
Dunaj, 19. aprila. AA. DNB: Znana dunajska igralka katarina Schratt, ki je snoči umrla na Dunaju v 87. letu svoje starosti, je bila znana ne samo kot igralka dunajskega Bugtheatra, ampak tudi po vlogi, ki jo je imela v-javnem življenju bivše monarhije. Se bolj je biln pa znana po tem, da je bila prijateljica cesarja Franca Jožefa. Svojo igralsko kariero je začela v občinskem gledališču v Badnu. pozneje je nekaj časa igrala tudi v Berlinu, nazadnje pa v dunajskem dvornem gledališču. Leta 1909 jo prenehala igrati. Mislijo, da je bila Katarina Schratt ena izmed tistih zelo redkih oseb, ki je poznala mayerlinško tragedijo v vseh njenih podrobnostih, ni pa znano, ali je pustila kakšne zapiske o njih Po polomu Avstrije leta 1918 so ii razni ameriški založniki ponudili velike denarje za njene spomine, a je vse ponudbe zavrnila Kljub temu mislijo, da so »Spomini Katarine Schratt«, ki ..o se pozneje pojavili, vendarle njeni.
Izjava dr. Mačka
Hrvati odklanjajo Avstro-Ogrsko
Pariz, 19. aprila. AA. Današnja številka pariškega tednika »Tribune des Nations« prinaša na vidnem mestu na prvi strani sliko dr. Vladka Mačka in izjavo, ki sta jo dala dr. Maček in Ju-raj Krnjevič Windstonu Lararju (?).
V tem razgovoru je dr. Maček izjavil, da je pristaš ideje politične solidarnosti držav podonavske Evrope. Sporazum med podonavskimi državami ni po Mačkovih besedah samo koristen, ampak je celo nujna potreba. Neposreden sporazum se lahko doseže med kmetijskimi državami srednje in jugovzhodne Evrope, med Romunijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Bolgarijo. Ti narodi so po večini kmetski. Njhovo gosfiodarstvo je v glavnem kmetijstvo in živinoreja. Naše države so bogate, je rekel dr. Maček, a naši narodi so siromašni. Jaz že zdavnaj zastopam misel čim tesnejše gospodarske skupnosti kmetijskih držav podonavske kotline.
Nato se je dr. Maček dotaknil predlogov z raznih strani za obnovo bivše Avstro-Ogrske. Dejal je, da skušajo na raznih straneh danes risati Avstro-Ogrsko kot idealno državo, v kateri morejo narodne manjšine živeti v popolnem soglasju. O tem idealu, je rekel dr. Maček, imam jaz boljšo predstavo. Vem, kaj je to dozdevno soglasje in sodelovanje manjšin v Avstro-Ogrski monarhiji. Vse manjšine v tej idealni državi so bile žrtve krivice. Težile so za svobodnim in neodvisnim življenjem. Konec Avstro-Ogrske monarhije je bila prava osvoboditev. Mi Hrvati n. pr. smo bili pod Avstro-Ogrsko razdeljeni na troje in zaradi te samovoljne razdelitve so nam vsilili tri različne vladavine. Čeprav smo ohranili enotno narodnost, so se po vojni ti trije deli zedinili. da so ustvarili eno edino hrvatsko celoto. 20 let pozneje so v okviru kraljevine Jugoslavije dobile naše zahteve priznanje.
Lani se je sklenil sporazum, ki pomeni velik dogodek na poti do končnega sporazuma med Srbi in Hrvati. Končno plačilo za naš trud bo prišlo tisti dan, ko se bo na podlagi enakosti gledalo ne samo na Hrvatsko in na Srbijo, ampak tudi na Hrvate in na Srbe. Iz vsega srca se veselimo, ker so naše težnje doživele iskren odmev pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku. Tuje propagande si prizadevajo, da zaustavijo uresničenje naših idealov. Mi in naši rojaki Srbi ne bomo nasedli tem intrigam.
Dr. Stojadinovič interniran
Belgrad, 19. aprila, m. V zvezi z izvršeno preiskavo 16. in 17. aprila v tajniških prostorih Srbske radikalne stranke, predvsem pri voditelju te politične skapine dr. Stojadinoviču ter pri bivših ministrih Djuri Jankoviču in Stošoviču ter drugih najožjih sodelavcih dr. Stojadinoviča, pri kateri so našli obtežilno gradivo, so oblasti internirale dr. Stojadinoviča v mestu Rudniku v Srbiji po določilih čl. 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Vojaška slavnost na Banjici
Belgrad, 19. aprila, m Danes dopoldne je na Banjici slovesno obhajat svojo slavo H. pehotni polk. Slavnosti so se udeležili: kraljevi zastopnik brigadni general Petrovič, predsednik vlade Cvetkovič in ministri Nedič, dr. M. Krek. dr. Šutej, dr. Mihaldžič in Tomič, p >-veljnik mesta Belgrada general Kostič in številni zastopniki raznih vojnih in civilnih ustanov in organizacij.
Rim, 19. apr. AA. Štefani Uradno poročajo, da je prebivalstvo Italije štelo 31. marca t, 1 44 milijonov 625,000 ljudi. .... -
Jugoslavija- Sov jetija
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Tudi o nadaljnih posledicah tega dogodka vladajo za enkrat še različni nazori. Na merodajnih mestih so mišljenja, da bo najboljši kažipot pri tem odmev, ki ga bo zbližanje med Jugoslavijo in Sovje-tijo rodilo pri raznih velikih evropskih državah. O tem pa 60 vsi edini, da je dejstvo ureditev odno-šajev med Jugoslavijo in Sovjetijo velik dogodek, ki ne bo imel posledice samo na Balkanu, marveč tudi izven njega. To lahko trdimo tem bolje, ker je tudi dosedanje odklonilno zadržanje Jugoslavije do Sovjetske Rusije igralo svojo pomembno vlogo v raznih političnih igrah na jugovzhodu Evrope.«
»Jugoslovanske-sovjetske gospodarske možnosti v Begradu ne presojajo z nikakim optimizmom. Izmenjava blaga med obema državama je bila malenkostna in se bo le težko dala povečati. Uspehi bodo torej skromni, toda po zgledu bolgarsko-sovjeteke trgovinske pogodbe se bodo morda tudi tukaj 6 skromnimi začetki dali doseči pomembnejši uspehi.«
Jugoslovanska delegacija odpotuje danes v Moskvo
Belgrad, 19, aprila, m. Jugoslovanska delegacija za trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo je že določena. Predsednik delegacije je bivši finančni minister dr. Milorad Djordie-vic, predsednik upravnega odbora Belgrajske zadruge in član izvršnega odbora Narodne banke, člani delegacije pa so Milivoje Pilja, pomočnik zun. ministra, dr. Rudolf ' Bičanič, ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino, Ljubiša Njkič. viceguverner Narodne banke, in Ivan Avsenak. industrialec ter član izvršilnega odbora Narodne banke. Tajnik delegacije je pripravnik zun ministrstva dr. Drago Zalar. Delegacija odpotuje jutri v Moskvo.
»Hrvatski Dnevnik« in pogajanja s Sovjetijo
Zagreb, 19. apr. b. Današnji jutranji »Hrvatski dnevnik« se v svojem uvodnem članku ponovno vrača na pogajanja s Sovjetsko Rusijo«. Danes citira odmev teh pogajanj v prvi vrsti v naših sosednih državah v Italiji, Nemčiji in Madžarski. Citira pisanje njihovih časopisov in zaključuje z opozorijvijo iz Belgrada, da ta sporazum ne bo niti najmanj vplival na politiko nevtralnosti, ki jo hoče Jugoslavija nadaljevati in čuvati. Z mero-dajne strani se ponovno poudnrjn, da Jugoslavija želi tudi v bodoče ostati faktor miru na tem sektorju Evrope in da hoče kot taka vršiti svojo nalogo.
Italija odobrava
Rim, 19. aprila b. Italijanski merodajnl krogi trdijo, da Italija odobrava odločbo Jugosiavije, da prične s trgovinskimi pogajanji s Sovjetsko Rusijo in H p a tem omogoči uvod za vzpostavitev diplomatičnih odnošajev med tema državama.
Izbrana duša
O Gemmi Galgani, ki bo kmalu proglašena za svetnico, je Carrara napisal knjigo, kateri je napisal izredno lep in globok uvod znani literat Bargellini. Ne moremo ga seveda priobčiti y celoti, pač pa posnemamo nekatere misli iz njega.
Bargellini pravi, da ni vreden, da bi pisal o svetnici, in sicer ne zato, ker je grešnik, ampak zato, ker je njegov značaj popolnoma drugačen od njenega. Nič na njej mu ne ustreza, ne njena preproščina, ne slog njenih pisem, ki so otročja, ne njena intimnost z Jezusom, ki se mu zdi netaktna, ne njeno prijateljstvo z Angelom varuhom, ne njena borba s satanom, ki se posvetnemu človeku zdi pravljična mdra.
»Če bi jo bil srečal v Lucci, kjer sem doma tudi jaz, bi se bil smejal njenim zamikanjem in bi se mi smilila. Toda to vse zaradi tega, ker je svetost Gemme Galgani v resnici nadnaravna in je zato ne morejo razumeti taki posvetni ljudje kakor sem jaz, ki so izgubili zvezo s čudežno realnostjo duha in ne prenesejo srečanja z njo v svojem svetu, ki je ves naravni zakon in družabno blagostanje. Ne želimo srečati Jezusa, ampak se ga skrbno ogibamo in v svoji duši ne slišimo več glasu Angelov. Svetost, če je resnična svetost, ima nekaj na sebi, česar se meseni človek ustraši. To je namreč trpljenje. Gemma Galgani je hči bolečin, ki je pripravljena na vsako žrtev in odgovarja na vsako zahtevo Boga po žrtvi z da, mi pa odgovarjamo vedno z ne, ne, ne. Vse težave so nam pretežke, vsaka naša zahteva se mora izpolniti, vsaka odpoved, ki se nam naloži, se nam zdi prevelika. Toda pravi izbranci božji se spoznajo po pečatu trpljenja polne ljubezni, ki ga nosijo na sebi. To je pečat duhovnega plemstva, ki ga mi nimamo. To plemstvo pomeni počasno ugašanje v žrtvah za druge. Gemma Galgani nam dokazuje, da svetost ni lahka zadeva. Svetost je popolnost, ker je višek trpljenja polnega žrtvovanja samega sebe. Gemma Galgani nam dokazuje, da ima samo trpljenje, ki ga sprejmemo prostovoljno, moč, da osvobodi lastno dušo in odreši druge. Naš vek, ki nam je obetal najvišje blagostanje in ugodje, nas je razočaral in nas pogublja. Le take duše, kakor Gemma Galgani, nas bodo odrešile.«
Prve bitke na suhem na Norveškem
Spopadi med Angleži in Nemci pri Namsosti, med Norvežani in Nemci pri Elverumu - Hude bitke v zraku
Borbe pri Narviku
London, 19. aprila, t. Reuter. Angleške čete so se izkrcale v nekem fjordu severno od Narvika, od koder imajo lahke zveze z norveškimi četami, s katerimi bodo skupno prodirale proti Narviku, kjer se Nemci še vedno drže.
London, 19. aprila, t. Reuter. Angleško vojno ministrstvo zanika kot fantastična vsa poročila, objavljena v rimskem »Popolo d'Italia« o neki bitki pri Narviku, kjer so Angleži izgubili 6000 mož. Na merodajnih mestih izjavljajo, dn je število ubitih« Angležev najbrže mnogo višje od števila zavezniških sil, ki so bile zadnje dni izkrcane v okolici Narvika.
Angleško vrhovno poveljstvo je mnenja, da ima Nemčija danes na Norveškem okroglo 50 do 60.000 mož močno armado. Nemčija sedaj pošilja nove čete na Norveško s pomočjo letal, in sicer po 2000 dnevno. Te čete so oborožene le z lahkim orožjem. Letala prenašajo tudi tanke in municijo. Vsak dovoz čet in vojnega materiala po morju je nemogoč zaradi min in zaradi delovanja angleške mornarice.
Stockohlm, 19. aprila, b. Po poročilih iz Lulea se izve, da je oddelkom britanskih čet uspelo iz-krrati se pri Bodeu južno od Narvika in da se vrše priprave, da angleške čete osvoje Narvik.
Stockholm, 19. aprila, b. Nemške čete pričakujejo napad Angležev pri Narviku. Tem četam poveljuje polkovnik Weiss. Čete štejejo okrog
K bojem okrog Narvika.
2000 mož. Polkovnik Weiss je razpostavil svoje čete v tri črte in to proti severu v pravcu proti Manesonu, kjer so se baje britanske čete izkrcale ob železniški progi proti švedski meji in ob progi proti Trondhjemu.
Neresnična poročila
Stockholm, 19. aprila. AA. Reuter. Današnji »Dagens Nvheter« poroča iz Trondhjema, da se je nedaleč od Namsosa vnela prva večja bitka med Angleži in Nemci. Poročilo trdi, da so se Nemci morali umaknili. Po trditvah dopisnika so bili Nemci svoje čete, ko so se udeležile tega boja, poslali večji del z letali z drugih frontnih odsekov.
Bitka pri Elverumu
Stockholm, 19. aprila, t. Reuter. Pri Elverumu
se razvija prva velika suhozemska bitka med nemškimi in norveškimi Četami. Že snoči so Nemci zasedli malo naselje Slisa,, ki jim bo služilo kot izhodišče za nadaljne napade. Norvežani so pripravljeni na borbo, toda vojaški opazovalci pravijo, da ne bodo zadosti močni, da bi obdržali El-verum. Tudi Hamar bodo Nemci verjetno v kratkem zasedli, ker je odpor Norvežanov še preslab. Napadi so se začeli že ponoči in je bitka verjetno danes v polnem razvoju. Posebno hudi so bili davi spopadi pri Skresu in Tangenu, ki ležita nekoliko južno od Hamarja. Vprašanje je sedaj, če bodo angleške sife v stanju, da pošljejo Norvežanom hitro pomoč vsaj v letalih, ker je sicer nevarnost, da bodo Nemci Norvežane potisnili še više v gorovje in se bodo polastili vseh prometnih zvez v južnem delu Norveške.
Boji pri Trondhjemu
Nizozemska brani svoj mir
Pogumen govor ministrskega predsednika
Obsedno stanje po vsej državi
Haag, 19. aprila, t. Havas: Ministrski predsednik Nizozemske De Geers je imel danes velik govor o politiki Nizozemske v sedanjem težavnem trenutku. V prvem delu je govoril o notranjepolitičnih ukrepih za ohranitev reda in miru, ki ga motijo tuji agitatorji, ki da v trumah prihajajo na Nizozemsko, oblečeni v civilno obleko, a imajo očividno namen, napasti državo od znotraj, kakor hitro bi bila napadena na svojih mejah. Nizozemska bo znala storiti potrebno, da se to ne bo zgodilo. V drugem delu svojega govora je govoril o zunanjepolitičnem položaju ter o zadržanju dejal naslednje:
»Nizozemska hoče nevtralnost, spoštovati lojalno, strogo in pošteno. Nobene skušnjave, nobene grožnje je ne bodo spravile s te poti. Toda Nizozesmka bo z orožjem v roki odbila tudi vsak poskus, da bi ji katera velesila hotela «p riti pravočasno na pomoč». Zaradi tega je obsedno stanje, ki je bilo uveljavljeno samo po nekaterih pokrajinah, raztegnjeno odslej na vso državo, tako da bomo povsod lahko nastopili z izrednimi sredstvi in da nikdo ne bo imel dvoma o tem, da hočemo svojo nevtralnost tako braniti, kot sem to začrtal.«
Amerika bo pazila na nizozemske kolonije
Washington, 19. aprila. AA. Havas: Izjavi zunanjega ministra Cordella Hulla in predsednika Roosevelta v zvezi z ohranitvijo sedanjega stanja na Tihem oceanu, se tolmačita v washingtonskih diplomatičnih krogih kot izraz dvojne želje,
1.	da odgovorita na izjavo Arite in obvestita Japonsko, da Združene države ne bodo dovolile poizkusa Japonske, da bi zagospoda-rila nad Nizozemsko Indijo, in to pod nobenimi pogoji;
2.	da opozorita Nemčijo, da Združene države ne bodo trpele spremembe položaja nizozemskih posestev, ako bi Nemčija poskušala vpeljati protektorat nad Nizozemsko.
Naglasa jo, da bi nastal v tem primeru isti položaj, kakor je nastal za Grenlundijo in Islandijo. Številne informacije, ki jih dobiva zamanje ministrstvo, silijo ameriško vlado podvzeti potrebne ukrepe, da bi se onemogo čilo vsako novo presenečenje. Politični opazovalci pripominjajo, da so dogodki zadnjih 10 dni imeli za posledico, da je vlada vnaprej jasnejše določila cone, ki so posredno ali neposredno zvezane z varnostjo Združenih držav. Predsednik Roosevelt je že dejal, da se morn Grenlandija smatrati kot del ameriške celine.
Nedavne izjave predsednika Roosevelta dokazujejo, da smatrajo Združene države ohranitev sedanjega stanja na vsem Tihem morju kot bistven pogoj ameriške varnosti. Politični opazovalci nagiašajo. da ima ta pomembna razširitev ameriških interesnih con to praktično posledico, da se obnovi stvarna paralelnost med politiko zaveznikov in politiko Združenih držav.
Ameriška vlada stremi, ne da bi prevzela kakršne koli pismene obveznosti napram kaki tuji državi, za tem. da se dosežejo sledeči uspehi:
1. da se prepreči začasna razširitev nadvlade Nemčije nad evropskimi nevtralnimi državami;
2. da se razbremenita Anglija in Francija skrbi za ohranitev reda in sedanjega stanja na Tihem morju.
Švica:
»Do zadnje kaplje krvi...!«
Bern, 19. aprila. AA. Štefani: Predsednik švicarske konfederacije in poveljnik švicarske oborožene sile sta' v zvezi s pripravami za mobilizacijo v primeru napada izjavila, da je Švica trdno odločena do zadnje kaplje krvi boriti se proti vsakemu zunanjemu napadu.
Ziirich, 19. aprila, b. Zvezni svet je pozval pod orožje 55.000 vojnih obveznikov, od katerih se mora 32.000 javiti v službo tekom meseca maja, 6000 v juniju, drugi pa v juliju.
Francoski parlament soglasno za viado
Pariz, 19. apr. c. Danes je ves dan parlament zasedal v tajni seji in obravnaval vso vladno politiko. Zvečer ob 18.50 se je začela javna seja za glasovanje o zaupnici vladi.
Reynaudova vlada je danes dobila ogromno večino, kajti vseh 504 članov francoskega parlamenta ji je izglasovalo zaupnico. Ta edinost vseh poslancev je silno pomemben dogodek v francoskem notranjem političnem življenju v teh dneh.
V resoluciji o zaupnici vladi izreka francoski parlament vse svoje simpatije za Norveško.
Stockholm, 19. aprila, t. Reuter. Nemške čete v Trondhjemu se mrzlično pripravljajo, da sprejmejo napad združenih angleško-norveških čet. Angleške vojne enote so izkrcale vojake pri Nam-sosu, severno od Trondhjema, kar je povzročilo veliko veselje pri Norvežanih.
Nemčija dovaža na ogromnih prevoznih letalih moštvo in vojni material iz juga proti severu, da bo pripravljena, kadar pride napad. Angleška letala so baje uničila v tem odseku pet nemških letal pri Jordalu in Varnesu, drugih 7 letal pa so zadele bombe, ki so padle na trondhjemsko letališče.
Norveška poročila
Stockholm, 19. aprila. A A. Reuter: Uradno poročilo norveške vlade pravi:
Na več krajih norveške obale se nadaljuje iz-krcevanje angleških čet. Norveškim četam se je posrečilo priti v stik z angleškimi četami na kopnem in na morju. Po vesteh, ki jih je norveška vlada dobila od poveljnika norveške armade severno od Trondhjema, se zdi, da je mobilizacija končana. Poveljništvo omenjenih norveških čet smatra, da je v stanju upreti se nemškim silam. Nemško napredovanje postaja vedno bolj počasno.
Norveške čete, ki se nahajajo v severnem Trondelagu, so dovolj močne, da ohranijo položaj in ga celo zboljšajo.
Bojišče, ki ga drže norveške čete, se vlečejo od južnega dela jezera Mjiize (55 km severno od Osla) proti jugu do Rantfjorda (50 km severnoza-hodno od Osla), kjer se v ostrem kotu obrne proti jezeru Sperileu, OD km severnozahodno od Osla.
Angleška poročila
London, 19. aprila. AA. Reuter. Strokovni vojaški urednik agencije Reuter piše: Britanske čete, izkrcane na Norveškem, se že lahko zelo zanašajo na sodelovanje najboljših enot norveške vojske.
Sovražnik v Trondhjemu, v Bergenu in okoli O s 1 a z vso naglico utrjuje svoje postojanke, računajoč v kratkem z napadi zaveznikov. Sovražnik je pod miniral vse mostove v teh krajih, ponekod je pa izselil prebivalstvo. Zdi se, da se je Nemcem posrečilo odlično utrditi razne važne strateške točke. Toda norveški generalni štab bolje pozna teren, kakor kdor koli drugi, zato bo našel pota in načine, da se te točke, če bo treba, obidejo. Po zaslugi tega poznavanja terena bodo zavezniki mogli udariti na sovražnika povsod na tistih točkah, kjer ima najslabše prometne zveze.
Po najnovejših poročilih so norveške čete, ki operirajo pri Stenkjerju, kakšnih 120 km severno od Arondharna, prišle v stik z britanskimi četami. Nasproti zaveznikom stoje v tem odseku nemške čete pod poveljstvom generala Weissa. Te
Inozemski delavci v Nemčiji
En milijon iz Poljske — Letos manj iz Jugoslavije
Nemčija potrebuje veliko delavcev v poljedelstvu, gradbeni stroki in v industriji. Tudi v letu 1940 je potreba po delovnih močeh izredno obsežna. Dotok inozemskih delavcev v Nemčijo pa bo odvisen od tega, v kolikor bodo sosedne države lahko pošiljale delavce v Nemčijo in koliko bo zanje na razpolago deviz. Kajti delavci, ki pridejo v Nemčijo, žele svoje prihranke pošiljati domov svojcem. To pa je mogoče le v tistem obsegu, ki ga dovoljujejo meddržavni dogovori o prometu z devizami. Letos bo prišlo v Nemčijo približno isto število poljedelskih delavcev iz Italije, Nizozemske in Slovaške kakor lani. Število delavcev iz Madžarske in Jugoslavije bo nekoliko manjše. Zaradi spremenjenih razmer bo prišlo letos v Nemčijo na delo samo 800.000 do milijon delavcev iz Poljske. Poljake bodo določili predvsem za dela na poljih. Delavcev iz poljskega guvernementa ne bodo dovažali ,ampak jih bodo zbirali posebni zbiralci. Sprejem dela je v Nemčiji torej svoboden. Delavce iz Poljske bodo plačevali po posebni tarifi, ki velja za vso Nemčijo. Poljaki bodd lahko pošiljali svoje prihranke svojcem po posebnih določilih. Letošnji velik dotok tujih inozemskih delavcev v Nemčijo je potreben zaradi lega, ker na to vplivajo vojne razmere, sicer pa na dolgo dobo ni mogoče reči, da bo v nemškem poljedelstvu
potrebna zaposlitev inozemskih delavcev.
*
Te dni slavijo v vsej Nemčiji petdesetletnico zavarovanja za poljedelsko delavstvo v Nemčiji. Dne 17. marca 1890 so v bivši Prusiji ustanovili 13 zavarovalnic za poljedelske delavce, mesec dni pozneje pa 18 takih zavarovalnic v ostalih delih
Nemčije. To zavarovanje je zahteval in izpeljal Bismarck, ki se je postavil na 6tališče, da mora tudi »vojak dela« za stara leta imeti svojo starostno in invalidno rento. Danes ima Nemčija 34 takih velikih zavarovalnih zavodov za poljedelsko delavstvo. V letu 1890 je bilo v Nemčiji pri teh zavarovalnicah zavarovanih 10.8 milijona oseb, danes pa jih je zavarovanih 23 milijonov.
Gobbels k Hitlerjevemu rojstnemu dnevu
Berlin, 19. aprila, t. Propagandni minister Gobbels je na predvečer Hitlerjevega rojstnega dne, ki bo jutri, 20. aprila, imel v radiu govor, v katerem je izjavil, da je mogoče, da obstojajo med posameznimi Nemci nesoglasja, da prav gotovo med njimi ni nobenega nesoglasja glede ljubezni, zaupanja in pokorščine do voditelja Hitlerja. »To je tudi najbolj trdna obramba naroda v usodnih trenutkih.« »Postavljeni smo pred hude preizkušnje,« je dejal. »Sodobno vojskovanje ni samo z orožjem, marveč tudi na gospodarskem polju, ter na fronti, kjer se je treba boriti za posest narodove duše. Nasprotna propaganda je postala neučinkovita. Nemški narod od Anglije ne bo sprejel nobenih povelj, nobenih nasvetov in poslanic, ter tudi nobenih spodbud. Nemški narod je zbran. Obe fronti, vojaška fronta in domača fronta sta eno. Nobeden se ne pritožuje, nobeden ne sprašuje. Naj bo že vloga, ki jo kot posamezniki imamo, takšna ali takšna, vsi smo eno v skupni želji, naj Hitler dolgo živi, naj nas vodi do zmage!«
čete so, kakor se je izvedelo, zgradile v smeri Namsosa tri sporedne obrambne črte. Zdi se, da hoče general \Veiss po vsaki ceni dobiti v roke železniško progo Trondhjem—Oslo. Toda to se mu bo^ posrečilo le tedaj, če bo mogel potisniti Norvežane iz Tentjerja.
Dalje pravi Reuterjev vojaški strokovnjak, da se bodo zavezniki spričo gorskega terena v nekaterih predelih Norveške najbrž zatekli h taktiki, ki je Angležem služila, da so zatrli nemire v severozahodnih obmejnih krajih Indije. Z drugimi besedami, gledali bodo, da pred vsakim prodiranjem zasedejo z močnimi prednjimi četami gore, ki obvladujejo glavne prometne žile. S teh gorskih postojank se lahko izvrše napadi z boka in s hrbta na sovražnika, če bi skušal prodirati po teh cestah. Vsaka angleška euola ima zbrane norveške vodnike.
Švedska poročila
Stockholm, 18. nprila. AA. Sedaj sporočajo, da je v Narviku okoli 700 do 800 nemških vojakov. Skupno število nemških vojakov ob železniški progi od Narvika do švedske meje pa znaša čez 2000. Čez švedsko mejo je prestopilo ponovno več nemških vojakov, ki so bili razoroženi.
Južno od Elveruma so Nemci naleteli na norveške čete, ki so se utrdile v planinah. Trdijo, da se Norvežani močno upirajo srditim nemškim napadom in da ogrožajo Norvežani Nemce pri Sol-verju. Glavni poveljnik nemških čet na Norveškem, general Falkenhorst, osebno vodi nemške operacije. Zdi se, da je osnovna taktika Nemcev v tem, da hitro napadajo s koncentriranim streljanjem. Nemške čete so oboroženo v glavnem z lahkimi poljskimi topovi in avtomatskimi puškami. Izve se, da se trdnjava Fosum, ki se nahaja za hrbtom nemških čet, še vedno drži in da imajo Nemci zaradi tega velike izgube.
Stockholm, 19. aprila, b. Iz dobro poučenih vojaških krogov iz Stockholmn poročajo, da so norveške čete mogle vzdržali vse položaje v provinci Nordland in Nordtrondeland. Nasprotno so pa Ncmci zavzeli province v Osterfeldu vse do švedske meje s Ilaldenom. Izjema je samo trdnjava Frederikstad in fjorski predeli okrog trdnjave, kjer se norveške čete še drie.
Bitke v zraku
Stockholm, 16. aprila, t. Iz norveških krogo. poročajo, da je bilo v veliki letalski bitki, ki se je razvila nad fjordom N a m s o s , zbitih 7 nemških letal.
London, 19. aprila, t. Reuter. Admiralitela poroča, da je angleško letalstvo v zadnjih dveh dneh napravilo nekaj zelo uspešnih letalskih napadov na Bergen, Stavanger in druge postojanke, ki jih imajo Nemci zasedene. Pri Bergenu so letala potopila eno prevozno ladjo. Napadla so podmornico in jo z enim zadetkom zadela. Prišlo je do velikih borb v zraku in sta bila pri Stavangerju en »Heinkel« in en »Dornier« sestreljena. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila. Nemška letala so zadela eno križarko in jo poškodovala. Križarka se je z lastno močjo vrnila v svoje oporišče. Druga poročila o poškodbah angleških vojnih ladij so neresnična.
Minister za mornarico je izjavil, da je Anglija, vštevši vse izgube na morju, ki znašajo okroglo 84.000 ton na mesec, in vštevši vse nove gradnje, kakor tudi ladje, ki jih je zajela od Nemcev, izgubila do sedaj samo \% svoje trgovske mornarice ali eno desetino lonaže vsega nemškega trgovinskega brodovja.
London, 19. aprila, t. Reuter. V krogih letalskega ministrstva izjavljajo, da znašajo angleške letalske izgube od dne 17. marca do 18. aprila 22 letal, ki so bila uničena. Nemške izgube na norveškem bojišču znašajo v, istem času 28 letal popolnoma zbitih in 19 drugih letal, ki so bila tako hudo poškodovana, da se verjetno niso več vrnila na svoja vzletišča. Pri tem pa niso všteta letala, ki so bila uničena ob priliki angleškega letalskega napada na letališče Stavanger, kjer je sedelo večje število nemških bombnikov.
K tem številkam je treba dodati še 6 nemških letal, ki so zbežala na Švedsko, in 10 letal, ki so jih zbili Norvežani. Skupno število nemških uničenih letal znaša torej 54.
Berlin, 19. aprila. AA DNB. V okolici Ber-gena je neki nemški oddelek na|>adel malo letališče na otoku Flateju in uničil štiri norveška letala.
Elverum ni bil bombardiran
Oslo, 19. aprila. AA. DNB. Norveški brzojavni urad je poslal posebnega poročevalca v Eidsvold, da se osebno prepriča o netočnosti vesti, ki jo je objavila švedska radiopostaja, da bi bili Nemci bombardirali to narodno svetišče, kjer je bila leta 1814 proglašena neodvisnost Norveške.
K bojem okrog Osla.
Zborovanje Zveze industrijcev
V veliki sejni dvorani Zbornice je bila danes glavna skupščina Zveze industrijcev za Slovenijo, katero je vodil predsednik g. Avgust Praprotnik. Uvodno je pozdravil navzoče predstavnike: zastopnika trgovinskega ministra dr. Andresa in bana g. dr. Natlačena, načelnika g. Dragotina Trste-njaka, zastopnika finančnega ministra fin. ravnatelja g. Mozetiča, zastopnika župana ljubljanskega občinskega svetnika g. Zvonimirja Lukiča, Centrale industrijskih korporacij g. dr. Frana Windischerja, Zbornice, njenega podpredsednika gosp. Riharda Skubca, Društva industrijcev in veletrgovcev g. podpredsednika g. Jos. Lavriča itd.
Z zborovanja je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem, nadalje so bili poslani z odobravanjem tudi pozdravni brzojavi predsedniku vlade g. Cvetkoviču, ministru financ g. dr. Šuteju, trgovinskemu ministru g. dr. Andresu, gradbenemu ministru g. dr. Mihi Kreku ter banu g. dr. Natla-čenu.
Zborovalce je v imenu trgovinskega ministra in bana naše banovine pozdravil načelnik trgovinskega oddelka g. Dragotin Trstenjak, nato pa je podal splošno poročilo predsednik g. Avgust Praprotnik. Iz tega poročila posnemamo:
Predsedstveno poročilo
Zunanjepolitične razmere so vplivale v znatni meri na razvoj našega gospodarstva, posebno pa industrije. Vse do izbruha vojne se je gospodarski položaj sicer postopno izboljševal, toda tudi v tem času naše gospodarstvo ni prišlo do pravega miru. Z izbruhom vojne pa je postalo zlasti pereče vprašanje surovin in je od ureditve tega vprašanja odvisen nadaljnji razvoj naše industrijske delavnosti. Preje je bila glavna skrb naše industrije v tem, kako plasirati naše izdelke doma in na tujih tržiščih, zlasti v deviznih državah, danes pa, ko so razne države omejile ali popolnoma prepovedale izvoz važnih surovin, je glavna skrb z nabavo zadostnih količin važnih surovin. Zveza industrijcev je pravočasno opozorila vse merodajne faktorje na to vprašanje, žal pa je naš upravni aparat delal prepočasi. Če bi bili zaslišani tudi zastopniki gospodarstva, bi se naša industrija pravočasno in ceneje preskrbela s surovinami, pa bi sedaj izdali mnogo manj deviz in bi si poleg kritja za tekoče potrebe pripravili tudi primerne zaloge.
Naši državi izdatki so ogromno narasli. Sredstva države lahko dobi ali s posojili, ki obremenjujejo tudi kasnejše generacije, ali pa z zvišanjem davkov. V teh časih je nevarno poslužiti se prevelikih kreditov pri Narodni banki, ker nas to lahko pripelje do nevarnosti inflacije. Davčna zvišanja so potrebna, toda za razvoj našega gospodarstva bi bilo izredno škodljivo, če bi se s previsokimi in nezmogljivimi davčnimi bremeni popolnoma zavrla tvorba domačega kapitala. V obdavčevanju naj se uvede absolutna pravičnost in naj se davki ne samo predpisujejo po zakonu, temveč tudi povsod enakomerno izterjujejo.
Sporazum je treba vsekakor pozdraviti, toda pri izvršitvi sporazuma ne smemo pasti v napako, da bi s trošarinami in drugimi samoupravnimi davščinami ovirali prosti trgovski promet v državi. Vse državno ozemlje mora ostati skupen in enoten gospodarski prostor. Nujno potreben nam je tudi industrijski načrt za vso državo.
Industrija v Sloveniji nam je nujno potrebna, ker smo agrarno pasivni. Potrebno jo je zato čimbolj pospeševati v naših krajih. Končal je s pozivom, naj industrijska podjetja tvorno sodelujejo pri delu Zveze, kar je v današnjih razmerah nujno potrebno v korist države.
Poslovno poročilo
Poslovno poročilo o delu Zveze je podal nato njen glavni tajnik g, dr. Adolf Golia. Iz tega poročila je posneti, da je Zveza industrijcev predvsem osredotočila svoje delo na napore za zadostno preskrbo naše industrije s surovinami. Prva je nato opozorila merodajne faktorje in počasi so prišla njena prizadevanja v tek. Ustanovljeni so bili posvetovalni odbori za posamezne industrijske panoge pri trgovinskem ministrstvu, kjer sodelujejo gospodarske organizacije z zastopniki prizadetih gospodarskih panog. Zlasti je biia prizadeta naša tekstilna industrija, ki so ji izpadli nabavni viri v Nemčiji in protektoratu. Zato si je prizadevala nadomestiti izpad s povečanimi dovozi iz Italije. Skuša pa uvažati predivo tudi iz Anglije, kjer so pa težave zaradi deviznega položaja. Ovira za preskrbo s surovinami je tudi blokadna kontrola. Dodeljevanje deviz se je na splošno izboljšalo, povečal se je n. pr. kontingent za uvoz surovega bombaža, nadalje je vzeta za podlago sedaj količina in ne vrednost. Toda potrebno je še več in zlasti izgraditi kompenzacijske posle, za katere je treba prošnje obravnavati čim dobrohotneje.
Industrijo je zelo prizadela tudi dodelitev bencina in nje potrebno, da se stavijo industrijam na razpolago za poslovne svrhe zadostne količine bencina.
Trgovinsko-politično vlada še vedno znatna živahnost in zlasti so pomembna zasedanja nemškega in italijanskega mešanega odbora, nadalje jugoslovansko-nemškega odbora za les, pri katerih sodeluje tudi Zveza. Želeti je, da bi novoosnovano ravnateljstvo za zunanjo trgovino začelo čimprej uspešno delati.
Preuredi naj se tudi izvozno kreditiranje, nadalje pa tudi uvedejo krediti uvoznikom za nujno potrebne surovine.
Zveza industrijcev se je veliko brigala tudi za davčna vprašanja in sodelovala z drugimi gospodarskimi korporacijami, vendar ni v vseh prizadevanjih uspela. Smatra pa še za posebej važno, da se uredi vprašanje davka na poslovni promet v nekaterih panogah, zlasti glede davka na vmesne proizvode.
Izvozne carine so zelo prizadele zlasti našo lesno stroko, kjer se je prezrlo, da je še mnogo neizvršenih zaključkov, pri katerih ne bo mogoče carine prevaliti na kupca. Po najnovejših poročilih se ima zvišati tudi blagovna železniška tarifa za okoli 20%, obenem pa se namerava izvršiti revizija klasifikacije blaga. Upati je, da bodo gospodarske korporacije imele priliko spregovoriti še o tem načrtu. V načrtu zakona o elektrotehničnem gospodarstvu naj se upoštevajo pridobljene pravice podjetij.
Glede socialnega zavarovanja naj se prizna ljubljanskemu okrožnemu uradu svojstvo samostojnega nosilca bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja.
Končno navaja poročilo še podrobne podatke o delu uprave in o številnih drugih akcijah Zveze industrijcev.
Nato je glavni tajnik g. dr Adolf Golia pre-čital računski zaključek za 1. 1939, ki izkazuje 1 mi-
lijon 434.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov, tako da se je bilančna vsota zveze povečala na 1.2 milij. din. Proračun za 1. 1940 izkazuje 930.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Po poročilu nadzorstva sta bila odobren računski zaključek in proračun kakor tudi predlogi uprave glede naložbe premoženja.
G. dr. Fran V/indischer je pohvalil triletno delo uprave, na kar je bila na predlog g. dr. Vrhunca sprejeta naslednja lista odborov: uprava: predsednik Avgust Praprotnik, podpredsednik Franc Heinrihar: člani: dr. Vinko Vrhunec, inž. Jernej Zupane, Viktor Naglas, Zdenko Knez, Avgust We-sten, Marica Majdič, inž. Oskar Dračar, Fran Bonač, Ivan Majeršič, Josip Hutter, Franc Vrevc in inž. Milko Pirkmajer. V na d z o r s t v o so bili izvoljeni: Anton Drobnič, inž. Herman Hieng in Marko Rudež; v častno razsodišče pu za predsednika dr. Fran Windischer, za člane dr. Kozma Aha-čič, Srečko Kobi, Joža Gašperšič in dr. Pavle Pe-stotnik.
Na predlog g. inž. Zadravca je bilo sklenjeno ustanoviti pododsek mlinov zaradi važnosti te industrijske panoge.
Sprejeta je bila tudi resolucija, ki izraža naslednje zahteve;
Resolucije
1.	Vsa važna gospodarska vprašanja naj se rešujejo ob sodelovanju gospodarskih strokovnjakov. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da 6e je v tem pogledu položaj izboljšal ter pozdravljamo ustanovitev posvetovalnih odborov za posamezne industrijske panoge, v katerih sodelujejo poleg službenih o6eb tudi zastopniki dotičnih industrijskih strok. V interesu uspešnega delovanja teh posvetovalnih odborov je želeti, da so v njih neposredno zastopane tudi regionalne industrijske organizacije.
2.	Industrija se zaveda 6vojih dolžnosti do države in državne brambe, zlasti v sedanjih težkih časih, ko so državni izdatki z ozirom na izredne prilike, v katerih živimo, tako ogromno narastli. Iz tega vidika presoja industrija novo davčno reformo. Pri tem pa smatramo, da morajo ostati davčne dajatve zmogljive ter da 6e 6 pretirano davčno obremenitvijo ne sme onemogočiti tvorba domačega kapitala. Tudi moramo zahtevati, da se uvede v obdavčevanju absolutna pravičnost ter da se davki povsod ne le enakomerno predpisujejo, temveč tudi enakomerno interjujejo.
Prosimo Ur. vlado, da v bodoče tako važnih ukrepov, kakor je nedavno uvedena reforma neposrednih davkov, ne izda, ne da bi predhodno zaslišala mnenje gospodarskih korporacij. Prepričani smo, da se bo ob sodelovanju strokovnjakov iz vrst gospodarskih ljudi in predstavnikov gospodarskih organizacij, ki 6tvari ne bodo presojali enostransko, temveč bodo pravilno upoštevali tudi interese splošnosti, vedno našla rešitev, ki bo ustrezala stvarni potrebi splošnosti, vedno našla rešitev, ki bo ustrezala 6tvarni potrebi, ne da bi obenem ogrožala naš gospodarski napredek.
3.	Z ozirom na neumestno trošarinsko politiko nekaterih občin, ki navzlic jasnim navodilom ministrstva financ in banske uprave še ^edno uvajajo trošarine na industrijske surovine in pomožna sredstva proizvodnje, zlasti na električno energijo, je nujno potrebno, da se to vprašanje končno z zakonom uredi ter v formalno-pravnem pogledu učinkovito zabrani udarjanje občinskih trošarin na industrijske surovine in pomožna sredstva proizvodnje. Prosimo, da se občinski proračuni, ki predvidevajo take trošarine, ne odobre, odnosno da se dotične proračunske postavke črtajo.
4.	Industrija dravske banovine pozdravlja smotrno delo na notranji preureditvi države na podlagi sporazuma s Hrvati z dne 6. avgusta 1939, ki se
Mestna hranilnica ljubljanska
Na svoji seji dne 19. aprila je mestni svet odobril računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske za lansko poslovno leto. Iz poslovnega poročila zavoda posnemamo, da je bilo na splošno lansko leto ugodno, vendar na denarnem trgu položaj ni bil ugoden. Vojna v septembru lani je kolikor toliko ugodni razvoj prekinila. Vloge so padle lani od 406.85 na 373.65 milij. din, kar za tako velik zavod ni mnogo. Hranilnica si je delno pomagala z lombardom, ki je znašal na koncu leta 1939 4.0 milij. din. V glavnem pa je zmogla odtok vlog zaradi svoje znatne gotovine, ki se je lani zmanjšala od 110.96 na 71.1 milij. din. Med aktivi je zlasti omeniti povečanje posojil občinam, nadalje se je zmanjšala bilančna vrednost nepremičnin. Bruto donos se je povečal od 27.87 na 30.2 milij. din, narasli pa so tudi stroški, zlasti odpisi pri vrednostnih papirjih, katerih tečaji so bili delno na koncu leta 1939 nižji kot na koncu leta 1938. Izredno so se zmanjšali odpisi pri dolžnikih. Čisti dobiček je znašal (brez dotacije pok. skladu) 1.2 (1.08) milij. din in je bil pripisan rezervnemu skladu, ki je s tem narastel od 15.77 na 17 milij. din, vse rezerve pa so znašale 18.77 milij. din pri bilančni vsoti 401.0 (432.0) milij. din.
Bilanca Drž. hipofekarne banke
Državna hipotekama banka objavlja za 31. marec naslednjo bilanco (vse v milij. din, v oklepajih podatki za 29. februar 1940):
Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 401.50 (465.64), posojila: hipotekama 17(53.4 (1778.4), na dohodke in doklade 1877.7 (1848.2), vodnim zadrugam 25.5 (25.5), lombardna 35.54, (37.5), meničnohipotekarna 69.6 (70.7), menična 56.2 (58.1), eskont drž. bonov 155.9 (114.24), tek. računi ministrstva financ 765.55 (710.6), razni tek. računi 2736.$ (2561.9), efekti rez. sklada 338.84 (338.84), efekti sklada za zavarov. bančnih zgradb 1.9 (1.9), vrednostni papirji 1279.85 (1225.7), nepremičnine 242.4 (252.56), razna aktiva 31 7 (26.9), bilančna vsota 9842.5 (9516.7), izvenbilančne postavke 7200.0 (6928.2).
Pasiva: samostojni skladi 582.0 (582.14), razni skladi 1711.5 (1615.14), kapitali javnih ustanov
522.2	(519.3), hranilne vloge 1190.9 (1204.4), tek. računi ministrstva financ 1231 (98.8), razni tek. računi 4026.4 (3823.7), zastavni listi in obveznice v obtoku 616.6 (616.6), predupni in depoji bank
257.3	(264.1), rezervni sklad 388.4 (383.9), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 70.1 (70.1), sklad za zavarovanje bančnih zgradb 2.45 (2.45), pokojninski sklad bančnega osebja 16.0 (15.65), razna pasiva 335.54 (320 8) milij. din.
Bilanca kaže majhno zmanjšanje hranilnih vlog, zalo pa so narasli v znatni meri tekoči računi. Na aktivni strani so narasla posojila javnim korporacijam ter državi.
upravičeno šteje med najpomembnejše dogodke v življenju naše ujedinjene države. Smatramo pa, da je treba pri izvedbi sporazuma ter pri preureditvi ostalih delov države strogo paziti na to, da ostane
vse državno ozemlje skupen in enoten gospodarski prostor. Trgovski promet v državi ee ne sme ovirati s trošarinami in drugimi samoupravnimi davščinami, ki imajo značaj notranjih carin.
5.	Opozarjamo kraljevsko vlado in posebej g. ministra financ na škodljivost izvoznih carin na važne izvozne predmete, tako zlasti na obdelani les. Mnenja smo, da bi se morali v današnjih prilikah, ko je od izvoza odvisen dotok prepotrehnih nam deviz, izogniti vsakemu ukrepu, ki utegne izvozu škodovati in ga ovirati. Zlasti 6e ne bi smelo prezreti, da imajo naša lesna podjetja še dokaj neizvršenih zaključkov, pri katerih nove izvozne carine ni možno prevaliti na inozemskega kupca.
6.	Vesti o nameravanem občutnem povišanju železniške tarife so povzročile v naših industrijskih krogih razumljivo vznemirjenje. Mnenja smo, da porast cen poedinega blaga, ki je v mnogih primerih le začasnega značaja, ni zadosten razlog za povišanje tarife, temveč bi se smelo povišanje tarife v glavnem naslanjati na povišanje režijskih stroškov, ki je pa razmeroma neznatno.
Prosimo, da 6e nudi gospodarskim korporacijam prilika, da zavzamejo k načrtu reforme železniške tarife svoje stališče.
7.	Težkoče glede preskrbe s surovinami prizadevajo industriji z ozirom na sedanje izredne prilike težke brige. Kakor priznavamo, da si pristojna službena mesta, kakor tudi Narodna banka v zadnjih mesecih mnogo in ne brez uspeha prizadevajo, da čimbolj omogočijo preskrbo naše industrije s surovinami, 6tno pa vendar mnenja, da v tem pogledu še niso izčrpane vse možnosti. Mnenja smo, da naj bi se večja pozornost posvečala kompenzacijskim poslom ter naj bi se tozadevne prošnje interesentov obravnavale čim dobrohotneje. Nujno potrebno je, da se uporabijo vsa sredstva v cilju, da se ne le zavaruje zadostna preskrba industrije s surovinami za tekočo potrebo, temveč tudi za rezervo za nepredvidene primere.
8.	Opozarjamo ministrstvo za trgovino in industrijo, da nezadostno dodeljevanje bencina za poslovno svrho težko ogroža poslovanje mnogih industrijskih podjetij, zlasti onih, ki prevažajo surovine in izdelke 6 tovornimi avtomobili, kakor tudi onih, ki imajo organizirano prodajo svojih izdelkov po trgovskih potnikih. Smatramo, da težave glede uvoza tekočga goriva niso tako velike in tako nepremostljive, da bi se morali v takšni meri zapostavljati važni gospodarski interesi, temveč da gre tu za hibe v organizaciji razdelitve tekočega goriva.
Zahtevamo, da se stavijo industriji za poslovne svrhe povsem zadostne količine bencina na razpo-lago.
9.	Pozdravljamo namero kraljevske vlade, da s uredbo z zakonsko močjo izda potrebna določila o elektrotehničnem gospodarstvu, ker predstavlja pomanjkanje tozadevnih enotnih in izčrpnih zakonskih predpisov resno oviro za napredek elektrifikacije naše države.
Odločno pa moramo ugovarjati določbami, ki b: posegale v pridobljene pravice obstoječih podjetij, to tem bolj, ker smo preprčiani, da take določbe niso niti v interesu elektrifikacije, niti niso z našim pravnim redom.
10.	Ponovno poudarjamo potrebo, da se določi enoten industrijski načrt za vso državo, ki naj bo merodajen na ustanavljanje novih in izpopolnitev ter razširjanje že obstoječih industrij. Za naše narodno gospodarstvo je škodljivo, ako se v državi ustanavljajo nova podjetja, ki nam niso potrebna, ter se s tem ubijajo že obstoječa podjetja, ki morajo v celoti zadostiti potrebi dotčinih izdelkov v državi.
11.	Ne le v interesu našega gospodarstva, temveč tudi iz vidika interesov tujske industrije, ki je za Slovenijo kot agramo pasivno deželo velikega pomena, je nujno potrebna ureditev najvažnejših prometnih vprašanj. Zlasti je potrebna izgraditev moderne cestne zveze med Mariborom, Ljubljano in Sušakom ter med našimi gorenjskimi letovišči in Zagrebom, kakor tudi direktne železniške zveze Slovenije z morjem.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. marca kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika vp rimeri z izkazom za 8. april):
Aktiva: zlato v blagajnah 2033.35 (+1.2), zlato v inozemstvu 23.36 (+4.0), skupna podlaga 2050.7 ( + 5.2), devize izven podlage 982.96 (+66.4), kovani denar 418.2 (—10.85), posojila: menična 1707.0 (—17.5), lombardna 75.97 (+0.44), skupno posojila 1782.94 (—16.94), eskont bonov drž. obrambe 1959.0 ( + 41.0), razna aktiva 2136.5 (—3.7).
Pasiva: bankovci v obtoku 10426.15 (+31.6), drž. terjatve 94.24 (+22.13), žirovni računi 843.25 (—17.7), razni računi 984.8 (+29.6), skupno obveznosti po vidu 1922.26 (+34.04), obveznosti z rokom 100 0, razna pasiva 369.1 (+16.1).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 12348.4 ■ (+61.65), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3,290.7445 (+8 3), zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3253.36 ( + 1.9), skupno kritje 26.64 (v prejšnjem izkazu 26.72)%, od tega samo z zlatom
iv	blagajnah po stvarni vrednosti 26.34 (26.47)%.
Izkaz kaže znatno povečanje deviznega in zlatega zaklada. Zmanjšala so se posojila zasebnemu gospodarstvu, povečala pa državi. Med pasivi se opaža nadaljnje povišanje obtoka bankovcev, nadalje naložb države pri banki, dočim so se zasebne naložbe pri banki zmanjšale.
Dovoljena zvišanja cen
Kr. banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v Ptuju, da smejo prodajati goveje meso do največ 11 din za prednji del in 13 din za zadnji del pri 1 kg, svinjsko meso pa na 15 ozir. 18 din za 1 kg in slanino na 14 ozir. 15 din za 1 kg. Zvišanje cene teletini se prepove. — Nadalje je odobrila mesarskim podjetjem v Sevnici, da smejo prodajati I goveje meso do največ 14 din za 1 kg zadnji del in 12 din sprednji del, teletino na 14 ozir. 12 din in svinjino na 16 ozir. 14 din za kg. — Nadalje je odobrila tvrdki Tvornice Zlatorog, Dračar i dr. v Mariboru, da sme prodajti apotekarsko mazilno milo po 15 din za kg pri odjemu pod 200 kg, oziroma največ po 14.50 din za kg pri odjemu nad 200 kg. *
Zvjšanje cen kartela za jedilni pribor. Na
seji kartela za jedilni pribor dne 31. januarja 1940
v	Zagrebu je bilo sklenjeno zvišati cene za 11 odstotkov. Toda ban banovine Hrvatske tega sklepa ni odobril, temveč je dovolil samo 8 odstotno zvišanje cen na temeljne cene z dne 13. okt. 1939.
♦
Ui 'oz koruze iz inozemstva. Iz Belgrada poročajo, da bo v kratkem podpisana uredba o brezcarinskem uvozu 5000 vagonov koruze za Priv. izvozno družbo. Nadalje bo uredba vsebovala tudi obveznost prijav zalog koruze, nadalje bo vsebovala določbe, da se bodo mogle nakaznice za prevoz izkoristi samo s posredovanjem P1D. I
Razširjenje kontrole cen na Hrvatskem.
Pred nedavnim je banovina Hrvatska razširila kontrolo cen na predmete, ki so potrebni pri gradbeni delavnosti. Včeraj pa je izšel odlok, po katerem se kontrola cen razširja tudi ni vse suhomesnato blago in salo ter slanino v svežem stanju.
Podvojitev glavnice borskega rudnika bakra. Upravni svet borskega rudnika bakra je sklenil sklicati izredni občni zbor delničarjev in na njem predlagati podvojitev sedanje glavnice od 60 na 120 milijonov frankov in eicer na ta način, da bi se imenska vrednost delnic zvišala od 100 na 200 francoskih frankov. Potrebne zneske za zvišanje glavnice bi družba dobila iz svojih rezerv, ki so znašale na koncu leta 1938 nad 60 milij. frankov, nevpoštevaje rezerv za posebne svrhe (davke, amortizacije, fluk-tuacije cen bakra itd.). — Rednemu občnemu zboru delničarjev dne 30. maja v Parizu, bo predloženo tudi izplačilo dividende v znesku 70.52 frankov čistih (po odbitju davkov) za prvenstveno delnico (1938 108.50 frankov) in 68.06 (104.50) frankov čistih za navadno delnico.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila osnovana delniška družba »Merkur«, industrijska tvorniška in trgovska d. d. z glavnico 3 milij. din, od katere se vpisu plača 10%, 50% pa se vpača mesec dni po protokolaciji tvrdke. Pri vpisu sodelujejo tudi podjetja, v katerih je udeležen inozemski kapital.
Hmeljarski tabor bo dne 2. maja ob 10 v Ro-blekovi dvorani v Žalcu.
Hmeljarska zadruga ima občni zbor 2. maja ob 8 dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu.
Odkod so prišli obiralci hmelja. Lansko leto je prišlo v Savinjsko dolino 9890 obiralcev hmelja, ki so zaslužili približno 4.5 milij. din. Največ obiralcev je prišlo iz Slovenije 8032, ostali pa iz sosedne Hrvatske (1858). Iz Slovenije je prišlo največ obiralcev iz okrajev: Šmarje pri Jelšah, Ptuj, Krško in Brežice, iz Hrvatske pa največ iz okraja Pregrada. Največ hmeljskih obiralcev je bilo zaposlenih v občinah: Žalec, Sv. Peter in Braslovče.
Borze
Dne 19. aprila 1910.
Oenar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 10,130.305 din, na belgrajski 9.2 milij. din. V efekr tih je bilo prometa na belgrajski borzi 660.000 dinarjev.
Ljubljana — zasebni kliring:
London 1 funt...... , 155.15— 158.35
Pariz 100 frankov ...... 87.65— 89.95
Newyork 100 dolarjev . , , . 4425.00—4485,— Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005,—
Amsterdam 100 goldinarjev . , 2348.50—2386.50 Bruselj 100 belg ...... 740.50- 752.50
Ljubljana — svobodno	tržišče:
London 1 funt........191.70— 194.90
Pariz 100 frankov..........108.35— 110.65
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5620.—
Ženeva 100 frankov..........1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . ,	2900.55—2938.55
Bruselj 100 belg ......	914.56— 926.56
Ljubljana — uradni tečaji: Berlin '1 tnarka ........ 14.70—14.90.
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem ....... 80.65—31.35
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... , 81.00—31.70
Sofija 100 din..........98 blago
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 8.915, London 15.745, Newyork 446, Bruselj 74.625, Milan 22.45, Madrid 45.—, Amsterdam 236.75, Berlin 178.—, Stockholm 105.50, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.50 pon., Atene 3.20 pon., Carigrad 3.20 pon., Bukarešta 2.30 pon., Helsingfors 8.50 ponudba, Buenos Aires 102.50 ponudba.
Vrednostni paplrfl Vojna Skoda i
v Ljubljani 428.50—432 v Zagrebu 429 —433 v Belgradu 428 —429.50
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 96—97, agrarji 51—52, voj. šk. pr. 428.50—432, begi. obv. 75—76, dalm. agr. 68-69, 8% Bler. pos. 97—100, 7% Bler. pos. 90—92, 7% pos. Drž. hip. banke 99—102. 7% stab. pos. 95 blago. — Delnice: Narodna banka 7900—8000, Trboveljska 240—241.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98 denar, agrarji 51.50 denar, voj. šk. pr. 429—433 (431.50), begi. obv. 75.50 denar, dalm. agr. 68.50 denar, 4% sev. agr. 49.50 denar, 8% Bler. pos. 100 den., 7% Bler. pos. 90—91 (90.25), 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Priv. agr. banka Trboveljska 240—242 (240), Gutmann 52—60, Slad. tov. Osijek 200—205 (200), Isis 30 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 350 denar.
Belgrad. Derž. papirji: voj. ško. pr. 428 do 429.50 (429.50, 429), begi. obv. 74.75-75.25 (75), dalm. agr. 67.75—68.25 (68.25), 6% šum. obv. 68 do 69 (67.75), 8% Bler. pos. 101.25 denar, 7% Bler. pos. 91.50 blago (91.25), 7% pos. Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka 7900—8000, Priv agr. banka 182 denar (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad. Koruza: bač. 203—205, bač. par. Indjija 204—205, bač. par. Vršac 203—205. Ostalo nesprem, tendenca mirna, promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. okol. Novi Sad, srednja bač., bač. okolica Sombor, gor. bač. in gor. ban. 263—265, srefti, 261—263, slav. 262—264, juž. ban. 258-260, bač. Tisa šlep la in Ila 264-266. -Oves: bač. 194—196, srem. in slav. 195—197. — Rž: bač. 208—210. — Ječmen: bač. okol. Sombor in srem. 64:—65 kg 204—206, bač. pomladni in ba-ranjski nesprem. — Koruza: bac. 204—20<3. — Moka: bač. Og Ogg 375—395, 2) 355—375, 5) 335— 355, 6) 315—335, 7) 285—305, 8) 180—185. — Otrobi: bač. in srem. juta vreče 170—175, somb. brez vreče 162.5—165. — Fižol: nespremenjen. Promet srednji. Tendenca Čvrsta.
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kriietijskim pridelkom na Jesenicah dne 13. aprila: Moka: črna pšenična 3.50—3.75 din, bela pšenična 4—4.25, govedina 12—14, teletina 14—18, ovčje meso 8—10, svinjska mast 20—21, sveža slanina 18, prekajena slanina 20, fižol 7—10, suh grah 5.50—12, domača leča 10—12, krompir 1.75-2, sladko seno 1.25, pšenična slama 0.65 din ječmen 8, ješprenj 4 din za kg. Mleko 2.25 din za liter, jajca 1 din komad.
BORBA PROTI DRAGINJE
Skrb za naše največje reveže - slepce
Človekoljubno in uspešno delovanje Društva flDom slepili" v Ljubljani
Te dni je v Ljubljani zborovalo društvo Dom slepih. Odbor je podal zborovalcem poročilo o svojem delu in skrbi za naše največje reveže — slepce, ki jih hoče približati širšemu občinstvu, saj je njih svet marsikomu skoraj tuj, če ne popolnoma odmaknjen. Zdrav, polnočuten človek, ki inore videti, se skoraj nikoli ne zaveda dragocenega zaklada narave, pridobljenega že po rojstvu, in ga zato tudi ceniti ne zna in ostane skoraj brezbrižen do tistega, ki ga je narava oropala za ta zaklad ali pa je izgubil vid pozneje po kaki bolezni ali drugi nesreči. Pred prvo svetovno vojno so pri nas slepi ljudje kot otroci životarili doma pri svojcih, dorasli so pa bili največkrat obsojeni na beračenje. Le malo je bilo tistih, ki so bili deležni ustanov za šolanje po strokovnih zavodih in še to le v tujini. Sedaj je to drugače. Tudi mi imamo zavode za slepce, toda javnost se le še premalo zanima zanje ter ne podpira dovolj teh prefiotrebnih človekoljubnih ustanov, da bi rastle in se izpopolnjevale ter nudile sprejem vsem slepcem, ki žele zase primernega dela in bivanja med slepimi tovariši, če se ne počutijo dobro doma ali pa nimajo več doma ter nalete med drugimi ljudmi na nepremagljive ovire pri izvrševanju svojega poklica.
Društvo dom slepih v Ljubljani si je v prvi vrsti izbralo nalogo skrbeti za slepce, ki so šoli odrasli, zlasti za tiste, ki so morali zapustiti kočevsko banovinsko šolo za slepe otroke in se umakniti drugim mlajšim, in ki nimajo poguma, da bi samostojno opravljali svojo obrt med javnostjo ter iščejo zavetja, dela in razvedrila v udobnem domu slepih v Stari Loki na Gorenjskem, ki ga je ustanovilo naše društvo in se zato tudi tako imenuje. Tudi v zadnjem poslovnem letu je storilo kar največ mogoče, da bi vršilo svojo težavno nalogo tako, kakor si jo je začrtalo ob svoji ustanovitvi. Občni zbor društva Dom slepih je vodil predsednik g. dr. Tomaž Klinar, stolni /upnik in kanonik, ki je pozdravil vse navzoče člane in prijatelje društva ter se zahvalil vsem, ki so kakor koli podpirali slepce.
- Tajniško poročilo
Nadvse požrtvovalna društvena tajnica gospa Minka Skaberne, profesorica v p., je podala svoje izčrpno poročilo o stanju društva in o odborovem delovanju v teku zadnjega poslovnega leta, ki je bilo zelo uspešno všaj v moralnem oziru. Odboru ni le na tem, da more društvo vzdržati svoj dom slepih, ki je bivši Strahlov grad v Stari Loki med Selščico in cesto, ki pelje v Železnike, temveč hoče ta dom dvigniti na tisto visoko stopnjo in sloves, kakor ga imajo taki zavodi v drugih banovinah in državah. Za to je prav j>o očetovsko skrbel njegov vrhovni upravitelj in odbornik g. Frarf Cvek, nadzornik drž. železnic v p., za primeren inventar, orodje in zadostno zaposlitev slepih oskrbovancev zlasti v posebnih skupnih delavnicah za slepce tipičnih obrti: košarstvo in pletarstvo pod strokovnim vodstvom. Dospela so prav obsežna naročila, tako, da so imeli slepci, zlasti moški, ves čas dovolj dela. Ženske so bile najbolj zaposlene okrog sv. Miklavža in božiča s pletenjem različnih oblačil. Njih največja želja je upeljava strojnega pletenja, a pletilnih strojev zavod doslej še nima.
V veliko duševno razvedrilo je vsem branje knjig v Braillevem točkopisu za sjepce. Za pove-
Na cesti Via dell'Impero v Rimu so na nekem starinskem zidu iz marmorja izklesali »Zemljevid fašističnega imperija«. Na sliki vidimo kamnoseka, Id kleše v marmor karto Albanije. Zemljevid bodo prvič pokazali javnosti 21. aprila letos.
čanje leta 1918 ustanovljene knjižnice s slovenskimi knjigami v Braillevem točkopisu skrbi društvena tajnica g. Minka Skabernetova, ki ji pomagajo razne gospe iz Ljubljane. V zadnjem letu je priraslo nekaj lepih del naših pisateljev in pesnikov ter tudi nekaj dobrih prevodov iz tujega slovstva.
Podpore za slepce nazadujejo
Društvo Dom slepih si je kmalu po svoji ustanovitvi pridobilo mnogo dobrih prijateljev in plemenitih človekoljubov doma v Sloveniji in na pobudo sedanjega odbornika g. Josipa Remsa celo med ameriškimi Slovenci. Mnogo razumevanja za slepce in dom slepih so pokazali tudi nekateri javni funkcionarji. Banovina je priskočila na pomoč z večjo vsoto denarja, kar je precej zaleglo. Dotok daril in volil je bil nekaj časa zelo močan, tudi število članov je raslo. Toda sedaj, ko živimo v času živčne vojske, se zdi, da je darežlji-vost precej padla, saj se to pozna celo na številu rednih članov, ki je od lanskega leta nazadovalo za 57. Sedaj ima društvo 223 rednih in 187 podpornih ter sedem ustanovnih članov. V tem imeniku pogreša društvo še marsikoga, za katerega ve, da bi lahko utrpel vsaj članarino, ki znaša letno le 20 dinarjev. Čeprav so ostali društvu mnogi podporniki zvesti, vendar mora društvo zaradi naraščajoče draginje že segati v rezervni sklad. Na obresti glavnice, ki jo je s trudom nabral odbor z raznimi prireditvami in volili dobrotnikov, je navezano vzdrževanje starološkega poslopja, pa tudi posestvo Okroglo na Gorenjskem in druge nepremičnine iz zapuščine jx> pok. prelatu Tomu Zupanu. Od države ne prejema dom slepih nobene podpore. Banovina prispeva mesečno k oskr-bovalninam slepcev v izmeri, kakor to dela po drugih zasebnih dobrodelnih zavodih. Velik del oskrbovalnine plača društvo samo. Občina, ki naj bi za svoje slepe soobčane prispevala vsaj z enim delom k oskrbovalnim v domu slepih, so zelo zanikrne, zlasti najbogatejše izmed njih. Zavedati bi se morale, da jim društvo Dom slepih odvzema marsikatero breme, ki mu same ne bi bile kos.
Obresti glavnice, članarina ter delna podpora banovine in občin ne zadostujejo za vse. Nujna je pomoč zasebnikov, zlasti imovitejših slojev, saj še davno niso spravljeni vsi potrebni slepci pod skupno streho doma slepih v Stari Loki, ki bo kmalu premajhen. Potrebuje še mnogočesa, zlasti še poseben oddelek za moške s čim več oskrbovanci, tiskarski stroj za tiskanje knjig, časopisov, revij in not v Braillevem točkopisu, razne stroje za delavnice ter mnogo različnega inventarja.
Vsi, ki imajo zdrave oči, naj se zavedajo, da so dolžni pomagati svojim slepim sobratom, zlasti še, če so premožni.
i . r. .f.
Blagajniško poročilo
Blagajnik g. Martin Poher, višji kontrolor drž. železnic v p., je orisal finančno stanje društva konec leta 1939, ki žalibog ni tako ugodno, kakor je bilo prejšnje leto. Vzrok temu je našel pri jako pičlih darilih v letu 1939, ko je znašala razlika med prejšnjim in sedanjim poslovnim letom 72.140 dinarjev, dalje pri večjih odpisih od nepremičnin 14.532, pa tudi, ker je moralo društvo plačati mestni občini ljubljanski za napravo robnikov ob zemljišču, delu zapuščine po pok. dobrotnici Heleni Bavdekovi v Ljubljani 17.890 dinarjev. Iz navedenih razlogov je moralo društvo vzeti iz rezervnega sklada 47. 394 dinarjev, da je pokrilo izostanek podpor. Končno se je g. blagajnik zahvalil vsem darovalcem z željo, da bi našli v novem poslovnem letu mnogo več posnemovalcev. Pri nabiranju članarine in podpor je pomagala g. blagajniku trudoljubna odbornica gospa Josi-pina Cvelbarjeva.
Dom slepih v Stari Loki
Upravitelj doma slepih v Stari Loki g. nadzornik Cvek je podal naslednje jx>roči!o: V letu 1939 je bilo 1. januarja v starološkem domu 33 slepcev. Med letom so umrli trije,nanovo je bilo sprejetih 8. Konec leta jih je bilo v zavodu 38 in sicer 12 moških in 26 žensk. (Danes jih imamo že 42.) Normalna oskrbnina za celotno oskrbo znaša mesečno 300 dinarjev. Seveda ta vsota ne zadostuje, zlasti pri sedanjih razmerah, za hrano, obleko, obutev, zdravila in režijo v zavodu, zato mora društvo prispevati vsak mesec lepe vsote. Nad polovico slepcev oskrbujemo po znatno znižani oskrbnini, ki niti za hrano ne zadošča, nekaj slepcev pa celo brezplačno. Prehrana in oskrba je prav dobra in ni v tem pogledu nobenih pri-
ko imo Zaradi ompje-e porabe goriva p r i mor a n i, da izkorillimo zadnjo l*aptjico goriva ZA kilomctraio in (.O \e mordmo varovati popravit zaradi dragiti rozervn.h delov~— upo-jlevajmo, da uporabljojo milijoni avtomobilillo^
M O B I L O I L
Ki Jik varuje pred rgubaml Avtomobilisti nis» v rmofi, sl»ui"je so j-K naučile, Uer jim Mobiloj| jamči r
popolno ifrabo goriv« — torej
več kilometrov $ manj gorival
najmanjšo obrabo stroja — torej
prihranek na popravilih!
Popofnoma sigurni ste I«
Za pomladansko izmeno olja samot
Moiriioil
STANDARD MVACUUM
OPOMBA: Opozorja mo /udi na nato 20-litmUo ročko, ki jo lahko naročile pri Mobiloil-prodajalcih.
tožb. Prirejena božičnica je prav lepo uspela in smo svoj čas o njej obširno poročali. V zavodu pa se ne nudi oskrbovancem samo hrana in obleka, temveč je poskrbljeno tudi za zabavo. Slepci imajo namreč mešani pevski zbor, igrajo, zlasti ženske glasovir, harmonij, citre in kitaro, moški pa harmoniko. Imajo tudi dober radio-aparat.
V letu 1939 so priredili v starološkem prosvetnem domu akademijo, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička. Uspeh je bil v vseh ozirih zadovoljiv. Naš mešani pevski zbor pod vodstvom g. Jožeta Matka pa je nastopil nekajkrat tudi v starološki in škofjeloški župni cerkvi v splošno zadovoljnost vernikov.
Naši slepci pišejo in čitajo v Braillevem točkopisu ter poučujejo novodošle v tej umetnosti. V delavnicah za razne obrti pozabljajo slepci pri delu svojo grenko usodo. Ženske so večinoma zaposlene pri ročnih delih, kjer so nekatere prave umetnice. Vežbajo se pa tudi v gospodinjstvu. Zavod vodijo štiri redovnice, sestre Marijine čudodelne svetinje, za dušno hrano pa skrbi jjožrtvo-valni g. dekan in častni kanonik Matija Mrak. Poleg sester obstoji naša družina še iz dveh hlapcev in treh dekel. Vsi ti so zaposleni na polju, v za-
vodu in v hlevih, kjer smo imeli konec leta enega konja, osem glav goveje živine in 22 prašičev.
Odbor ostal prejšnji
Poročilo nadzornega odbora je podal g. Alojzij Kocmur, ravnatelj I. delavskega konsumnega društva in predlagal odboru absolutorij s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah so bili v odbor nanovo izvoljeni gospodje: Fran Cvek, nadzornik drž. žel. v p., Maks Hočevar, meščan-skošolski ravnatelj v p., dr. Tomaž Klinar, stolni župnik in kanonik. Ivan Lazar, komercialni tajnik v p., Martin Poher, višji kontrolor drž. žel. v p., dr. Vladimir Ravnihar, ljubljanski podžupan in odvetnik, dr. Mavricij Rus, višji zdravstveni svetnik in mestni fizik, gospa Minka Skaberne, prolesorica v p., gospa Maruška Vrtovec in gdč. Vita Zupančič, strokovna učiteljica v p.
Dolgoletne izkušnje, ki jih ima odbor, so dober porok, da bo uspešno delo društva Dom slepih v Ljubljani ostalo na pravi poti, zlasti če ga bodo podpirali vsi drugi potrebni činitelji, javne oblasti, izdatna zasebna pomoč tudi imovitejših krogov in močna propaganda v domačem časopisju.
Kardinal H. Pellegrinetti:
Sv. Ciril in Metod
A slovanske knjige, ki jih je papež posvetil na oltarju 6vete Marije pri jaslicah, a sv. Ciril, pokopan v rimski cerkvi poleg svetih ostankov rimskega papeža, ki jih je on po dolgem popotovanju prinesel z Vzhoda v Rim, a sv. Metod posvečen in kot apostolski legat pooblaščen od dveh papežev, a svetniško češčenje izkazano Cirilu v Rimu takoj po smrti, vse to še danes glasno kliče, da je Kri6tu6, kakršnega 6ta sveta brata oznajala Slovanom, tisti pravi Kristus, ki hoče eno samo Cerkev, objema-jočo Vzhod in Zahod, Rim in Carigrad, Latince, Slovane in Bizantince, v edinosti z apostolikom, to je z rimskem papežem, naslednikom sv. Petra.
Če je bil kdaj trenutek, ko je bila edinost vesoljne Cerkve v Kristusu ožarjena s popolnim in čistim sijajem, je bil to prav tisti trenutek, ko sta sv. Ciril in Metod imela slovesen vhod v Rim. Prišla sta iz Carigrada z blagoslovom vzhodnega cesarja in patriarha, nesla relikvijo papeža, skoraj neposrednega naslednika sv. Petra, ki sc je z daljnega Krima vračal v Rim, spremljana od skupine slovanskih učencev, ki so nesli s seboj prve svete knjige v njih jeziku, da bi jih papež blagoslovil, v slovesnem sprevodu sprejeta od papeža, duhovščine in rimskega ljudstva, ki ju je pozdravljalo s ploskanjem in spoštovanjem: stik treh narodnih svetov, kjer so v nebo kipeči oblački kadila, plamenčki 6več in vzkliki ljudstva dajali bleščeč pečat edinosti src in vesoljnosti svete Cerkve v Kristusu in v papežu, kot nepremagljivo upanje za vrnitev vse črede pod edinega pastirja.
Obiščite častitljivo baziliko sv. Kieiueflta! V
zgomji cerkvi boste našli kapelo sv. Cirila in Metoda z oltarno sliko, ki predstavlja sv. Cirila in Metoda ter pred njima klečečega papeža Leona XIII., ki ju je v svoji okrožnici »Grande munus« (1880) slavil in pokazal kot vzornika svetosti in zavetnika cerkvene edinosti. Stopite dol v spodnjo cerkev. Pri že omenjeni nagrobni sliki, ki predstavlja filozofa, učenjaka in apostola Cirila poleg brata Metoda, bo6te našli dva spomina v počeščenje nedavnega jubileja velikega apostola (1100-letnica Cirilovega rojstva): en spomm 60 prinesli Hrvati, drugega pa Bolgari, eni katoličani, drugi pa žal ločeni bratje, a zedinjeni v češčenju tistih svetih apostolov, ki nista ločila Vzhoda od Zahoda, Carigrada od Rima in ki kot simbol edinosti svete Cerkve, zveze s Petrovim naslednikom, v nebesih prosita za obnovljeno in dokončno zedinjenje vseh v svetem in enem kraljestvu Kristusovem.
(Konec.)
Radovedni gostje
Letoviščarji so čudna, nepojmljiva bitja in so polni ugank. Bodi da pojejo ali žvižgajo ali sedijo v najtišji zeleni loki in igrajo koračnice na peklenskem stroju, vseeno je, vsi vsebujejo željo po hrupu, Če sedi kje na plotu kak ptiček, da bi si osna-žil perje, pa pride mimo kak letoviščar, tedaj ptiček umolkne in počaka s svojim opravilom, dokler ne gre tuji človek mimo. Toda ta ne zna molčatil Iztegne prst in pokaže na ptička in zavpije: »Lejte, lejte, kukavica!« Potem ptiček odleti in ga dolgo ni več. Seveda, saj ga vse to jezi, ker ni kukavica, ampak je kobilar.
Drugi letoviščarji so pa na vso moč radovedni, zlasti kar jc žensk, it) skoraj ua ni uiugačnih, koli-
kor se spominjam. Kjer koli ždi kak otrok, ki komaj malo čeblja, že ga začno na dolgo in široko izpra-ševati, kako da mu je ime, kdo da je njegov oče — torej sam sitna vprašanja.
Otrok utegne molčati in si le svoje misliti, a kar je nas odraslih, je pa zadeva hujša. Tako sem, na primer, nekoč, ko se nisem nič boljšega domislil, okna z modro barvo prepleskal, le dva v pritličju sta ostala rjava. Vaščani se zategadeli ne razburjajo, saj ved6, da utegne človeku o nepravem času zmanjkati barva ali pa potrpljenje. A letoviščarji 60 radi take malenkosti vsi iz sebe. Zbirajo se pred hišo in premlevajo zadevo, nekateri že zdvajajo o moji pameti, o mojem čustvovanju, drugi pa pravijo, da sem brez dvoma kak čudak, a nekateri spet pravijo, da je moj zakon na vsak način narobe. In resnično, ni dosti manjkalo, pa bi imeli prav, zakaj tudi hišni sostanovalci so se vmešali v to stvar, češ, da ne bodo mogli več trpeti te sramote. Ne vem, kaj bi, nemara pa bom storil kakor Salomon. Še nekaj oken bom prepleskal z rdečo in rumeno barvo. Potem bodo nazivali mojo hišo z imenom »mavrična hiša« — in vsi bodo zadovoljni.
Drugič spet, ko sem sedel za pisalnikom, ker se mi je zadelo, da sem našel dobro misel, me je mahoma zadel glas skozi okno v hrbet.
»Tu stanuje,« pravi glas.
»Tako je,« se odzove drugi.
»Pa pravijo, da je boječ.«
»Kaj naj to pomeni? Seveda moram koj vstati in se tiho splaziti k oknu, ker je bila ta opazka precej umestna. Pogledam ven, in ker to ni zadosti, pomolim glavo skozi rešetko. A v tem hipu se eden od obeh bitij obrne in me vidi, kako iztezam vrat **ti in imam smešno razkuširane lase; za vse na
6vetu ne morem dovolj naglo potegniti glave nazaj.«
So pa še drugi, ki so bolj nesramni, ki mahoma obstanejo pred vrati in 6e začno hihitati in skomol-cevati. Čez čas potrka na vrata in jaz bi si v božjem imenu zafnem srajco za vratom in odvedem obe noter Fna je prinesla s seboj listek, kamor naj ji napišem nekaj vrstic, ker zbira take listke. Druga, ki je bolj ljubka, je pa prišla le zaradi šegavosti, da bi me pri tem opazovala. Ta sploh še ni videla živega pisatelja, ampak le spomenike
No, kar se mene tiče, zares da nisem iz kamna, ampak sem dostopen človek. Pri meni smeš hoditi po sobi in si vse natančno ogledati: smeš se usesti na sleherni stol in vzeti slike s police, in če ima tista ženska oseba okusna usteca in majcene pege na nosku, potem sme tudi kaj vprašati, čeprav mi pri tem odpade rima. ki sem jo bil pravkar dobil.
Če sem vse te knjige tudi že prebral?
Nekatere.
In kako se to prav za prav napravi, ali se kar usedem in že imam pesemeo?
Da ne, pravim, da večkrat ni pesmica. A da tega ljudje ne opazijo vedno.
»Seveda*, pripomni gospodična, ko da si ni nič boljšega mislila o meni in ljudeh. Pa če zmeraj delam le pesmi ali pa tudi kaj drugega? Da res? In kaj, na primer?
»Na primer tole uro na steni,« pravim, da bi ai pridobil nov ugled.
»Tako In slike nemara tudi?«
»Seveda,« pravim raztreseno, ker sem pravkar dobil spet rimo.
»Pa tale vrč na skrinji?«
(Nadaljevanje na strani 6.)
&ko£ute novice
Koledar
Sobota, 20. aprila: Neža Montepulčanska, devica.
Nedelja, 2!. aprila: 4. povelikonočna nedelja. Anzelj, cerkv. učenik; Simeon, škof.
Novi grobovi
■f" V Ljubljani jo umrla, dobro pripravljena za pot v večnost, ga. Marija Krištof rojena Logar, soproga trgovca in |>oseslnika. Blaga raj-niea je bila dobra žena in skrbna mati, ki zapušča užaloščenega moža in otroke Marico, Franceta, Vereno in Boženo. Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, 21. aprila ob pol treh popoldne iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti 59 na pokopališče k Sv. Križu.
■f" V Ljubljani Je po dolgotrajni, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Adolf Peče, kapetan v pokoju. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob pol petih popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu.
-f" V Slepanji vasi pri Ljubljani je umrl gospod Josip Anžič, vulgo Sorž, gostilničar in mesar v Štepanji vasi. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 5 popoldne na štepanjskem pokopališču.
-f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Josipina Grčar, roj. Grebene. Pogreb bo v nedeljo ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Tovarniška ulica lo, Zelena jama, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
R E A L I T K T N A PISARNA Franjo P R I S T A V E C
se je preselila z Erjavčeve c. 4 a na GOSPOSVETSKO C. 3/1, telefon 23-81 — poleg »Figovca«.
Iz banovinske službe
Imenovani so: Privatni zdravnik v Cerknici dr. Karel Pintar za zdravnika združene zdravstvene občine Domžale v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino; zdravnik-volonter v banovinski bolnišnici v Mariboru dr. Josip Antonič za zdravnika zdravstvene občine Mislinjc v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII, položajno skupino: inž. agr. Matilda Klinar za uradniško pripravnico za VIII. pol. skupino pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani ter je obenem premeščena k banovinski kmetijski šoli v Poljčah.
Premeščeni so: Jan Vladimir, banovinski cestni nadzornik X. pol skupine pri okrajnem cestnem odboru v Litiji na novo odrejeni uradni sedež v Št. Vidu pri Stični v območju istega okrajnega cestnega odbora; zdravnik uradniški pripravnik v banovinski bolnišnici v Ptuju dr. Vladimir Breznik za zdravnika združene zdravstvene občine Ptuj-okolica; banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine pri banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel inž. Matija Rous v istem svojstvu h kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Napredovali so: inž. Lavoslav Viher, tehnični višji pristav VII pol skupine za banovinskega tehničnega višjega pristava VI. pol. skupine pri banski upravi v Ljubljani; Viktor Gračner za banovinskega višjega računskega inšpektorja pri banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel.; Ivan Smolnikar, Karel Jeseničnik in Andrej Gorjanc za policijskega stražnika I. razreda-zvaničnika I. skupine pri upravi policije v Ljubljani; Franc Vreg za podnadzornika drž policijske straže I. razreda VIII. skupine pri upravi policije v Ljubljani; Martin Čepon za policijskega stražnika-zvaničnika I. razreda I. skupine pri policijskem komisariatu na Jesenicah; Ivan Duša za policijskega agenta II razreda-zvaničnika 2. skupine pri upravi policije v Ljubljani.
Upokojen je Alojzij Pan, banovinski služitelj I. položajne skupine pri banovinskem zdravilišču v Dobrni.
Odpuščena sta iz državne službe policijski stražnik III. razreda zvaničnik III. skupine Andrej Mežek in policijski stražnik pripravnik v IU. skupini zvaničnikov Janez Uršič, oba pri upravi policije v Ljubljani.
*
— Redni občni zbor Gradbene zadruge »Martuljek« v Ljubljani, r. z. z o. z. bo 24. aprila 1910 ob 2 popoldne v semeniški dvorani v Ljubljani. Dnevni red; 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Čitanje revizijskega poročila; 3. Poročila načelstva in nadzorstva; 4. Potrditev rač. zaključka za 1. 1939; 5. Sprememba pravil; 6. Volitev načelstva in nadzorstva; 7. Slučajnosti.
»Kajpa,« pravim, »tudi tega, dete moje!«
»Pa iz česa le?«
»Iz ilovice in duha«, pravim in zapišem vrstice na listek.
A nato se morava oba zasmejati, ker sem jo neznansko potegnil, saj lepi na vrču znamka!
»Veš kaj,« pravi kislo njena prijateljica, »Liza, ti si pa res preveč predrzna!«
Mlajša umolkne, jaz se pa spet zamislim v pesem, dasi mi )e malce 6itno. Res jc, bolj častitljivega vedenja bi moral bili, to 6em že dolžan ugledu svojega poklica! Kam bi pa prišli, če bi se smela vsaka toponosfia deklica norčevati iz nas? Če bi si začeli ljudje pri vsem, kar jim pokažemo, ogleda-vati tudi dno!
Nikakor; ne smemo biti preveč domači, tudi tam ne, kar je umrljivega v nas. Zakaj tisti malik, ki sc le enkrat spozabi, da nima kdovc kako častitljive druge plati, je tudi ie vržen s prestola.
Jaz, seveda, sem le majhna luč med toliko lučmi. In dasi pravijo, da ni noben svetnik tako neznaten, da ne bi hotel imeti svoje lastne sveče, pa mi je časih res jako všeč, če kdaj pristopi kak kmet k mojemu oknu in spregovori z menoj nekaj pametnih besed. Ali pa če pride 6icer kak človek, pa ne zato, kakor da bi hotel slišati kaj globokih be-besed od mene, marveč ker misli, da sem nemara tudi jaz človek, ki sta mu meso in kri ljubša kot papir in črnilo.
Dobro je, če Bog komu od nas časih razveže jezik, da pove svojim človekim sobratom kaj v tolažbo. Toda tisto, kar je najboljšega v nas je zmeraj brez besede.
(Kari Heinrich Waggerl.)
—	Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi vse člane na VII. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 5. maja t. 1, ob pol 10 predpoldne v mali dvorani Narodnega doma«.
—	Omejni carinski oddelek v Planini pri Rakeku posluje od 20. t. m. naprej v novem poslopju,
! kamor se je te dni preselil. Na to izpremembo opozarjamo avtomobiliste, ki potujejo v inozemstvu.
—	Za »Sklad prof dr. P. Grošlja« so razen že imenovanih darovali: dr Pavel Kane, mlajši, 100 din; dr. Derč Bogdan, 100 din; dr. France Trampuž, odvetnik, Kannik, 100 din; dr. Vidmar Drago, Krško, 30 din; inž M. Nikolič, Jesenice, 50 din; Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, 1C0 din; dr. Baje Oion, 50 din; dr. Rudolf Sa-jovic, univ. prof., 100 din; Jakelj F. Gregor, veterinar, Ljutomer, 50 din; dr. Davorin Kolšek, zdravnik, Velenje, 25 din; E. Pogačnik, tovarna lesovine in lepenke, Brezno, 100 din; dr Hočevar, Kočevje, 30 d:n; dr. Fran Kolterer, specialist za kopališko zdravljenje. Rogaška Slatina, 50 din; dr inž. Kers-nič Viktor, docent, 25 din; inž. Lobe Feliks, univ. prof., 20 din; Barhič Martin, 30 din; dr. Ljudevit Merčtin, primarij, 100 din, dr. Oton Fettich, odvetnik, 100 d^n; A. Zlender, manufakturna trgovina, 100 din; A Prah, Kranj, 100 din; inž. Ladislav Bevc, 25 din; dr. Janko Pretnar, profesor, 100 din; dr. De-reani Ciril, Trebnje na Dolenjskem, 50 din; dr. Ivan Mazek, advokat, Litija, 10 din; Anton Verbič, deli-katese, šipecčrija. 100 dvn; Stupica Irma, trgovka, 50 din; Ant. Sfiligoj, 30 din; dr. A. Kansky, 200 din; dr. A. Lavrič, Rogaška Slatina, 50 din; Ivan Medic, trgovec, Novo mesto, 50 din; Tovarna za-maškov Jelačin & komp., 100 din; dr. Zoreč Adolf, zdravnik, Ruše pri Mariboru, 20 din; dr. Kajzelj Vladimir, 30 d in; Slovensko čebelarsko društvo, 100 din; Apnenik Celje, 100 din; Tvornica za dušik d. d. Ruše, 300 din. — Uprava »Sklada prof. dr. P. Groš-' lja« se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi novih prispevkov za Grošljev sklad.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Jnsef« grenčice.
—	Planina Vogel nad Bohinjskim jezerom je še vedno zavita v debelo snežno odejo. Sneg, ki ga je nebo natrosilo v letošnji zimi, tvori krasna smučišča in se nikjer ne prikazujejo spomladanske snežne puhline, ki se sicer pojavljajo, ako je sneg le narahlo naletaval. V letošnji zimi je pa veter sneg zbil v močno snežno gmoto, ki bo še daleč v jjomlad nudila zimskim turistom najlepše
prilike za uživanje planinskega, smuka. Dom na Voglu je še vedno stalno .oskrbovan!
—	Ljubljana-Bloke-Prezid-Gerovo-Sušak, redna avtobusna zveza. — Odhod iz Ljubljane ob 5.40 zjutraj. Odhod s Sušaka ob 13. — Aviopodjetje Pečnikar, telel. 49-28.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Rudarsko, ki deftijc proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svažost,
Nagrajeni osnutki za zgradbo „$lovenskega doma
a
»Lastni dom« z. z o. z. v Ljubljani objavlja, da jc razsodišče javnega natečaja za izdelavo osnutkov za »Slovenski dom« zaključilo svoje delo dne 18. aprila 1940.
Uspeh natečaja je;
Predloženih je bilo 18 načrtov v predpisanem
roku.
Prva nagrada v znesku 20.000 din je bila priso-jena projektu z geslom »1788«, čigar projektant je inž. arh. Marjan Tepina, Ljubljana, Tyrševa 5-IIL
Druga nagrada v znesku 13.C00 din je bila pri-sojena projektu pod geslom »2602«, čigar projektant je inž. arh. Oton Gaspari, Ljubljana, Beethovnova 4 in g. inž. arh. Tomaž Štrukelj, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 7.
Tretja nagrada v znesku 7.000 din je bila pri-sojena projektu z geslom »2630«, čigar projektant je inž. arh. Edvard Ravnikar, Ljubljana, Komenske-ga 24.
Četrta nagrada v znesku 5.500 din je bila priso-jena projetku z geslom »7658«, čigar projektant je g. inž. Milovan Kovačevič, Zagreb, Petrinjska 47-V.
Peta nagrada v znesku 4.000 din je bila priso-jena projektu z geslom »5317«, čigar projektant je g inž. arh. Milan Erbežnik, Ljubljana, Tabor 5.
Šesta nagrada v znesku 4.000 din je bila priso-jena projektu z geslom »1313«, čigar projektant je g. Kuglič Franc, gradbeni tehnik in Mavric Anton, stavbenik, Ljubljana.
Sedma nagrada v znesku 3.500 din je bila pripojena projektu pod geslom »9999«, čigar projektant je g. inž. arh. Mirko Kovač, Zagreb, Strojarska 9 in g. arh. Ivan Vitič, Zagreb, Savska 10-111.
Osma nagrada v znesku 3.000 je bila prisojena projektu z geslom »1700«, čigar projektant je g. inž. Pavel Gosti, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VIII-3.
Kraj in čas razstave bo objavljen pozneje.
Ljubljana, 19. aprila 1940. Za zadrugo »Lastni dom« r. z. z o. z. v Ljubljani: Dr. Franc Kulovec, 1, r. Dr. Žitko Stanislav, 1. r.,
po cbi&cwi
*	Hude posledice povodnji v Vojvodini.
Pri Novem Sadu ni več nevarnosti nadaljnih povodnji, ker je Donava tipudlu za več kakor meter. Veliko škodo jia povzroča podzemsku voda. Po posameznih delili mesta so še prava jezera. Evakuirano prebivalstvo se polagoma vrača na svoje domove, v kolikor hiše niso porušene. l isti nesrečni, ki jim je voda porušila hiše, |>a morajo še nadalje ostati v zasebnih stanovanjih in v javnih zgradbah, dokler končno ne bo odločeno glede zgradbe novih hiš. Mestni fizikal je začel s Cepljenjem prebivalstva proti legarju. Doslej je bilo cepljenih okrog 2000 osel:, cepili jih pa bodo še nad 10.000. V mestnih kuhinjah se še vedno pre-liranja nad 4000 ljudi, vendar se to število vsaki dan manjša Voda v. kanalu kralja Petra je še vedno zelo visoka. V Srbobranu in Be-čeju se še na večili krajih rr/.liva če/ nasipe, cesta Srbobrnn—linija je še vedno jioil i20 centimetrov visoko vodo.
*	Filmska igralka Gernldina Katt na Su-šaku. Znana filmska igralka Ceraldinu Kali, ki je s svojim očetom preživela nekaj časa v Dalmaciji, jc jirišla na Sušak ,kjer se bo mudila še nekaj dni, nakar se bo vrnila v Berlin.
^^^ RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmoč-nejše v Jugoslav ji in edino kona-^^^r lišče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca. ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne
motnje. Odprto od 12. maja!
Maj, junij - 10 dni Din 70^— do 850 —. Vse vračunano (pension, zdravnik kopelji, kopališke tak9e). Moderni kotnfort. tekoča votla, codba, daneing. kavarna, ton-kino, tenis itd. • Obširne prospekle do bite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI.
Direktni vagon iz Llulillnne, Beograda In Zagreba do samega kopališča!
1 1 i
*	Nov rekord v britju. Banjaluški brivski pomočnik Hilanija Cikota je potolkel rekord svojega zagrebškega tovariša, ki je obril nekega gospoda v trnajstih sekundah, kakor smo to svoj čas poročali. Cikota je opravil to delo v dvanajstih sekundah. Cikota je pripravljen, da se poskusi s svojim zagrebškim tovarišem v hitrosti brijenja pred strokovnjaki.
*	Odvetnik pred sodiščem oklofutal svojega klienta. Te dni je bila pred belgrajskim okrajnim sodiščem proti nekemu kohirju, jc imel svojega zagovornika. Ker pa obtoženec ni bil zadovoljen z zagovorom, se je obrnil proti njemu in mu zaklical; »Kakšen odvetnik si pn ti? Saj ničesar ne razumeš!« Zaradi teli besedi se jc odvetnik tako razjezil, da je skočil d<> kolurjn in mil jirisolil dve zaušnici. Zaušnici sta bil tako močni, da je kolar izgubil tri zobe. Zaradi teh zaušnic se je par dni nato moral zagovarjati odvetnik sam. Sodišče ga je obsodila na mesec dni zapora, pogoj nn za eno leto.
*	Hiša se je podrla in pokopala pod seboj družino. V vasi Kuzmič pri Srcniski Mitroviei se je podrla že stara hiša kmeta Branka Ka-rastalkov iča. V hiši je bila Karastalkovičeva žena s svojimi štirimi otroki. Vseli pet so razvaline pokopale |x>d seboj. 2eno in tri otroke se je posrečilo izkoj)ati iznod ruševin žive, sedemletni sinček pa je bil mrtev. Tram mu je razbil glavo.
*	Kmet padel iz vlaka. T/ osebnega vlaka, ki vozi i/ Zagreba |>roti Vara/dinu, je padel kmet Gabro Priblošan. Pri padcu se je hud > poškodoval in jo le/al v nezavesti več kakor eno uro. preden so ga našli. Nihče namreč ni opazil, da je PriboKan padel iz vlaka iu zato se vlak tudi ni ustavil, ampak je vozii kar na-
prej. Ponesrečenega Pribolšana so prepeljali v varaždinsko bolnišnico.
*	Na 2(1 let robije obsojena, pri ponovni razpravi pa oproščena. Pred šestimi leti je bila v vasi Popoveu na okruten način zadavljena starka Jela Kis. llmora je bil obtožen Josip I rkač. ki ga je okrožno sodišče v Bjelovar i obsodilo na 20 let robije. Ko je že jiar let jire-sedel v ječi. je |)rosil za obnovo postopanja. V svoji prošnji je obdolžil svojo ženo Marijo I rkač in n jenega brata Stjepana Sokola, da sta sodelovala. Marija je pobegnila v Francijo, njen brat Sokol Stjepan pa je bil leta 1938 obsojen na deset let robije. Na zahtevo naših oblasti je Francija izročila Marijo Tr-kač, ki jo je lani sodišče obsodila na 20 let robije. Višje sodišče pa je to sodbo razveljavilo in tako so je vršila te dni nova razprava. Marijin brat Stjepan Sokol, ki bi moral pričati proti Mariji, se je kot brat odpovedal pričevanju, pričevanju njenega moža Josipa 1'rkafa, ki jo je hudo obremenjeval, pa sodišče ni verjelo iu jc Marijo frkač oprostilo ter jo takoj izpustilo iz zapora. Zadnjo besedo bo imel Stol sedmerice v Zagrebu, ker sc je državni tožilec priložil proti oprostilni sodbi.
*	Obžgano truplo v gozdu. Iz Koprivnice poročajo, da so v nekem gozdu pri vasi Dra-ganovcu našli obžgano truplo približno tridesetletnega moža. Kakor je sodna komisija ugotovila, je bil mož v gozdu napaden in zadavljen. nakar so morilci, da bi zabrisali vse sledove zločina, zakurili grmado in na njo vrgli truplo. Pri -truplu so našli nekaj predmetov, s pomočjo katerih upajo, da bodo ugotovili, kdo je mož, ki je tako žalostno končal svoje življenje.
*	Vlomilec v zaboju 7. moko. V Mostanjah pri Karlovcu je služkinjo pri trgovcu Ivanu Živčiču ponoči /budilo žvenketanje .šipe. Kmalu nato je zaslišala tihe korake v kuhinji. Takoj je spoznala, da je nekdo vdrl v hišo. Skočila je skozi okno na cesto, tekla do soseda in ga zbudila. Ta je takoj alarmiral kmečke zaščite in z njimi vdrl v Živčičevo hišo, ki so jo od vrha do tal natančno preiskali. O vlomilcu niso našli sledu. Ko so pa dvignili pokrov / moko, so videli, da v njem čepi iskani vlomilec, ki je svak trgovca Živčiča Trdil je, da je v pijanosti zašel v hišo svojega svaka, vendar 11111 tega nihče ni verjel, zato so ga odpeljali in izročili sodišču.
*	Svojo staro mater je ubil. Orožniki v Bu-gojnu so zvedeli, da je pred dnevi utnrla nenadne smrti 73 lelna Mara Švraka. Zadeva sc jim jc zdela sumljiva in so uvedli preiskavo. Prijeli 60 njenega vnuka Vinka, ki je končno priznal, da je udaril teto z motiko po glavi, ker se je zavzemala za njegovega brata, s katerim je bil sprt. Mara je bila tako>j mrtva in so jo pokopali, kakor da bi bila umrla naravne smrti.
JUubJte^^
Gledališče
Drama. Sobota, 20. aprila: »Hamlet.. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Nedelja, 21. aprila: Hamlet«. Izven.
Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Ponedeljek, 22. aprila: Zaprto. — Torek, 23 aprila: »Hamlet-. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Opera: Sobota, 20. aprila: »Madame Butter-fly«. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leventove in Josipa Gostiča. — Nedelja, dne
21.	aprila ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20:
Lucija Lammermoorska«. Izven. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. — Ponedeljek,
22.	aprila: Zaprto. — Torek, 23. aprila: Zaprto. (Gostovanje Opere v Celju: Rusalka.)
Radio Ljubljana
Sobota, 20. apr.: 7 Jutranji pozdrav — 05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Brez prestanka, brez besed — za ploščo plošča v gosji red! — 13.50 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Brez prestanka, brc/, besed — za ploščo plošča v gosji red! — 14 Poročila — 17 Otroška ura: u) Slovenske narodne pripovedke in pravljice (bere M. Ukmar - Boltarjeva); b) Nastop najmlajših (vodi Sluvicu Vencujzova) — 17.30 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Organizacija in poslovanje pasivne zaščite v Ljubljani (dir. Fr. Jančigaj)
—	19 Nupovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije nar. obrambe — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar) — 20.30 »Lepa si, pomlad zelena...« Pisan večer z besedo, pesmijo in godbo. Izvajajo: Radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca, kvartet sester Stritarjevih, kvartet Fantov na vasi in člani Hadij. igral, družine
—	22 Napovedi in jniročila — 22.15 Za vesel konec tednu (plošče).
Drugi programi
Sobota, 20. aprila: Belgrad: 19.40 Prenos iz Niz-ze. — Zagreb: 21 Zab. koncert — Bratislava: 19.30 Nar. pesmi. — Praga: 18 Vojaška godba. — Sofija: 18.30 Mandoline. — Beromiinster: 21.30 Klavir.— Budimpešta: 22.10 Ork konc. — Bukarešta: 21.30 Slovanska glasba. — Stockholm-Horby: 19.30 Kabaret. — Trst-Milan: 17.15 Klavir — 22.10 Čelo. — Rim-Bari: 20.30 Ork konc. — Florenca; 21 Puccini-jeva opera »Deklica z zlatega zapada«. — Sottens: 21.20 Ork. koncert.
Rokodelski oder
Premiero simbolične igre »Deveta dežela«, ki
jo je spisal dr Joža Lovrenčič, bomo videli ob 8 zvečer v režiji g. Podvina na odru Rokodelskega doma. Igro bo uprizoril Rokodelski oder v proslavo pesnikove petdesetletnice z mnogimi drugimi njegovimi deli. Predprodaja vstopnic bo jutri od 10—12 dopoldne in zvečer od 7—8 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Vabimo k prav obilni udeležbi.
PLETENINE . TRIKOTAŽA
ALOJZIJ P O T li A T O PllJSJ
JO S. KUNC & C o.
LJUIIIjJANA - MIK LOS IC K V A CESTA
Prireditve in zabave
Prosveta v Zeleni jami ponovi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 8 zvečer v Zavetišču spevoigro: »Darinko« pod vodstvom g. Minka Brica. Vsi vljudno vabljeni. Cene običajne.
V nedeljo ob 8 zvečer na Frančiškanskem odru Niccodemijeva »Učiteljica«. Nastopijo najboljše moči dramske družine Frančiškanske pro-svete. Naslovno vlogo igra Mila Kačičeva, ki je ze v igri »Postržek« jjokazala poseben talent za Niccodennjeve junakinje. Nabavite si vstopnice v trgovini Sfiligoj.
Predavanja
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana — mesto prireja v soboto, dne 20. t. m. Vodstvo po vrtovih na Mirju. Pri tem bo imeli g. nadzornik Josip Strckelj predavanje o »oskrbovanju sadnega drevja spomladi«. Sestanek ob 4 popoldne na Mirju št. 27. Udeležba prosta. Člani in gostje vabljeni.
Sestanki
Združenje sodnoadministrativnega osebja, sekcija Ljubljana, ima svoj letni redni občni zbor 21 t m. ob 9 30 dopoldne v Ljubljani, justična palača 6oba št. 28 v pritličju. Dnevni red običajen.
Naše dijaštvo
Na 77. rednem občnem zboru SKAD »Zarje«,
dne 17 aprila 1940. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Resman Mate, cand. iur.; podpredsednik Sever Ivek, cand. iur.; tajnik Ladra Tone, stud. phil.; tajnik II Knific Janko, stud. techn.; blagajnik Ahacič Metod, stud techn.; gospodar List Franček. cand iur.; arhivar Luskar France, stud. med ; na-rodno-obrambni referent: Lombar Janez, stud. iur.; socialni referent: Jeza Maks, stud. phil.; odbornik ' france, stud phil. — Nadzorni odbor: Gradišnik Janez, cand. phil.; Perhavec Leon, cand. iur., Mahmč Jože, cand. phil _ Razsodišče: Makovec Viktor cand iur., Štular Franc, cand. techn., Pa-dersič V:nko, cand. phil.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr Ah čin Marjan. Korytkova ul. st. 18, telefon št 36-24.
Lekarne
. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Ma njin trg 5; mr. Kuralt, Oosposvetska c. 10 in mr. Bolnnec ded., Rimska c. 31.
Poizvedovanja
Našla se jc vsota denarja Oseba, ki je Izrabila, jo dobi proti legitimiranju pri semeniškem vratarju. Semeniška 4. Ljubljana.
p;6ma.
Vlomilec, ki ga posebno zanimajo ljubavr
Anekdota
Spontini, slavni operni skladatelj in generalni ravnatelj godbe Friderika Viljema III. jc bil nekoč v Halle. Pri glavni skušnji za veliko godbeno slav-nost se je Spontini pojavil z vsemi svojimi odlikovanji, ki jih ni bilo malo. Neki predrzen godbenik je dejal svojemu tovarišu: »Glej, koliko odlikovanj nosi Spontini, Mozart pa ni imel nobenega.«
Spontini se je mirno obrnil in odvrnil: »Ljubi prijatelj, Mozart tudi ni potreboval nobenega odlikovanja.*
Sami zvezdniki francoskega filma:
MAURICE CHEVALIER E. v. STROHEIM PIERRE RENOIR MARIA DEA
v prvovrstnem, do skrajnosti napetem kriminalnem filmu:
PAST
Velefilm o lepotici, kt se je žrtvovala, da rtši druge žene in o človeku-beltljl.
(Pieges)	PREMIERA DANES!
Ob 16. 19.	u,i;f, Tal.
in 21.
Kino Matica
21-24
I poje najlepše balade in PESEM SVOBODE
ljubavne pesmi v filmu Herojske borbe za svobodo in pravico na ameriškem zapadu.
Rezervirajte vstopnice! Danes ob 16, 19 in 21
Kino Sloga, telefon št. 27-30
1
p LJUBLJANA
Akrobata v Vegovi ulici
Ljubljana, 19. aprila.
Med realko in Glasbeno Matico v Vegovi ulici je po daljšem času spet visoko v zraku razpeta vrv, znamenje, da so obiskali Ljubljano zračni akrobatje. To pot razkazujeta svoje vratolomne sposobnosti dva jugoslovanska akrobata Pera Gli-šič in Daut Žudjelovič. Medtem ko je slednji doma le na žici, je Pera Glišič bolj vsestranski in zna poleg akrobacij tudi požirati britvice, ogenj ter ume še razne druge že povsem fakirske umetelnosti. Glišič je poleg vsega tega tudi hiromant in grafolog. Doživel je že mnogo uspehov doma in v inozemstvu ter je povsod zbujal občudovanje. Da pri svojih fakirskih poskusih ne uporablja trikov, je dokazal pred petimi zdravniki v Osijeku ter vpričo njih požrl šest britvic. Kakor sam pripoveduje, je požrl že več kilogramov železa, ne da bi pri tem utrpel kakršno koli škodo na prebavilih. Glišič je tudi znan akrobat na trapecu pod letečim aeroplanom. Oba akrobata skupno premoreta nič manj kakor 350 različnih atrakcij. Mnogo od teh bosta pokazala med nebom in zemljo v Vegovi ulici, in to vsak dan ob 5 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa ob 4 in 6 popoldne. Vstopnine za občanstvo ni, pobirajo se le prostovoljni prispevki,
*
I MaSa za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj.
1 Pogreb najstarejšega slovenskega časnikarja g. Ivana Naglica je bil včeraj popoldne ob 17 izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Na zadnje slovo je prišlo zelo mnogo prijateljev in spoštovalcev pokojnika, posebno številni pa so bili njegovi najožji tovariši iz uredništva in drugi člani novinarske organizacije. Po prvih obrednih molitvah se je od pokojnika z lepim govorom poslovil ravnatelj »Jutra« in predsednik slovenske novinarske organizacije g. Stanko Virant. Požrtvovalnemu javnemu delavcu bodi lahka žemljica slovenska!
1 Modelarske tekme priredi ljubljanski Aero -klub v nedeljo, dne 5. maja na letališču. Tekme bodo za motorne in jadralne modele. Vsi tekmovalci 6e morajo prijaviti do četrtka, 25. t. m. pri podmladkih oziroma krajevnih odborih Aero-kluba. Modelarji, ki niso člani pa v pisarni Gledališka ulica 10, kjer dobijo navodila za tekme in točen program. Za prva mesta so razpisana dragocena praktična darila.
1 Vodstvo v jubilejni razstavi. V nedeljo ob 11 predpoldne bo v jubilejni razstavi vodstvo. Govoril bo akademski slikar profesor Stane Kregar. Vabimo slovensko občinstvo, da 6e te prireditve udeleži ter si pri tej priliki še enkrat ogleda dela naših likovnih umetnikov, ki so 6e udeležili te razstave v tako velikem številu.
1 Slušatelji zagrebške umetnostne akademije pridejo v nedeljo, 21. t. m. ob 9 zjutraj v Ljubljano, kjer si hočejo ogledati jubilejno razstavo v Jakopičevem paviljonu in Narodno galerijo. Vodil jih bo akad. slikar profesor Krsto Hegedušič. Člane Društva slovenskih likovnih umetnikov kakor tudi druge tovariše vabimo, da 6e udeleže sprejeima ter pospremijo mlade hrvatske goste do Jakopičevega pa- I viljona.	j
prvotnega poslopja ob Wegovi in Gosposki ulici preselila v novo palačo, ki je bila stara banka Slavij a na prodaj. Kupila jo je zadruga Novinarski dom in spomladi so začeli zunanjost poslopja prenavljati. Fasada ob Wegovi ulici nasproti vse-učiliški knjižnici je bila že lično prenovljena in na pročelju, ki gleda na Wegovo ulico so te dni namestili napis Novinarski dom. Sedaj prenavljajo zunanjost poslopja v Gosposki ulici, pa tudi v notranjščini preurejajo in čistijo prostore. V kratkem bo tudi notranja ureditev in čiščenje opravljeno.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Ljubljanska filharmonija bo izvajala v okviru Bolgarskega tedna na koncertu, ki bo 22. t. m. v Unionu, kot prvo točko Bernardov »Scherzo za godalni orkester«. Skladba je bila zložena 1. 1938 in prvič izvajana 1. marca 1939 v Mariboru, kjer je imela najlepši uspeh. Kritik dr. E. B. v M. Z. je napisal, »da je to ena najlepših skladb zloženih v zadnjem času. Bernard je mojster zvokov, njegovo znanje ga uvršča v vrsto naših skladateljev itd.« — Bernard, rojen 1896, je član radijskega orkestra, dve leti je bil vojaški kapelnik in pet let kapelnik v Ptuju. — Na sporedu koncerta je še Čajkovski in Bolgar Vladigerov. Dirigent je dr. Švara, ki je ponovno potrdil svoj sloves izrednega dirigenta. — Predprodaja pri blagajni kina Union.
1 Damske pomladne plašče, kostume in obleke vam po meri najboljše izdela tvrdka Goričar,
Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira štofov volnenega in svilenega blaga.
1 Na Vodnikovem trgu električna ura. Živilski trg pred Vodnikovim spomenikom je bil res potreben točne električne ure. Pred leti so 6redi trga na železen drog pribili velik termometer, da bi kazal rekordno vročino, dostikrat nad 40 stopinj Celzija, kar so Ljubljančani kritizirali. Termometer se je namreč močno segrel od železja in tako je živo srebro vedno skokoma lezlo kvišku do neverjetnih višin. Ta termometer so pozneje odstranili. Mestni monterji so te dni postavili na trg novo električno uro. Pritrdili so jo na železni steber ob vogalu trga pri Mahrovi hiši.
1 Ribji trg je bil včeraj srednji. Dovoz morskih rib je bil razmeroma majhen. Na trgu 60 sc podražile 6ardelice, ki so bile po 12 din kg, prejšnji teden po 8 din, velike sardele po 18 din kg. Druge morske ribe: ošate 18, sipe 16, osliči in skampi 34. Cene dunavski postrvi (smuč) so se dvignile. Poprej so biel te postrvi po 20 din, včeraj po 28 din. Donavske ribe so se podražile, ker je bi! zadnji čas povečan izvoz v inozemstvo. Domače postrvi so bile po 40 din Po dolgem času so bile na trgu ščuke, večji-del iz Cerkniškega jezera. Bile so po 24 din kg. Belice so bile po 12 do 14 din kg. Zanimivo je, da včeraj ni bilo naprodaj žabjih krakov. Vseh morskih rib je bilo včeraj uvoženo v Ljubljano no 300 kilogramov.
1 Perutnina postaja dražja. Cene perutnini so se od jeseni, posebno zadnji čas močno dvigile. Kokoši so bile septembra lani 17 do 25 din posamezna, sedaj 35 do 40 din. Zaklane kokoši in očiičene jeseni 20 do 24, sedaj 30 din kg. Petelini jeseni 17 do 25, sedaj 35 do 40 din. Zaklani petelini 20 do 24, sedaj 26 din. Race jeseni 16 do 20, sedaj 30 din posamezna. Zaklane race jeseni 26, sedaj 28 din kg, Gosi jeseni 35, 6edaj 60 din komad.
MARIBOR
Dela za spomenik kralja Aleksandru oddana
Maribor, 19. aprila.
Zaradi burnih dogodkov, ki se okrog nas dogajajo, je mariborska javnost pozabila na marsikatero domače vprašanje, ki je poprej razburjalo duhove. Tako smo pozabili tudi, da je pri nas že nekaj let v teku akcija za postavitev spomenika Jvralju Aleksandru in da je bil že izbran najprimernejši osnutek, na podlagi katerega se bo spomenik postavil na preurejenem Trgu Svobode pred mestnim gradom. Spomeniški odbor za postavitev tega spomenika, ki je s tako vnemo zbral potrebna sredstva v iznosu preko 1 milijona dinarjev ter je potem izbral osnutek, je pa še nadalje vodil spomeniško akcijo. Ravno te dni je ta akcija prišla zopet lep korak naprej, ker se je odbor odločil, da odda potrebna spomeniška dela.
Da ni lansko poletje izbruhnila vojna, bi bili sedaj že sredi najbolj živahnih priprav za postavitev spomenika. Določeno je bilo namreč, da se bi že lansko jesen začela prva dela za preureditev Trga Svobode. Načrte za preureditev tega
SSZSSSLtZg" Charles Boyer
UUBAVNI KRIK
Irene Dunne
in lepa ireue uumie v najnovejšem filmu
Napeta ljubavna zgodba, ki se vrši v naj-lepš h krajih sveta
(Love
Affair)
Ob 16.. 19. in 21.uri KillO UlliOVI z?«
1 Vanja Leventova in Josip Gostič bosta gostovala drevi v Puccinijevi »Madame Butterlly«, prekrasni operi čudovitih melodij in življenjske tragike male Japonke, ki je bila prevarana v svoji zvesti ljubezni. Bolgarska gostinja je za svojo vsestransko odlično kreacijo Cho Cho San žela ne-deljeno visoko priznanje vse evropske kritike, zato bo njen nastop na našem odru nedvomno pomenil poseben dogodek v letošnji sezoni. Zavoljo izrednega zanimanja, opozarjamo interesente, da si pravočasno preskrbijo vstopnice za predstavo v predprodaji.
1 Razstava akad. slikarja Frana Godca. V galeriji »Obersnel« na Gosposvetski 3 otvori v nedeljo ob pol 11 akademski slikar Fran Godec razstavo svojih del (olja in tempere). Razstava bo odprta od 21. do 30. aprila 1930 in bo cenjenemu občinstvu dostopna od 8 do 20 zvečer. Vstop je prost.
1 Ljubljana je dobila Novinarski dom. Kar čez noč je Ljubljana dobila nov dom, to pot dom slovenskih časnikarjev, ki so si pred leti ustanovili posebno zadrugo, ki naj bi zbirala zmožna sredstva za postavitev novinarskega doma v Ljubljani. Zadruga je v letih nabrala že precejšnja sredstva in je letos, potem ko se je odločila, da doma na novo ne bo gradila, kupila že stoječo stavbo v središču mesta. Potem ko se je banka Slavija iz
trga je izdelal mestni gradbeni urad ter so bila v proračunu predvidena tudi že potrebna sredstva. Z letošnjo pomladjo bi se preureditvena dela nadaljevala ter bi bila do jeseni končana. Izbruh vojne pa je odložil marsikatero nameravano delo in tudi preureditev Trga Svobode.
V sredo pa je imel spomeniški odbor sejo, na kateri se je odločil, da vendar začne s predpripravami za postavitev spomenika. Priprave obsto-jijo v izdelavi podrobnih načrtov za spomenik, v izdelavi modela za kip v naravni velikosti ter v vlitju kipa v bron. Za prvi dve deli je bila včeraj tudi že podpisana pogodba med projektantoma inž. arh. Cernigojem ter akad. kiparjem Kalinom na eni ter spomeniškim odborom na drugi strani. Na podlagi te pogodbe bosta inž. arh. Cernigoj in kipar Kalin, ki sta, kot znano izdelala odobreni osnutek za mariborski spomenik, zvršila vse podrobne načrte, kipar pa bo še izdelal skulptur-no delo v naravni velikosti najprej iz gline, ki se odlije nato v mavcu. Izdelava podrobnih načrtov bo trajala 4—5 mesecev. Po določbah pogodbe mora kipar Kalin končati model skulpture v naravni velikosti v glini do 1. novembra. Odlivanje modela v mavec bo trajalo predvidoma 1 mesec. 1. decembra mora biti pripravljen mavčni odliv za vlitje kipa iz brona.
Obenem se je spomeniški odbor odločil, da sprejme ponudbo tvrdke Vozovac iz Belgrada za vlivanje spomenika v bronu. Tvrdka Vozovac je zelo znana ter je izvršila tudi vlitje ljubljanskega spomenika ter veliko spomenikov za Belgrad. Bila je tudi ponudba zagrebške Akademske livnice, ki pa je bila mnogo dražja kakor belgrajska. Spomeniški odbor se je odločil za sprejetje ugodne ponudbe tvrdke Vozovac že sedaj, da si zamore tvrdka pravočasno in po primerni ceni nabaviti material za bron, ki se bo pozneje gotovo znatno podražil. Vlitje spomenika v bronu bo trajalo predvidoma tri mesece, tako da bi na prihodnjo pomlad dobili v Maribor že bronasti spomeniški kip, ki predstavlja, kakor je bilo svoječasno povedano, pokojnega kralja na konju. Prav tako pa namerava spomeniški odbor že letos, ko bodo končani podrobni načrti, razpisati in oddati kamnoseška dela. Tako bi bilo potem prihodnjo pomlad vse potrebno pripravljeno, da se začnejo
dela za postavitev spomenika na Trgu Svobode. *
m Hrvatski književniki pridejo v Maribor. Dne
15. maja bo v Mariboru velika hrvatsko-slovenska kulturna manifestacija. Maribor obiščejo hrvatski književniki, ki bodo nastopili v našem gledališču na recitacijskem večeru, Poleg književnikov, ki so nastopili v Ljubljani, bodo prišli še drugi znani predstavniki hrvatske književnosti, med njimi tudi znani pesnik Tin Ujevič. "Prireditev se bo vršila v okviru letošnjega Umetniškega tedna, ki se prične na binkoštno soboto zvečer z otvoritvijo razstave likovnih umetnikov v veliki dvorani Uniona. Prihod in nastop hrvatskih književnikov bo gotovo višek letošnjega Umetniškega tedna ter bodo Mariborčani pripravili vse, da bo ta narodna manifestacija na naši severni meji čim veličastnejša.
m Velike sestre sv. Klare priredijo jutri v nedeljo ob pol petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke zanimivo Mlakarjevo igro »Zgubljena Marta«. Mladina vabil
m Dekliški krožek frančiškanske župnije Ima jutri ob pol 11 redni sestanek v Domu na Slomškovem trgu 12.
m Magdalenčani! Jutri v nedeljo po deseti maši vsi na prvi sestanek Kat. prosvet. društva v Prosvetnem domu.


Angleški rulilec »Cossack«, ki je znan po svojem drznem napadu na nemško pomožno vojno ladjo »Altmark« v norveških vodah, je sodeloval v pomorskih bojih okrog Narvika. Zdaj poročajo Nemci, ds so ga bombe z nemških letal zažgale is da jc nasede! nekje ob nurVeški obali.
Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru
vabi vse svoje člane na
izredni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, 21. aprila 1940 ob devetih dopoldne v vrtni dvorani ' gostilne Hren na Pobrežju, Aleksandrova cesta 24. — Na dnevnem redu je preosnova društva na zadružno podlago ter volitve funkcionarjev.
Načelstvo.
m Kobanski teden. V četrtek je bil »Kobanski večer«, na katerem so nastopili pevci iz Kamnice ter kmečki godbeni trio iz Sclnice ob Dravi. Večer je bila posrečena prireditev folklornega značaja ter je pokazala del kulturnega življenja naših Ko-bancev. Obisk je bil zelo zadovoljiv. Drevi ob 20 bo v dvorani Zadružne gospodarske banke nastop igralske družine iz Selnice ob Dravi.
m Občni zbor krajevne organizacije JRZ za magdalensko predmestje bo danes zvečer ob pol 8 v kavarni Vollgruber na Frankopanski cesti.
m V Studencih pri Mariboru priredi Prosvetno društvo jutri v nedeljo ob pol 4 v prosvetni dvorani predavanje. Predaval bo mariborski podžupan Žebot o predmetu: »Borbe za slovenski Maribor in severno mejo v letih 1918 in 1919 pod vodstvom generaia Maistra«,
P
m Suimcljeva umetniika razstava »Kobantko«
v mali dvorani Uniona vzbuja čim dalje večjo pozornost. Mladi umetnik, ki je z olji, akvareli in grafiko tako slikovito in nazorno podal kos naše krasne, pa še tako malo poznane kobanske zemlje, zasluži vso podporo slovenske javnosti.
m Vstopnice za simfonični koncert orkestralnega odseka Glasbene Matice se dobijo pri Put-niku. Na tem konccrtu bo izvajal član mariborskega tria prof. dr. Roman Klasinc Gricgov koncert za klavir s spremljevanjcm orkestra.
m Umrla sta v Strossmajerjevi ulici 34 letna Božič Matilda, v bolnišnici pa upokojeni železničar Jakob Weiss, star 87 let.
m Tekma psov-ptičarjev bo jutri v nedeljo na lepih loviščih v Račah. K tekmi se bodo pripustili psi-ptičarji iz lanskega gnezda. Zbirališče je ob 7 zjutraj v čakalnici na kolodvoru v Račah.
m Smrtna nesreča. V Dražencih na Dravskem olju se je smrtno ponesrečil 47 letni zidar Anton išek. Ko so postavljali na novi stavbi ostrešje, je Pišek padel z odra v globino, pa je pri padcu priletel na visok kup zložene opeke. Kup se je pri tem podrl ter je opeka zasula Piška. Dobil je pri tem tako hude notranje poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
m Velika tatvina je bila izvršena na škodo posestnika Mihe Rata na Spod. Kapli, kateremu je neznanec odnesel iz hiše 7400 din. Rat je osumil neke sosede, s katerimi si je v sovraštvu.
m Vlak povozil železničarja. Železničar Šlegl Vincenc iz Pretreža se je vračal z obiska pri svoji sestri v Laporju domov v Poljčane. Šel je ponoči kar po progi, pa je zaradi hudega vetra preslišal šum osebnega vlaka, ki je prihajal za njim. Lokomotiva ga je sunila s proge, leva roka pa mu je ostala na tiru ter so mu jo kolesa v dlani odrezala. Zadobil je obenem zelo nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m Ogenj uničuje. V Sp. Gašteraju je uničil požar s slamo krito gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestnika Ivana Škergeta V Št. llju je začel goreti gozd posestnice Marije Cernec, ogenj pa so pogasili, še preden je zavzel večji obsega. Zažgali so po neprevidnosti šolarji. — Prav tako je nastal požar v gozdu posestnika Ivana v Gradu, ki so ga povzročili otroci. Ogenj je uničil mlad smrekov nasad, ogrožen pa je bil tudi ostali gozdni kompleks. Gozdni požar je bil tudi na Breznem v gozdu Antona Robiča. Zgorel je poldrugi oral bukovega in pol orala smrekovega gozda Škoda ste ceni na 15.000 din. Požar je nastal zaradi neprevidnosti.
Gledališče
Sobota, 20. aprila, ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Znižane cene.
Nedelja, 21. aprila, ob 15: »Cigan baron«. Znižane cene. Ob 20: »Vdova Rošlinka« Znižane cenc. Za Združenje gledaliških igralcev.
Ptuj
Smrtna kosa. V torek je umrla v visoki starosti 89 let gospa Weiser Julijuna. Pokopali so jo v četrtek na mestnem pokopališču. Naj počiva v miru!
Mlada drevesca — so zopet posekali oziroma poškodovali neznani podivjanci ob državni cesti na Hajdini in naprej. Slična podla deju-nja se zadnji čas pogosto dogajajo na več krajih. Varnostnim organom in oblastvom sploh svetujejo naši kmetje, ki so pri takem početju najbolj prizadeti, da z Vsemi prijetimi divjaki temeljito obračunajo, ker si drugega ne zaslužijo. — V gornjem primeru so orožniki aretirali nekoga iz llajdine, ki ga sumijo, da je v zvezi s tem podlim početjem.
Prečitajte, ker je važno! Na oglasni deski mestnega poglavarstva je nalepljen zanimiv in potreben razglas o bolezni, ki se posebno zadnji čas zelo širi, namreč vnetje možganske mrene (meningitis cerebrospinalis epidemica). Na tem razglasu je pojasnjen oovzročitelj bolezni, ki je nalezljiva, njen razvoj, ravnanje v bolezni sami in zdravljenje te nevarne bolezni. Ker je velevažnega pomena, da smo o tej do sedaj še nepoznani bolezni podrobno poučeni, svetujemo vsem, ki se zanimajo za vpr i-šanje te bolezni, da si navodila sami preeitajo!
Beltinci
Minki Osterčevi v spomin! Preteklo sredo smo pokopali na našein pokopališču daleč znano in spoštovano gospo Minko Osterc, soprogo veletrgovca g. Petra Osterca. Takega pogreba je deležen le malokdo. Na zadnji poti jo je spremljala nepregledna množica i/, vseh slojev od blizu in daleč z 12 duhovniki, še pred dobrim tednom smo jo videli v trgovini zdravo in veselega obraza kakor vedno. Pred dvema dnevoma pa nas pretrese žalostna novica: »Osterčeva gospa je mrtva.« Prvi hip ni mogel nihče verjeti. Njena smrt nas je užulostilu vse, posebno še njeno družino, najbolj pa je po-trla njenega g. soproga, ki boleha že več let in ki mu je bila pokojna gospa ves čas bolezni tolažil n i angel.
Blaga gospa! Mislili smo vsi, Ti in mi, da hrani knjiga Tvojega življenja še mnogo nepopisanih listov. A Gospod Bog jo je pregledal in dopustil, da je smrt podpisala zadnjo st ran. Tvojih dobrih del je bih) dovolj. Bila si našim materam in ženam zgled blage in ču-ječe matere, ljubeče žene in skrbne gospodinje. Za Tvoja tiha delu usmiljenja znajo le številni reveži in Bog. Bila si podpornica našim revnim dijakom; večim si j>omogla do oltarja. Bil a si dobrotnica domače cerkve* marsikatera Tvoja sveča je dogorela na naših oltarjih, krasi jih marsikateri Tvoj prt. Bila si naklonjena vsem prosvetnim in dobrodelnim društvom. Od 'Tebe smo se lahko učili mnogih čednosti: vestnosti v verskih dolžnostih, potrpežljivosti v trpljenju, udanosti in zaupanja v božjo Previdnost, ponižnosti in skromnosti, veselja do dela, podjetnosti, vztrajnosti in pametne varčnosti. Bila si pum lik žene, kakršno hvali sam sveti Duh v božji knjigi: »Kdor je našel dobro ženo, je našel zaklad in je prejel milostni dar od Gospoda. Njena cenu je nad biseri.« — Ob Tvojem grobu, blaga gospa Minka, prosimo troje: Tebi daj Gospod Bog bogato plačilo, Tvojim žalu-jočim, zlasti potrtemu g. soprogu tolažbo, nam
pa mnogo takih žen !- — ■ » ........
Počivaj v miru!
™ O ■ ""I" "p" li'ui/.|)i;, 11(1111
in mater, kot si bila li!
Laško
V nedeljo, dne 21. IV. 1940 priredi Fantovski odsek v Laškem predavanje o »Obrambi pred zračnimi napadi«. Predaval bo priznani strokovnjak kapetan g. Franjo Toš iz Celja. Predavanje bo v šolski dvorani A šole. Vabljeni!
»,n£rel,e,kl0-nede,i0 J'e bil° v Laškem zborovanje MRJZ. Poročal je g. senator Smodej. Dvorana je bila pona in so zborovalci govornikova izvajanja nagradili z burnim pritrjevanjem. 2e!imc še več tako uspelih zborovanj!
«
KULTURNI OBZORNIK
Teden bolgarske glasbe
Jugoslovansko bolgarsko liga je obenem z ljubljanskimi glasbenimi krogi zasnovala teden bolgarske glasbe, ki se je pričel v četrtek 18. t. in. s klavirskim koncertom enega najboljših sedanjih bolgarskih komponistov Pančem Vladigerom v Ljubljanskem radiu. Umetnik sam je prišel te dni v Ljubljano, du .je (imel ta večer svoje klavirske glasbe v ra din, oziroma, da bo sodeloval v ponedeljek ob S zvečer na velikem simfoničnem koncert.t Filharmonije pod vodstvom dir. dr. Švara. Koncert Im vseboval slovenske (Bernard: Sherzo) bolgarske in slovanske skladbe ter je vključen v program bolgarskega glasbenega tedna. G. Pnnče Vladigerov bo sodeloval na tem koncertu z dvema točkama, s svojo rapsodijo »Vardar« ter »kluvirskitn koncertom št. 5.« Prva rapsodija je ena najboljših velikih sklad ter je bila v svetu predvajana vsaj že VKX) krat! V Jugoslaviji dozdaj še ni bila igrana. ter bo svoj krst doživela šele v Ljubljani v ponedeljek. Dirigiral bo dirigent švara, dočim l>o svoj klavirski koncert št. 5 izvajal pri pianu kompozitor g. Pančo Vladigerov sam. Ta naš gost spada med največje sodobne bol- I garske skladatelje ter Je sedaj profesor glas- I
liene akademije v Sofiji, dočim je bil pred nastopom III. Države v Nemčiji glasbeni ravnatelj Reinhardtovegu gledališču v Berlinu in nu Dunaju. Rodom je iz šuninu, kjer je bil njegov oče advokat, pu je že 10 leten deček izd il v tisku prvo klavirsko skladi*). Dozdaj je napisal krog 50 različnih kompozicij zu klavir, violo, simfonično skladbo, in eno opero. Izvajanje njegove Rapsodije »Vardarc je gotovo velik glasbeni dogodek za Ljubljano, še celo pu udeležba komponista samega.
V sredo ob 8 zvečer Im> v mali dvorani Filharmonije imel predavanje o bolgarski glasbi znani bolgarski muzikulog Ivan Knmbu-rov, znani avtor edinstvenega Glasbenega slovarju na Balkanu, v katerem se je oziral tudi na slovenske glasbe like. Njegovo predavanje bo ilustriral s klavirskimi zgledi prof. L. M. škerjunec. G. Kambttrov bo ostal potem še nekaj dni v Ljubljani, da stopi v stik s slovenskimi komponisti, kajti namen ima napisati posebno knjigo o slovenski glasbi, kakor je napisal pred kratkim knjigo o ]x>ljski glasbi. G. Kamburov je znani glasbeni publicist in je bil svoj čas glasbeni refernt pri dnevniku »L1 tro«.
Gostovanje ge. Vanje Leventove v Operi
Srečen slučaj je, da v okviru Bolgarskega tedna gostuje v ljubljanski Operi ena največjih bolgarskih umetnic Vanja Leventova, ki živi sicer v Italiji ter gostuje po vsej Evropi. Danes l>o nastopila v operi v vlogi Butter-flv, v četrtek 25. t. 111. pu v operi Adriuna Lecouvrcur. Nato pa bo šla v Sofijo na pravoslavne velikonočne praznike ter po praznikih, ko se bo vračala skozi Ljubljano, bo odpela še Traviato.
Vanja Leventova kot Madamo Butterfly
Gospa Vanja Leventova, mlada lepa dama z eksotičnim izrazom, je obiskala v družbi tajnika jugoslovanska bolgarskega društva tudi naše uredništvo ter je bila tako prijazna, da je našemu uredniku dala nekaj pojasnil na vprašanja. Na vprašanje, če je že gostovala v Ljubljani, je rekla, da še ne, kakor sploh še ne v Jugoslaviji, da pu se je skozi Ljubljano peljala že dvakrat.
»škoda, da je bil velik veter, ko sem prišla sem in nisem mogla iti na grad, odkoder bi rada pogledala Ljubljano in to lepo okolico, /ato pa sem bila zelo vesela, da me je bolgarska liga peljala v Kranj, kjer sem pri Jahaču uživala »kranjske klobase«, ki so bile resnično zame nekaj specialnega. No, pa to ne spada k jutrišnjemu nastopu,« se je smeje opravičilu in mi potem pravila o svoji pevski karieri.
Rodilu se je v Dobrudži, toda šolala se jc glasbeno v Italiji ter je kmalu začela nastopati v najrazličnejših gledališčih, s katerimi sem delala sezonske pogodbe. In potem se je začela pot njene slave. Nastopila je v vseli italijanskih mestih: v Rimu, Milanu v Scnii, Benetkah, šla z italijansko igralsko skupino na Malto, kjer je dosegla svoj največji uspeh: angleški gubernntor ji ji poklonil veliko zaponko v obliki angleške krone z petimi biseri, ki se je blestela vrhu košare cvetja. Osemdeset predstav je dala ta igralska skupina, toda le ona je bila deležna tako velikega odlikovanja. še eno tako veliko odlikovanje je dobila na španskem, kjer se je mudila zadnja leta pred revolucijo in med revolucijo samo. Ko je bila v Valenciji po nastopu v največjem amfiteatru in prisostvovala bikoborlii, je toreador, ki jo je poznal samo po nastopu prejšnjega dne, ubil v njeno slavo biku in se ji po zmagi poklonil pred vsemi tisoči, kar se dogaja samo kraljem. V Španiji je gostovala v vseh večjih mestih, pa tudi na Portugalskem, kakor tudi Angleškem. Revolucijo je doživela v Španiji, ter je morala bežati pred njo. Izgubila je v njej samo nekaj plaščev. Dobila je povabilo na Newyorško opero Metropolitan, pa je zaradi smrti očetove odklonila. Sedaj jo vabijo v Rusijo. Vse operske partije poje v originalu, kakor so bile napisane. Sedaj jc na poti v Sofiji ter se je ustavila v Ljubljani, da bo odpela dva nastopa, enkrat pa po vrnitvi iz Sofije, kamor gre zu praznike.
»Čeprav delujem v Italiji, sem navdušena Slovanka in verujem celo. da ima slovanska rasa vso bodočnost, ker je zdrava na duši in telesu in ni degenerirana. Vesela sem, da lahko gostujem tudi med Slovenci ter s tem prav v času bolgarskega glasbenega tedna morem prinesti k tem kulturnim stikom svoj dele/.«
Ob redkem gostovanju take slavne pevke v naši Operi smo prepričani, da !m> danes, ko bo ga. Leventova pela Butterflev, eno svojih na jboljših vlog. Opera polna. Naj bo taka udeležba tudi izraz naših simpatij do velike bolgarske pevske kulture.	td.
Recitacija nemškega pisatelja K. H. Waggerla
Danes zvečer lx) v Unionu v beli dvorani recitiral iz svojih del znani nemški jiisatelj Kuri Heinrich Waggerl, eden glavnih zastopnikov nove nemške literarne smeri »Blut und Boden«, ki je nu svoji turneji po Jugoslaviji, da pripravlja kulturne stike med našimi narodi in Nemčijo. Kari 11. Waggerl se je rodil leta 1897 iz maloobrtniške rodbine v Bad Ga-stein ter je potomec stare pinegauske kmečke in rudarske družine.
Po šolanju je samouk ter je v svojem življenji! poskusil več poklicev: bil je gorski vodnik, postrežnik, telegrafski sel, sluga v uradu, liftboy in končno blagajnik pri občini Bad Gastein. Šele v poznejših letih je obiskovul mestno šolo, kjer so 11111 pomagali župnik in frančiškani kamor je hodil na porto. Bil je že v učiteljišču, ko je šel v vojsko in se boril na italijanski fronti. Postal je častnik in bil ujet. Ko se je po dveh letih vrnil iz ujetništva, se je posvetil učiteljevanju, pa se je zaradi bolezni moral odpovedati poslu. V teh časih stiske je začel pisal jevati ter je prvi roman Kruh izšpl leta 1950. Poleg pisateljevanja posveča svoj prosti čas ruzniin rokodelskim spretnostim: veže knjige, izrezljava podobe, mizari, slika in riše ter fotografira, itd. Dozdaj je izdal naslednja dela: roman Kruh (Brot), ki je podoben llamsunovemti Blagoslovu zemlje, ko se človek naseli v samoti in si pripravi zemljo, da rodi kruh. Dalje roman Težko kri (Scweres Blut), ki zgodba vasi in kmečkega življenja. Roman Leto Gospodovo (Das Juhr des llerm) ima ta naslov, ker mu okvir predstavljajo prazniki katoliškega cerkvenga leta. Nu idilični jinčin opisuje svoje mladost ter je mali David glavna oseba, ob kateri se grupira življenje vse vasi. Ljubezen med Davidom in Agnes poživi že tuko živahno in veselo pripovedovanje. Ves roman je velepesem vaškega življenja vaški pokrajini ter dobrini ljudem, ki žive tesno naslonjeni na cerkvene praznike. Poieg teli glavnih romanov je napisal še roman Mnti (Mutter), AVagreiner Tagebuch, Ti in Angelo (Du u. Angela), Knjigo livad (Das \Viesen-bticli) ter koledarske zgodbe (Kulender ge-scliichten.
Tako spada pisatelj Kari Heinrich Waggerl med najpomembnejše sedanje nemške pisatelje, ki se zbirajo ob geslu »Blut und Boden« v novo do-inačinstvo, ter bo golovo z recitiranjem svojih del zanimal občinstvo, ki je na večer povabljeno.
— Pri nerodni stolici, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »F ranz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Heg. 1K> min. soe. pol. in n. zdr. S-br. 15.483. 25. V. 35.
Razstava akad. slikarja Franca Godca. Jutri, v nedeljo, bo odprta razstava akad. slikarja Frana Godca na Gosposvetski cesti št. 3. S to razstavo otvarja g. Obersnel svojo stalno galerijo prodajnih slik »Galerijo Obersnel«. Akad. slikar Fran Godec nastopa sedaj prvič z večjo kolekcijo pred slovensko javnost, ki bo tako z obiskom novih prostorov Galerije Obersnel lahko spoznala novega slovenskega umetnika. Godec je prejel nauk o slikarstvu in obenem o glasbi od madžarskega umetnika, nakar se je šolal na kiparski in slikarski šoli v Ljubljani ter dovršil akademijo v Zagrebu. Opozarjamo občinstvo na to razstavo v novi »Galeriji Obersnel«.
Obisk Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani. V vrsto pomlajenih kulturnih stikov med Ilrvati in Slovenci spada tudi obisk dijakov zagrebške Akademije likovnih umetnosti ki bodo v nedeljo posetili pod vodstvom svojega profesorja slikarja Ilegedušiču, Jubilejno razstavo slovenskih umetnikov ob priliki 40 letnice I. slovenske razstave sploh, kakor tudi Narodno Galerijo, muzej in druge kulturne ustanove. Veseli smo teh stikov med likovnimi umetniki, ki samo potrjujejo, da je umetnost predvsem tista, ki noj združuje in združeno vzdržuje, kar druge življenjske panoge razdvajajo. Zagrebškim umetnikom smo hvaležni, da obiščejo našo umetnost in jim želimo v Ljubljani veselo dobrodošlico.
Z. Rogoz o delu pri češkem filmu in gledališču. Pomotoma je v včerajšnjem razgovoru z g. Rogozom izostal zadnji stavek, ki se glasi: »Ako je izraz slovenskega gledališča bolj živahen v kretnjah in govoru, moram priznati, da je obenem tudi zelo globok in kar jc glavno, globoko občuten. Kar imenujejo Čehi svojo umerjeno igro »civilizem«, (včeraj smo pomotoma napisali civiliziranost), bi lahko imenovali slovensko temperamentno igro, poglobljeni in poduševljeni realizem. Ljubljanski ansambel, s katerim sem sodeloval dolgo dobo in med njim dosegel uspehe, ki so mi odprli vrata v Narodni di-vadlo in češki film, vzbuja tudi dane6, po desetih letih, moje iskreno in ncizpremenjeno občudovanje. Ohranil je svojo mladostno prožnost in pridobil vse lastnosti, ki jih dajeta zrelost in poglobitev.«
' ' .At' >	!	.: ::: ■ . ' ' ■ '	■p - ' »X*.
m 4		UtiBe	
			^Sffet;-, -
	• ^illll * ■ , ' 'V- • '' . „ 4111	* »* J . $ t * 1. ^ '' * % v ■ ■smM ■ * T* . r .....f	i^tA ,
	' i1"		
		i-rmi-r	ilisJ
	^tgtttm	-V ' *	
Prizor iz pomorske bitke: Slika je nemškega izvora In naj predstavlja goreči angleški rušilec, ki se je pozneje potopil. V ospredju je videti krmo neke nemške vojne ladje, s katere je posneta slika.
Kaj dajejo Franciji in Angliji njune kolonije
Še malo — tako pravijo v Parizu — pa bo količina pridelkov, ki jih Francija dobiva iz svojih kolonij, dosegla ono kvoto, ki so jo kolonije dajale Franciji v pretekli svetovni vojni.
V	enem letu dobi Francija iz svojih kolonij 1 milijon 600.000 ton žita (večinoma iz Indokine), 1 milijon ton nafte in njenih derivatov (severna Afrika), 800.030 ton kave, čaja in kakava, 300.000 ton lesa, 350.000 ton premoga in drugih rudnin, 600.000 ton kavčuka in 40.000 ton raznih tekstilij.
Kolonije dajejo Franciji toliko koruze, kopre, banan, kave, bombaža, konzerviranega mesa in cina. da so pokrite vse njene potrebe. Poleg tega dobiva Francija od svojih kolonij riža, kakava, čaja, ruma, palmovega olja, ebenovine, niklja, grafita, soli itd. toliko, da te produkte lahko izvaža.
Britanski imperij je neizčrpen rezervoar surovin. V njegovih mejah se pridela v primeri s celokupno svetovno produkcijo 99 odst. jute, 90 odst niklja, 65 odst. čaja, 55 odst. zlata, 50 odst. kakava, riža in kavčuka, 45 odst. volne, 45 odst. cina in kroma ter 35- odst. kositra in mangana.
V	zvezi s tem je treba pripomniti, da angleške ekspedicijske čete v Franciji dobivajo vso hrano, razen svežega mesa in sveže zelenjave, od doma in iz angleških kolonij. Dnevno prepeljejo iz Anglije v Francijo okrog 500 ton živeža. Vojna je ogromen konzument. To se vidi tudi po tem, da j Anglija n. pr. izdela za svoje vojake vsak mesec
pol milijona uniform in 130,000 parov čevljev. V sedanji vojni so dominijoni odstopili Angliji vso svojo produkcijo. Tako ji n, pr. samo Kanada dobavlja letno 190.000 ton bakra, dalje vsak teden 2000 ton slanine in šunke. Vse to prihaja v Anglijo v konvojih.
20 newyorških družin beži pred vojno na samoten otok
__ Tudi v Ameriki se zadnje čase čedalje bolj občuti med prebivalstvom živčna vznemirjenost zaradi vojne v Evropi, ki se morda v doglednem času utegne razširiti tudi na Ameriko. Pred kratkim se je v Newyorku pripetil značilen dogodek, o katerem so se ameriški list obširno razpisali: Dvajset newyorških družin se je odločilo, da pobegne z ameriške celine in se naseli na otoku Ke-jos, ki leži 650 morskih milj od Miamija. Te družine so se odločile za ta korak, ker se boje, da bi tudi Amerika ne bila potegnjena v vojno. Otok, kamor se selijo, je velik 100.000 juter in je naseljen z zelo malim številom ljudi. Svoječasno so na njem živeli britanski kolonisti, tako da bodo novi ameriški kolonisti našli na njem že vse pripravljeno za poljedelstvo. Vodja skupine je dal časnikarjem naslednjo izjavo:
»Nazivajo nas utopiste, ker iščemo mesto, kateremu ne preti nobena nevarnost od vojne in kjer ljudje ne vedo za mržnjo in sovraštvo. Pripravljeni smo, da prenesemo vse težave, ki se nam bodo stavljale pri našem delu tam doli, ker je naša edina želja, da živimo v miru.«
SPO R T
Pestra in zanimiva prvenstvena nedelja
Domače nogometne prvenstvene tekme se bližajo kraju. Se nekaj nedelj in kmalu bomo imeli finaliste, ki se bodo v prihodnji sezoni borili za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Prav zato pa postaja to prvenstveno tekmovanje vedno zanimivejše. Vsi klubi se trudijo, da bi dosegli čast igrati v prvi ligi za prvenstvo Slovenske nogometne zveze.
Spored je prav pester in zelo zanimiv.
V ljubljanski skupini:
Jadran : Bratstvo.
Izmed vseh prvenstvenih tekem v ljubljanski skupini bo nedvomno najzanimivejša tekma med Jadranom in jeseniškim Bratstvom. Bratstvo je danes prav v zavidnem položaju med klubi, ki igrajo v ljubljanski skupini. Je na drugem mestu in ga od prvega mesta loči samo slabša razlika v golih. Precej na slabšem pa je Jadran, ki je v tablici šele na petem mestu. Že ta zunanji okvir kaže, da bo borba med obema kluboma na igrišču Jadrana izredno ostra. Po razliki v lestvici bi kdo utegnil soditi, da Trnovčani nimajo prav nobenih izgledov na zmago proti ostrim Jeseničanom. V resnici pa temu ni tako. Jadran nima tako slabega moštva, da bi bil brez vsakih izgledov vsaj na polovičen uspeh. Velika napaka Trnovčanov pa je, da vsako tekmo prelahko vzamejo. To je bilo zlasti videti prejšnjo nedeljo, ko so igrali proti Reki. Ne toliko neznanje, kakor lahkomiselnost je veliko zakrivila razmeroma slab položaj Jadrana na tabeli.
Jutri ima Jadran priliko, da še enkrat pokaže, da so bili njegovi zadnji neuspehi le bolj slučajnostni in da stvarno na zelenem polju pomeni več kot kaže tabela. Bomo videli! Ce bodo hoteli uspeti proti Jeseničanom, se bodo morali pošteno poprijeti.
Tekma se začne ob 16 na igrišču Jadrana v Koleziji. Sodil bo g. Držaj.
Hermes : Svoboda.
Pol ure prej kakor na Jadranu se bosta spoprijela na igrišču Ljubljane v borbi za točke Svoboda in šiškarji. Po zadnji zmagi šiškarjev nad Marsovci smemo spet pričakovati zmage Herme-žanov. Hermes je svoje moštvo uredil precej dobro, kar je tudi v letošnjih pomladnih rezultatih, ki jih je to moštvo doseglo, razvidno. Mislimo, da se ne motimo, če mu tudi za jutri pripisujemo malo več izgledov za zmago, kakor pa Svoboda-šem. Svoboda je v hudo nevarnem položaju, da lahko izpade iz prvega razreda. Do sedaj je zabeležila eno samo zmago in dva neodločena rezultata. To je premalo, da bi lahko ostala med najboljšimi prvorazrednimi klubi.
Tekma se začne ob 15.30 na igrišču Ljubljane Sodil bo g. Mehle.
Disk : Mars. Ta tekma bo jiajbrž predstavljala najbolj ogorčen boj za točke. Marsu se ni treba bati, da ne bi prišel med klube, ki bodo igrali prvenstvene tekme SNZ. Marsu gre za prvo mesto. Vse do sedaj so Marsovci vodili na tabeli, zadnji poraz proti Hermesu pa jih je vrgel kar na tretje mesto Vsaka sedaj izgubljena točka pomeni za Marsovce veliko izgubo. Mars mora jutrišnjo tekmo dobiti kajti če je ne bo dobil, potem sploh ne more računati več na prvo mesto. V tej borbi za točke pa
bo naletel na nevarnega nasprotnika, ki ne da tako lahko kako točko. Disk je na svojem igrišču nevaren. To je izkusil že marsikateri klub.
Tekma bo v Domžalah na igrišču Diska. Sodil bo g. Makovec.
Kranj : Reka.
Četrta tekma v ljubljanski skupini ne more prinesti posebnih presenečenj. Ob nedeljah zvečer vedno beremo, da Kranjčani ne izgube prav nobene točke. Vedno so zmagoviti in vsi klubi odhajajo iz Kranja poraženi. Toda včasih je bilo med prvorazrednimi klubi pravilo, da je Reka Kranjčane na njihovem igrišču vedno premagala. Za jutri si tega presenečenja skoraj ne moremo predstavljati. Reka je bila v onih časih, ko je zmagovala, v drugačni formi kot pa je danes. Sicer je po nedeljski tekmi proti Jadranu napravila prav dober vtis, toda skoraj si ne upamo zapisati, da Kranjčani ne bi zmagali. Sicer pa bomo videli jutri zvečer! Pravijo, da je žoga okrogla in da se včasih čudno suče.
Tekma bo v Kranju ob 15.30. Sodil bo gosp. Čamernik.
V mariborski skupini:
V	Mariboru: igrišče Rapida: Maribor : Rapid.
V	Murski Soboti: Mura : Gradjanski.
V celjski skupini:
V	Celju: igrišče Atletikov: Atletik : Hrastnik.
Poleg teli prvorazrednih prvenstvenih tekem imamo sc celo vrsto drugorazrednih in juniorskih tekem. V glavnem navedemo naslednje:
Prvenstvo II. razreda.
V	Ljubljani: igrišče Mladike: ob 16.30 Moste : Urafika; igrišče Jadrana: ob 10.30 Slavija : Ko-rotan.
Juniorsko prvenstvo.
V	Ljubljani: igrišče Jadrana: ob 9.30 Slavija : nvoboda; igrišče Mladike: ob 15:30 Jadran : Moste; igrišče Ljubljane: ob 14.30 Hermes : Mars.
Končno, da bo spored popoln, še naslednje:
Tržič: ob 15 Ljubelj : Kovinar.
Mengeš: ob 15 Mengeš : Kamnik.
Hrastnik: ob 15 Radeče : Brežice.
Gotovi je: ob 15 Borut : Jugoslavija.
Litija: ob 15 Litija : Dask.
Trbovlje: ob lij.30 Trbovlje : Svoboda.
Slaloma na Črnem vrhu
ASK Goren jec Jesenice priredi jutri, 21. t. m., na Črnem vrhu trening tekmo v slalomu za se-niorje in ženske- Start bo ob 9 dopoldne. Prijave sprejema tehnični vodja Langus Beno do 8 zjutraj v koči ASK Gorenjca. Vabljeni vsi klubi.
ASK J podal ostavite
Kakor smo iz zagrebških dnevnikov posneli, so odborniki izvršnega odbora Atletske zveze kraljevine Jugoslavije podali na svoje položaje ostavke. Kakor se je pa izkazalo, je bila ta vest pre-uranjena in nihče od odbornikov ni odstopil
Odborniki stoje na stališču. da toliko ča«a ne bodo podali ostavke, dokler ne bo pravilno izvoljen odbor Atletske zveze kraljevine Jugo-
4-
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri soprog in stric, gospod
Josip Anžič vulgo Sorž
gostilničar in mesar v Stopanji vasi
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. aprila ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Litijska cesta 49, na pokopališče v Stepanji vasi. Štepanja vas, dne 19. aprila 1940.
Žalujoča žena in sorodniki.
»Skandinavska velesila"
in njen ministrski predsednik
Otroik/ kotiček
~ZAČARANI GOZD
(97) Nato je šlo z blazno naglico po zraku. Mali Peterček je trdno spal in še vedno držal svojega medvedka v rokoah. Še sanjalo se mu ni, kaj se z njim dogaja in tako je prišel v stari gTad v gozdu.
Stockholm,
skega Krtippa. Švedska ima svoje letalske baze v Vesterasu, Malrastadtu. Karlsborgu in Ljungbyhedu, v Karlskroni in Goteborgu pa ima oporišča za vojno mornarico. Od pričetka finsko-ruske vojne dela mogočna železna industrija države s polno paro, po večini tudi z nočnimi šihtami, v Ameriki pa se mudi posebno zastopstvo, ki ga vodi kraljevič Bertyl, sin prestolonaslednika in vnuk Gustava ter kupuje 500 najmodernejših lovskih letal in 400 letalskih motorjev.
Mož, ki je spravil v tek to za skandinavsko deželo že kar nezaslišano oboroževanje, sprva počasno in obotavljajoče, zdaj v zadnji minuti pa pospešeno in mrzlično, je ministrski predsednik Albin Hansson.
Peer Albin llansson je star 55 let, robustne, nekoliko kmečke postave, oglatega, velikih izraza polnih oči, skoraj plešaste glave, močnih temnih obrvi, njegova brada pa je krepka in štrli naprej a la Mussolini. llansson je vodja socialno-demokratske stranke, ki ji pripada že od mladosti in ki je pod njegovim vodstvom postala najmočnejša stranka v deželi. Sprva je bil llansson trgovski komij, potem pa je zajadral v časnikarstvu ter je že v mladih letih postal urednik stockholmskega lista »Socialdemokraten«. Kmalu je postal poslanec in član vodstva stranke. Zdaj sedi že 12 let s kratkimi presledki v vladi, bodisi kot šef ali kot vojni minister.
Albin Hanson je eden od redkih socialistov na svetu, ki se strastno zanima za vojaška vprašanja. Imel pa je tudi priložnost, da
Pogled na
Stockholm, sredi aprila.
Pred nekoliko več kakor sto leti je znani svetovni potnik Aleksander von Ilumboldt prištel švedsko prestolnico Stockholm med pe-torico najlepšili mest na svetu. Pred kakimi 60 leti pa je nemški državni kancler Bismarck ob pogledu na stockholmsko trdnjavo izbruhnil v prisrčen smeh in znano je, da se je Bismarck zelo redkokdaj smejal. Kakor kažeta ta dva primera, si vtisi raznih ljudi pri istih stvareh včasih zelo različni.
Danes pa je mogoče reči, da stockholmska trdnjava nikakor ne napravlja smešnega vtisa in da prav nič ne kazi edinstvene lepote mesta. »Hvala Bogu, da v Belgiji ni ne železa, ne petroleja,« je pred kratkim s trpkim humorjem napisal neki belgijski časopis. Na Švedskem pa imajo železa zelo veliko in Švedi vedo, da je bogastvo države v današnjih časih nevarno. Zato se že delj časa pripravljajo, nekoliko počasi in obotavljajoče in morda tudi nekoliko pozno, toda pripravljajo se.
Celjske
c Opereto »Moč uniforme« bo uprizorila Celjska gledališka družina v nedeljo, 21. aprila ob 4 popoldne v mestnem gledališču. Predstava bo tudi v soboto, 20. aprila ob 20. Sodeluje vojaška godba. Vstopnice dobite že sedaj v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. -— Ker so železniške zveze ugodne, vabimo tudi občinstvo iz sosednjih krajev.
Fino čajno pecivo in deserti
pri Bonboniera Ruff, Prešernova ulica 1, Celje.
c Svoji usodi so pred leti prepustili celjsko Mestno gledališče njegovi prejšnji dolgoletni zakupniki. Z lastnimi močmi so redkokdaj nastopali, organizirali so le gostovanja mariborskega in pozneje ljubljanskega Narodnega gledališča. In še pri teh gostovanjih smo imeli neprijeten občutek, da gre le z velikimi napori. Ko je nova celjska mestna uprava prevzela to skrb sama v svoje roke, se je izkazalo, da po odhodu prejšnjih upraviteljev gledališče ni zapadlo poginu, temveč je prav nasprotno v vsakem oziru toliko napredovalo, da je na višini, na kakršni še doslej nikoli ni bilo. Repertoar je natančno naprej določen in se gladko izvede, osiguran je obisk z visokim številom aboniranih gostov, skoraj docela opustošen oder je na novo opremljen, centralno ogrevanje modernizirano itd. Ali strog kritik najde še kakšno pomankljivost? Naj se zaveda, da bi se te pomankljivosti tudi v prejšnji petnajstletni dobi mogle sistematično odstranjevati.
c Obrezovanje hmelja v Savinjski dolini je v glavnem končano in se sedaj že dobavljajo ter pripravljajo in deloma tudi že postavljajo hme-ljevke. Hmeljevke so se letos zelo podražile in še primanjkuje jih. Vreme za spomladansko vegetacijo ni prav nič ugodno, ker je še vedno prehladno in doloma tudi še presuho. V Savinjski dolini in celjski okolici sploh tožijo, da letos tako
Peer Albin Hansson.
Sicer pa gorata in granitna švedska pokrajina ne krije v sebi samo železa, ampak tudi druga bogastva, švedska izvaža v velikih množinah les. cink in baker, pridela zelo mnogo živeža: oves, ječmen, sladkorno peso, živinoreja in ribolov sta na visoki stopnji. Švedska je poleg Francije največji producent ar-zenika na svetu in znano je, da je ta rudninski strup neobhodno potreben za odvratno industrijo strupenih plinov. Toda na prvem mestu stoji vsekakor pridelovanje in predelovanje železa, ki ga Švedska vsako leto iztrga iz osrčja svoje zemlje na milijone ton. In to železo je trdo in visoko cenjeno.
Za skandinavske razmere je Švedska s svojimi nekaj več kakor 6 milijoni prebivalcev, s 17.000 km železniškega omrežja in s 100.000 motornimi vozili, velesila. Moč njene armade znaša več kakor pol milijona mož, njena vojna mornarica razpolaga z 8 linijskimi ladjami, tremi križarkami, 16 rušilci in še z mnogimi drugimi manjšimi enotami v skupni tonaži nad 100.000 ton, njena zračna siln pa šteje nad 400 letal, ki so skoraj vsa najmodernejša. Razen stockholmske trdnjave ima na severu skoraj nepremagljive naravne utrdbe, ki ščitijo železna bogastva Kini ne in pred nekaj tedni so začeli utrjevati tudi otok Gotland v Vzhodnem morju. Od konca marca posluje v Stockholmu posebno oboroževalno ministrstvo, ki ga vodi tehnik Egon Gummason, ki je bil poprej vodilni uradnik vodilnega železnega koncema Bofors, katerega nazivajo šved-
(98) >Da Ančka, žalostna povest je to,< je rekel, kralj. Sedaj bi te pa lepo nekaj prooiJ. Ali bi si upala iti v stari grad in poskusiti, če moreš prinčka pripeljati nazaj? Jaz ti bom v vsem pomagal. Samo pomisli, koliko Ijiudi boš s tem osrečila k
je svoje vojaško znanje dodobra izkoristil kot večkratni vojni minister, zlasti pa sedaj, ko sc nad Švedsko zbirajo temni oblaki.
Vsekakor mora biti Švedska danes svojemu predsedniku vlade hvaležna, da je že leta 1957 pričel previden političen podvig, s ka'e-rim je začel vso švedsko javnost od desnice pa do levice obdelovati, da je slednjič odobrila njegov oborožitveni program. Toda »oboroževalni pacifist«, kakor ga nazivajo, je pri tem doživel tudi udarce; pred nekaj meseci na primer se je moral ločiti od svojega dolgoletnega zunanjega ministra Riharda Sandlerja, ki je v finsko-ruskem konfliktu preveč očitno izrekel svoje simpatije. Toda to je danes skoraj že pozabljeno, kajti pozornost švedske javnosti je obrnjena na dogodke, ki se odigravajo v sosedni deželi. Stari kralj Gustav je svojemu dolgoletnemu šefu vlade in prijatelju Albinu Hanssonu naročil, naj bo in ostane trd in neizprosen. Albin llansson je sicer zaskrbljen zaradi bodoče usode svoje domovine, toda dogodkov pričakuje mirno in dostojanstveno, btoril je, kar je bilo v njegovih močeh,
' if) "■ •
novice
dolgo ni pomladanskega dežja. Prizadeti so spla-varji, ki ne morejo s splavi po Savinji, posestniki pa tožijo, da ne morejo opravljati poljskih del v toliki meri, kot če bi padel prepotreben dež.
c Važni sklepi upravnega odbora Protituber-kulozne lige v Celju. V četrtek zvečer je bila v Zdravstvenem domu v Celju seja upravnega odbora PL v Celju. Na seji so bili sprejeti važni sklepi. Letošnji protituberkulozni teden bo v Celju od 1!). do 26. maja. Na seji je bilo odobrenih 9 podpor, in sicer ena podpora 150 din za dobo treh mesecev in osem podpor po 100 din za isto dobo. Enemu bolniku bo PL omogočila zdravljenje na Golniku. Tudi letos bo PL poslala na letovanje na svoje stroške 15 otrok. Sklenjeno je bilo, da bo od teh 8 otrok iz mesta, 7 iz okolice, oziroma iz celjskega okraja, in sicer iz takega kraja, kjer PL najbolj podpirajo. Na seji je predal tajniške posle gdč. Završnikovi dosedanji- požrtvovalni in nesebični tajnik, g. upravitelj Šmigovc, dolgoletni vzorni blagajnik g. Nardin pa blagajniške posle novemu blagajniku g. Plahutniku. G. Šmigovc je bil 11 let ligin tajnik in si je pridobil pri PL mnogo zaslug za reveže. PL mu je poslala posebno pismeno zahvalo in priznanje za njegovo dolgoletno, požrtvovalno delo, ki ga je opravljal poleg svojega rednega težkega dela. Po toliko letih delovanja pri PL v Celju je do podrobnosti poznal zdravstvene razmere v celjski okolici in celjskem okraju; poznali pa so ga tudi vsi, ki so se s takem zaupanjem zatekali k njemu.
Vljudno sporočam cenj. odjemalcem, da sem svoje poslovne prostore preselil iz Dr. Gregorja Zerjavove ulice 3/1 na
Glavni trg št. 16, v prostore bivše trgovine s steklom Weiner
Cenj. odjemalcem se še nadalje priporočam.
ANTON D0BR0TINŠEK, elektro- in radiotehnično podjetje, CELJE, telefon 240.
c Hmeljarski tabor bo priredila Hmeljarska zadruga v četrtek, 2. maja ob 10 dopoldne v Rob-lekovi dvorani v Žalcu.
c Važno za hmeljarje. Po vreče naj pridejo vsi, ki so dobavili svoj hmelj Hmeljarski zadrugi v lastnih vrečah, čimprej, najpozneje pa do konca meseca. Vreče dobe v zadružnem skladišču v Žalcu, kjer pa jih dajejo samo ob torkih in petkih. Brez obračunskega listka se vreče ne izdajajo. — Mešano umetno gnojilo KAS za polno spomladansko gnojenje hmelja, posebej za hmelj pripravljena mešanica kalijevega sulfata z amonsullatom in superfosfatom, je že prispelo in ga vsi, ki so ga naročili pri Hmeljarski zadrugi, lahko že dobe.
V ta namen naj se zglasijo v zadružni pisarni v Ljudski posojilnici v Celju, kjer dobe potrebno nakaznico, da potem lahko prevzamejo gnojilo v skladišču v Celju. Ker v skladišču primanjkuje prostora, naj pride vsak po naročeno gnojilo čim prej. — Vse hmeljarje opozarjamo, da se je pisarna uredništva in uprave »Slovenskega hmeljarja« preselila iz Cankarjeve ul. v palačo Ljudske posojilnice v Vodnikovi ulici.
c Nedeljsko dežurno službo za člane OUZD bo imei jutri g. dr. Mušič y Cankarjevi ulici.
c Mezdno gibanje je med delavci v železarni v Štorah. Delavci zahtevajo zvišanje mezd in kolektivno pogodbo.
c Drevi ob četrt na 8 se prično pri Šolskih sestrah tridnevne duhovne vaje za dekleta. V nedeljo bo ob 8 zjutraj sv. maša z govorom, naslednje dneve so govori ob 6 zjutraj in ob 7 zvečer. Sklep v sredo ob 0 zjutraj. Vabljene!
c Smrtna nesreča. 35-letnega desetarja na železniški progi, Vinka Šlegla iz Ponikve ob južni žel., je zadela nesreča in ga iztrgala iz družine na isti dan, ko so domači pokopali njegovo sestro. Ko je šel Vinko s pogreba, je padel pod vlak in dobil hude poškodbe na glavi, obenem pa si jo zlomil roko. Ponesrečenca so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Pokopali ga bodo danes ob 10 na pokopališču v Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Naj v miru počiva- Svojcem naše iskreno sožalje I
c Seja celjskega mestnega sveta bo v petek, dne 26. aprila.
c Trinadstropno hišo bo gradil v Razlagovi ulici, poleg svoje dosedanje hiše, lesni trgovec g. Borlak. Pri kopanju temeljev so zidarji zadeli na stebre, ki baje izhajajo iz časov, ko je najbrž tekla tu blizu Savinja,
Žrtve za znanost
Iz Newyorka poročajo: Dva ameriška zdravnika sta hotela na lastni koži preizkusiti, koliko prenese človek mraza. Slekla sta se in povsem gola stopila v hladilnico, v kateri je bilo 30 stopinj pod ničlo. V hladilnici je bila pisalna miza in dva stola, da bi mogla zdravnika med poskusom zapisovati svoje občutke in vtise.
Po dveh minutah bivanja v mrazu so se jima roke že tako tresle, da nista mogla več držati svinčnika. Kmalu zatem ju je že toliko zajel mraz, da nista mogla niti več drhteti, ampak sta otrpla nepremično sedela na stoleh. Po 11 minutah so morali f>oizkus prekiniti, kajti oba zdravnika sta izgubila zavest. Njuni tovariši so imeli mnogo napornega dela, da so ju z umetnim dihanjem spet spravili k zavesti.
Po sveta
Telelonski zvonci iz stekla. V Nemčiji se silno trudijo, da bi surovine, ki jih potrebuje vojna industrija, v civilnem življenju nadomestili z drugimi. Pred kratkim je izšla naredba nemške državne pošte, ki odreja, da morajo biti v bodoče vsi telefonski zvonci iz stekla.
Kronski novec mu {e režil življenje. Delavec Jožef Vojtek je bil zaposlen v kamnolomu v Oje-cu na Češkem. Pri delu mu je padel iz žepa kronski novec ter se odkotalil precej daleč proč. Mož je prekinil delo in šel za novcem V tem hipu se je podrla velikanska skala prav na mesto, na katerem je stal še pred nekaj trenutki.
Deset let ječe, ker je ukradel pepelnik. V Ko-nigsbergu je bil te dni sojen neki delavec, ki je bil obtožen, da je ukradel medeninast pepelnik iz kupa starih kovinskih predmetov ki so jih zbrali meščani za tako imenovano »Metallspende«. (V Nemčiji namreč zadnje čase pobirajo med prebivalstvom kovinske predmete za vojno industrijo). Sodišče je tatu obsodilo na 10 let ječe. Mož je imel še srečo. Ako bi zagrešil svoje dejanje 24 ur kasneje, bi bil obsojen na smrt, kajti naslednjega' dne je 6topil v veljavo zakon, ki uvaja za takšno tatvino kot edino kazen smrtno kazen.
Mesto najstarejših ljudi. Lepo italijansko mesto Varga v toskanski provinci, ki ima 12.500 prebivalcev, spada prav gotovo v vrsto onih človeških naselij, v katerih živi največ starih ljudi. V Vargi živi danes 25 ljudi, ki so stari nad 100 let, 180, ki imajo nad 90 let, 276, ki so že prekoračili 80 let, In 710, ki so starejši od 70 let. Velika večina teh starcev in stark je zdravih ter še ne mislijo na smrt. Neki italijanski časnikar je povprašal več teh ljudi za recept njihove visoke starosti. Povedali so približno tole: »Vse življenje je treba delati, nikdar lenariti, umerjeno jesti in piti, ne kaditi in vdihavati čim več zraka iz mesta Varge.«
V Angliji se vsak mesec poroči okrog 40.000
fiarov. V Angliji ne pomnijo, da bi se kdaj sklepa-o toliko zakonov kakor ravno zdaj v vojni. Po najnovejših statističnih podatkih «e v Angliji, odkar je izbruhnila vojn*, poroči vsak mesec okrog 40.000 parov. Večina ženinov je vojaškega stanu. Vojaki in mornarji, ki odhajajo na fronto, hočejo reskrbeti izvoljenkam svojega srca državno po-ojnino, ako bi se jim na fronti kaj pripetilo.
Zdravilo proti astmi in mrzlici. Na kongresu zdravnikov v Cinccinatiju v Ameriki je bilo sporočeno, da so iznašli uspešno zdravilo proti astmi in mrzlici. Novo zdravilo je sestavljeno iz nekega vitamina s primesjo kalcija.
Nagradna križanka
Tvrdke, ki žele delati reklamo iase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi ».Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Mod one, ki bodo pravilno rešili križanko, borno z žrebanjem razdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
	B j 2		3 j 4			■	5	6	7 J 8 U	
■	° 1 1				■	10)				
■	11 1 1			■	12			■	13	■
■	»1		B	15		m		16		■
■	17 1	1		1		■	18		■	
										
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Znana slov. tovarna stolov in pohištva; S. Eden izmed proizvodov tvrdke pod
I.	vodor.; 9. Kožna bula, tudi mnogonožec; 10. ...je o.oteča; 11. Pokrajina v Grčiji; 12. Poseben človek, oblika, značaj; 13. Voznik; 14. Leseni izdelek; 15. Glasbena skala; 16. Glagol premikanja; 17. Kozaški poveljnik; 18. Najnižji del posode, reke, morja itd.
Navpično: 1. Nemir, rabuka; 2. Vrsta kozmetičnih proizvodov; 3. V to stvar menda zaman u amo; 4. Pesnitev; 5. Vrtno orodje; 6. Oblika osebnega zaimka; 7. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo
.......; 8. Prislov časa; 9. Poljski sadež; 10. Mlečni
izdelek; 12. Moreka riba; 15. Pritrdilnica; 16. Vez-nik.
Rešitev sobotne križanke.
Vodoravno: 1. BI; 3. Ak, 5. RADION (pralno sredstvo); 9. BELINA (posledica pranja z Radionom); 12. Oton; 13. Eva; 14. Ibar; 15. Met; 16. Om; 17. Jn; 19. Ilo; 20. Vim čisti vsej 23. Kler; 24. Ali.
Navpično: 1. Brom; 2. Latev; 3. Anale; 4. Karo; 6. Dotik; 7. In, 8. Nemir; 9. Bajta; 10. Li;
II.	Ibis; 16. oče; 18. Nil; 21. Ml.; 22. Vi.
Izžrebani nagrajenci:
Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko so bili izžrebani:
Črnugelj Jožica, uradnica, Topniška ulica 17, Ljubljana.
Avsec Marija, Tovarniška ul. 29, Zelena jama, Ljubljana.
Možgan Rudolf, Veniše štev. 6, p. Leskovec pri Krškem.
Toporiš Julij, Sokolska 10, Osijek II. Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vtaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamka
Kam pa kam?
Na Kurešček
potjo Kraljic. Tel. 36-98.
Prodajalka
vešča vseli pisarniških del, zmožna voditi samostojno trgovino z mešan blagom, išče mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5192.
Zaslužek
Zastopnike (-ce)
prodajalce (-ke) lz krajev Slovenije - sprejmem. Ponudbe na Anončni zavod Sax, Maribor, pod »100«/| zaslužek« 6829.
mm\
Vajenca
za pleskarstvo, sprejmem takoj. Clžman, Tacen, p. St. Vid nad Ljubljano.
Denar
Hranilne knjižice
3% obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Službodobe
Poslovodjo
strokovnjaka za Industrijo perila, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Takoj« 6922.
Kupimo
Nakup
lesa!
Kupim hlode, Jelkove ali smrekove proti takojšnjemu plačilu. — Oražem, Moste.
štab vojnega zrakoplovstva sprejme nekaj
inženirjev
gradbenikov in tehnikov
po ugodnih pogojih. Služba v začetku provizorična, potem se regulira. — Informacije naj se zahtevajo pri, oziroma prošnje za sprejem z navedbo plače in dosedanje prakse naj se pošljejo na: štab vazduhoplovstva vojske, inženjer-sko odelenje, Zemun. — V. I. br. 5200/1940.
v najbolj razširjenem dnevniku imajo
največji uspeli I
Zato oglašujte v »SLOVENCU"!
V stalno delo
se sprejmejo zidar, vešč v umetnem kamnu, in pa delavci k hidravličnim stiskalnicam za torazo plošče. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vestni in trezni« št. 6904.
Elektro-strojnik
ki je obenem vešč tudi strežbi Dleselovih motorjev. so sprejme v večje podjetje. Reflektanti, iz učeni mehaniki alt kiju čavničarjl z večletno prakso in ev. izpitom, naj pošljejo svoje ponudbe v upravo »Slov.« pod »Elektro-strojnik — LJubljana« št. 5842.
iimbi
Lepa spalnica
zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. — Ogled v popoldanskih urah v Gosposki ulici 7-1.
I
Automofor
i
Motorno kolo »Ariel«
500 OHff, v brezhibnem stanju, prodam. »Staklo«, št. Vid nad Ljubljano.
lUBuSEEI
Najugodnejši nakup
m o £ k t b oblek nudi Presker, Sv. Petra •. 14, Ljubljana.
Meso je cenejše!
Kozliček se dobi že mnogo ceneje pri Petriču, mesarija, šolski drevored v Ljubljani.
Prvovrstna kolesa
po najnižjih cenah, dobite pri »Tehnik« Banjai, LJubljana, Miklošičeva 20
Cepljeno trsje
prvorazredno, 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo Ziher, Za-mošanl, Sv. Marjeta prj Moškanjcih.
Breskve, višnje
češnje, nizke vrtnice, vinsko trsje — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, St. I1J-Velenje.
Zdravilno črnino Rekord
(od trte črni burgundpc) vam nudi M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica 3. -Telefon 23-69.
Vsakovrstno ZlatO
srebro ln briljante kupuje vsako količino po najrigjih eenab
fl. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8.
Vnajem
ODDAJO:
Dve skladišči
prostorni, zračni, suhi, se oddasta takoj ali 1. maja. Pripravni za mesarja ali za drugo stroko. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 5902.
ttanoianja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
kuhinja, kopalnica, plin in druge pritikline - se odda takoj ali 1. maja. Poizve se v upravi »SI.« pod št. 5901.
Štirisobno stanovanje
visokoprltlično, z vsem komfortom, parketirano, v kuhinji in predsobi llno-lej, souporaba garaže, nerabljen, v jeseni izgotov-ljen, takoj oddam v št. Vidu, nasproti kina. — Duhovnik, št. Vid n. Lj. št. 37.
ijfrrrm
Gumbnlce, gumbe, pllse.
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJubljana, FranJIJkanska ulita
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. deia
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe:
Elektrostrojnik 5842, Mlajši 55S8, Poštena 5204, S 1. majem 5795, Ugodno 45 št. 6226, Ugodno za knjižnico Uradnik
Zmožna trg. moč, Značaj 5416.	(o)
Kupujte pri naših inserentih!
Mednarodni velesefem y Budimpešti
26. APRILA — 6. MAJA 1940.
11)00 razstavljnlcev, s soudeležbo Jugoslavije in 6 drugih držav. — Modna revija. — Številne posobne skupine za industrijo in javne naprave. — Borza stavbnega materljala.
51% POPUSTA NA ZELEZNICAH. Popust velja za prihod v Budimpešto od 16. aprila do 6. maja za povratek od 26. aprila do 15. mala.
VIZUM se dobi na podlagi volesejemske legitimacite pri madžarskem krnlj. poslaništvu v Beogradu in pri madž. konzulatih. — Cena za osebo 2'50 pengov.
VELESEJEMSKE LEGITIMACIJE se dobe za 60•- din.
V	BEOGRADU: Madžarsko kr. poslaništvo	*'
V	ZAGREBU: Madžarski kr. konzulat in njegove podružnice.
Generalno zastopstvo za Jneoslavito: Dr. Geza Szil6gyl, Madž. kralj, opolno-močenik, Vuka Karadžiča ul. 11, Beograd.
„SLOVENEC", podružnica i Miklošičeva cesta al. 5
Dobro pripravljen za večnost , nas je zapustil naš iskreno ljubljeni brat, gospod
Adolf Pete
kapetan v pokoju
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, 20. aprila ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) k Sv. Križu.
Ljubljana, 18. aprila 1940.
Žalujoči ostali.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila, previdena s svetimi zakramenti, naša predraga mati, teta, svakinja, in stara mati, gospa
Grčar Josipina
roj. Grebene
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 21. aprila 1940 ob pol štirih iz hiše žalosti, Tovarniška ulica št. 16 — Zelena jama — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. aprila 1940.
Illil Žalujoče rodbine: Grčar Zvonko-tova, Grčar Jože-tova, Grčar Edi-tova in žertožova, ter ostalo sorodstvo
Pogrebno podjetje Gajšek Ivan, Ljubljana
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je umrla nad vse ljubljena žena, mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Marija Krištof
roj. Logar
soproga trgovca in posestnika
Bogu vdana in previdena s svetimi zakramenti.
Pogreb preblage pokojnice bo v nedeljo, 21. aprila ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 59 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. aprila 1940.
Franc, mož; Marica, France, Verena, Božena, Janez, otroci in ostalo sorodstvo.
Poročnik Heim
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
»Ali ste vedeli, da je tukaj stanoval?« je vprašal Schmidt.
»Prav nič ne,« je odgovoril Ileim. »Po pravilih bi moral spati na komisariatu.«
Stopili so v Lianino stanovanje. Bila je silno vznemirjena. Vsa onemogla se je sesedla v naslonjač in se tresla od nog do glave.
»Kje je Stiefel?« je vprašal Ileim.
»Ne vem. Od včeraj zjutraj ga že nisem videla. Nekako ob desetih je odšel in me oj)o-zoril, da se bo vrnil morda šele čez nekaj dni.«
»Ali ima s telx>j kuke osebne zadeve?«
»Ne. Gotovo, njegovo stanovanje je na nasprotni strani. Ključ od njegovih vrat imam tudi jaz.«
Oba oficirja sta odšla iznenadena na hodnik. Psa, na katera so pozabili, sta ze zleknila na tla in z gobcem rinila v prazen prostor med s[>odnjim delom Stiefelovih vrat in tlemi. S kremplji sta besno praskala, kakor bi hotela narediti skozi nje predor.
Obe sobi udobnega tolmačevega stanovanja sta bili prazni. V spalnici ni bilo nič |K>-sebnega razen stare omare, v kateri je bilo precej civilnih oblek. Pisarna je bila lx>lj zanimiva, v njej je bil tudi pisalni stroj, zbirka pečatov s poveljstva, kupi papirja z uradnimi naslovi in vsemi znaki točnega in ukazanega dela. Dve listini predvsem sta za trenutek vzbudili pozornost oficirjev. Prva. je bil zelo natančen zapisnik; videti je bilo. da je v njih popisano imetje prebivalcev iz srede mesta. Iinel je opombe: premoženja za toliko in toliko mark. Druga pa je bila podobna računovodski knjigi, a njena vsebina je bila nečitljiva. Kar se tiče lastnih imen, so bila vsa francoska, zraven je bil datum, nekaj očividno pri-
mernih besed in številka. Končno so bili v sobi še štirje kovčegi oviti s platnom, v katerih so bile čudne stvari: perilo, obleke in papirji, ki jih preiskovalca nista takoj zapazila.
»Iz vsega tega sklepam,« je zaključil Ileim, »da je imel Stiefel še neko drugo službo. V zasedenih kra jih je bil nekaka fevdalna oblatit in je odiral meščane. Treba bo povrniti izkazane usluge. Toda najprej ga moramo poiskati. Ali mislite, da je ta ženska, ki stanuje nasjiro-ti, odkritosrčna?«
»Upam, da je,c je odgovoril Schmidt. »Preveč se bo ji, da bi si upala lagati... razen če jo tisto vznemirja, kar ve.«
»Naj bo, kakor hoče; pojdimo!«
»Da; a tu pustimo dva vojaka za stražo; s psoma pa se vrnimo na glavni trg, kjer je gotovo križišče sledi, |x> katerih je šel Stiefel.«
Ko so prišli tja, je bilo videti, da sta oba psa vendar že istega mnenja. Mahnila sta jo do vboda v Champ-Evsees, kjer spet nista vedela ne kod ne kam. Psica, ki je bila lx>lj živahna, se je hitro odoločila in začela vohati vse promenadne klopi; pes pa jo je priklical nazaj z neizmernim rencanjein. Psica je ubogala in sledila. Za njo sta jo ubrala oba oficirja in njun oddelek Nekaj minut pozneje ro bili vsi zbrani v mali ulici Frairie. To jo bil prav za |>rav le ozek jarek, obdan na obeh straneh z dolgima z mahom poraslima in br-šljanom pokritima zidovoma, preko katerih so segale veje dreves iz sosednjega vrta. Samo ena hiša je bila tu. Majhen štirioglat paviljon zenim samim nadstropjem je tu sameval. 11 i— šica je bila vsa obdana in preprežena s temno zelenim listjem.
»Nesrečnik!« je rekel Ileim. ^Krasen kotiček. kamor bi Balzac lahko skril svojega »Vantrina«. Kakšen lopov je neki skrit v tem pribežališču ?«
Schmidt jc že pozvonil. Rdeča luč se je posvetila in prikazal se je župnik Gaillard v
talarju, bil je gologlav. V roki je držal svečo. Njena medla svetloba, ki je zasenčila del njegovega obraza, je napravila vtis strogega in samozavestnega moža. Če ne bi bile namršene njegove košate obrvi ,na katerih se je kazala bolj razdraženost kot nemir, bi se zdelo, da je popolnoma iniren, da, celo veder. Njegov pogled je tako prevzel oba oficirja, da sta, ali od začudenja, ali iz spoštovanja, ali pa zaradi obojega hkrati, obmolknila.
»No torej!« se je oglasil prvi župnik.
»Gospod župnik,« je odgovoril Ileim, »pri vas moramo napraviti preiskavo.«
»Prav _ je tako. Sedaj ste vi gospodarji. Vstopite. Želite, da vas spremljam? Ne... Če me ne potrebujete, bom ostal kar v pisarni; imam namreč precej dela.«
Nemca sta spustila psa. k' sta, kakor bi ju prijela norost, skočila v hišo in jo pretekla od kleti do podstrešja Sla sta skozi vse sobe v pritličju: skozi pisarno, obednico in kuhinjo, nato sta prešla še vse sobe v prvem nadstropju, Ko sta prišla do konca, sta z enako vnemo začela znova. Njuna podivjanost in renčanje je bilo podobno onemogli zmedenosti tistega, ki pri skrivalnici ve, tla so nekje skriti, a zaradi tega ni nič na boljšem. Dalje kakor eno uro sta oficirja odpirala in izpraznjevala omare, preiskala klet. prebrskala miznice; a kljub temu nista dobila niti najmanjšega sledu Stiefelove prisotnosti.
Samson in Dalila sta še naprej tekala okoli, ne da bi se njuna pozornost posebno obrnila na kak določen del stanovanja, razen na kuhinjo, kamor sta se večkrat povračala in se dalje ča=a mudila ter silno renčala. Ileim je odprl zadnja vrata, skozi katera si prišel na majhen vrtinček. ki so ga obdajali zidovi sosednjih parkov. Imel je le en izhod
»Pokličite župnika.« je velel Sehmidtu.
»Gospod župnik, zdi se mi. da so vrata na koncu vašega vrta vedno v rabi. Kam vodijo^«
»K mojim sosedom, Lefeburovim; zvečer često zahajam k njim; tu imate ključ.«
Počasi in brez jeze je župnik odšel. Ileim je odprl vrata, a Schmidt ca je ustavil.
»Nima pomena,« je rekel, »saj vidite, da psa ne sledita.«
Zares sta se Samson in Dnlila, ki so ju privedli na vrt. vrnila v hišo. Oficirja sta šla za njima. Nudil se ima je čuden pizor. Samson je skočil na delovno mizo. ki je bila v pisarni. Stegnil je svoje telo, pokazal' zobe, iz dna gobca so se mu cedile sline. Prežal je na duhovnika. ki se je naslonil na zid. Župnik se ni ganil, a iz oči ni izpustil živali, videti je bilo, da se e nič ne boji. Na pragu sobe se je vrtela Da-lla in klicala svojega gospodarja.
»Oh!« je vzkliknil Schmidt osupel, da je pozabil poklicati psa. Pomislil je. Mir je vladal kakor moreča večnost.
»Ali veste, gospod župnik.« je končno rekel poročnik, »da vas ta le psa obtožujeta.«
»Česa, moj Bog?«
»Da ste odgovorni za izginitev Stiefela, tolmača na centralnem komisariatu tega mesta.«
»Stiefel? Nenesse? Da. Izginil je? Ta novica bo razveselila vse poštene ljudi v tein mestu. Toda kako naj jaz za to vem?«
»Kdaj ste ga zadnjikrat videli?« je vprašal Ileim
»Videl sem ga pred tednom dni ali celo pred štirinajstimi dnevi. Zelo surovo je postopni z nekim bolehnim človekom in se naslanjal ob svojem početju. Je bledikov potepuh.«
»Lažete,« ga je prekinil Schmidt, tresoč se od jeze. »Videli ste ga včeraj ali še danes, prav tu.«
»Primite pse, gosjx>dje,< je mirno rekel duhovnik. »Kar se tiče postopanja z menoj, vam rečem, da vas bo le osramotilo. Mislim, da vam ni nič za moj prezir; naj bo kakor hoče.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Velika posojila - Šubičeva ulica bo podaljšana do Zvezde Interpelacija zaradi postavitve kraljevega spomenika v Ljubljani
Ljubljana, 19. aprila. V petek ob 5 popoldne je bila v veliki sejni dvorani na magistratu seja mestnega sveta ljubljanskega. Navzoči so bili skoraj vsi občinski svetniki. Sejo je začel in vodil župan dr. Juro Adlešič, ki je po uvodnih formalnostih poudaril, da se je letos prvič osnoval v Ljubljani akcijski odbor za zimsko pomoč kot del centralnega odbora pod predsedstvom Nj. kr. Vis. kneginje Olge. Odbor je zbral nad pol milijona dinarjev v gotovini, za blizu 100.000 din pa ima zagotovljenih daril. Točen obračun bo objavljen ob zaključku akcije.
Zaposlitev brezposelnih z javnimi deli
Po sklepu akcijskega odbora je že nad irog 150 brezposelnih,
, . - , - lceFE
mesec dni zaposlenih oki „ ki delajo na regulaciji in "zasaditvi Ambroževega trga, ki bo v treh tednih urejen. Drugi urejajo okolico otroškega zavetišča v Trnovem in cesto pred zavetiščem, kar bo končano v 14 dneh. Hiša Med hmeljniki pred Žalami je že podrta in 1k> v treh tednih tudi okolica Žal že lepo urejena, tako da bodo Žale lahko že v prihodnjem mesecu blagoslovljene. Splošni želji kolesarjev je bilo ustreženo z napravo kolesarske poti ob Celovški cesti. Zasajena bo tudi živa meja med' tramvajsko progo in kolesarsko stezo. Brezposelni urejajo tudi otroško igrišče pri šoli na Ledini, kjer bo tudi dosti prostora za vaje obveznikov telesne vzgoje. Ob novi cesti vzdolž železniške proge v Tivolija so brezposelni zasadili živo mejo, v kratkem pa lx>do začeli nadaljevati z graditvijo poti v Mcstec, s čemer bodo zvezane sprehajalne poti z Večno potjo. Preurejen bo tudi Marmontov trg.
Za zimsko pomoč so velikodušno podarili velike vsote zlasti pridobitni krogi, a tudi akademska mladina in glasbeni umetniki hočejo pokazati svojo ljubezen do bližnjega. Te dni bo APZ ponovil svoj koncert onemoglim v Mestnem zavetišču v Japljevi ulici. Glasbena Matica pa bo prihodnji petek v Unionski dvorani priredila velik koncert za zimsko pomoč. Na koncertu lx>do sodelovali zbor Glasbene Matice, ljubljanska Filharmonija, APZ, slovenski vokalni kvintet ter odlični predstavniki Glasbene akademije kot solisti. Koncert bo velik dogodek in hkrati najlepši dokaz visoke srčne kulture ljubljanskega mesta.
G. župan se je za tem spomnil še umrlih: 15. februarja je umrla v Ljubljani slikarica Henrika Šnntcl, ki je obogatila z lepimi deli slovensko likovno umetnost. 19. febr. je v Belgradu umrl predsednik vlade v p. Ljuba Da-vidovič, ki si je za Ljubljano pridobil trajnih zaslug, zlasti ob ustanovitvi ljubljanske univerze. 25. febr. je umrl predsednik apel. sodišča v p. Ivan Vrančič, zaslužen organizator našega sodstva. 5. marca je umrl prof. v pok. dr. Josip Jerše, častni konzistorialni svetnik, zaslužni vzgojitelj. 7. marca je umrl gimnazijski ravnatelj v p. dr. Valentin Korun, priznan vzgojitelj in pisatelj. 18. aprila je umrl najstarejši slovenski časnikar Ivan Naglič, ki je sodeloval od 1879 pri raznih domačih časopisih in bil tudi v mestni službi od 1. 1893 do 1917, Občinski svet je počastil spomin pokojnikov in jim zaklical »Slava!«
Sledilo je poročilo finančnega odbora, ki ga je dal ravnatelj Dermastia. Finančno ministrstvo je potrdilo ptoračun mestne občine ljubljanske za leto 1940-41 z malenkostnimi spremembami, ki si jih je osvojil tudi mestni svet. K tej točki se je oglasil občinski svetnik Likar in prosil g. župana, naj se takoj angažirajo vse postavke, določene za zboljšanje položaja mestnih uslužbencev. G. župan je pojasnil, da je že dal nalog, naj se zbirajo v tu namen potrebni podatki. Računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1939 je občinski svet potrdil.
Velika posojila
Prav tako je občinski svet potrdil posojilo 5 milijonov din, ki ga bo dala Mestna hranilnica ljubljanska mestni občini za graditev Doma onemoglih na Bokalcah. Posojilo se bo obrestovalo po 5K>%. Nadalje je občinski svet potrdil posojilo 1 milijon (lin, ki ga bo dala občini Borza dela v Ljubljani po obrestni meri 4%. Posojilo se bo amortiziralo v 25 letih. G. župan je k tej točki pojasnil, da je bila že lani sklicana anketa socialnega odbora in da so bili pripravljeni načrti za kolonijo enodružinskih hišic, od katerih bi vsaka veljala 62.000 din. Zemljišče je že kupljeno in bo postavljena cela vrsta hišic, morda celo dvojčki, ki bodo imeli tudi potrebne vrtove. Namenjene bodo v prvi vrsti nižjim mestnim uslužbencem, ki bodo z dolgoletnim odplačevanjem lahko prevzeli hišice v svojo last.
Subičeva ulica bo podaljšana
Sprejet je bil tudi zaključek pogajanj z uršulinskim konventoni glede^ regulacije in podaljšanja Šubičeve ulice. Uršulinke bodo gradile novo gimnazijsko poslopje_ in so pripravljene odstopiti enonadstropno hišo št. 19 v še-lenburgovi ulici, da se lahko podaljša Šubičeva uiica do Zvezde. V ta namen bo treba tudi podreti šest metrov širok del dvonadstropnega šolskega poslopja kakor tudi za njim
i	.______i___i ____i —m„ j„i i... t
ležeča gospodarska poslopja. Nadalje bo treba prestaviti samostansko ograjo v regulačno črto. Samostan je na vse to pristal in dobi za hišo
št. 19 v Šelenburgovi ulici 600.000 din odškodnine, za šest metrov široki del dvonadstropne šolske stavbe 400.000 din, za poslopja na dvoriščih in v ozadpi 700.000 din. tako da znaša skupna vsota odškodnine 1.700.000 din. To vsoto mora mestna občina odplačati v šestih za-ix>rednih mesečnih obrokih, začeaši z majem v letošnjem letu. Na svoje stroške pa mora občina prestaviti obzidje in zgraditi hodnik ob posestvu. Obzidje bo zgrajeno monumentalno, ker to zahteva pomembnost šubičeve ceste in bodo ta dela veljala okrog 450.000 din._ Vse skupaj bo torej veljalo mestno občino 2.150.090 din. Samostan pa se nasprotno zavezuje, da Ik> v novo zgrajenem gimnazijskem poslopju vzdrževal do leta 1960 gimnazijo kakor tudi vse dosedanje svoje javne šole. Stroške za postavitev obzidja in hodnika bo moral samostan povrniti v primeru, če bi po svoji krivdi prenehal vzdrževati šole. Zahteva samostana, naj
te vsote izplačati, da pa ne bo zapadla, se naloži v poseben sklad, iz katerega se bo kasneje
j se s podiranjem počaka vse dotlej, dokler ne I bo zgrajeno novo gimnazijsko poslopje, pa je ! bila odklonjena, ker je treba šubicevo ulico j odpreti čimprej. V zvezi s tem je omenil po-I ročevulcc, du bo Zvezda s Šubičevo ulico mnogo pridobila, prav tuko pa Kazina, ki bi bila najbolj primerna za Oficirski dom, s čemer bi postala spet to, kar je nekdaj bila.
Med drugim je bila tudi sklenjena odložitev izplačila pogodbene dotacije Vincencijevi konferenci sv. Frančiška v Spod. šiški. Po pogodbi bi občina morala zaradi prevzema Električne zadruge v šiški plačevati konferenci skozi pet let po 30.000 din. Ker je sedaj nastopilo brezpogodbeno stanje, občina ne more izpla pos
izplačala, ker bo to stanje v kratkem rešeno.
15 mrliionsko posojilo pri SUZOR-ju
Obravnavane so bile še razne odprodaje in nakupi zemljišč ter odpisi, nakar je stavil poročevalec nujen predlog, naj občina najame pri SUZOR-ju v Zagrebu posojilo 15 milijonov dinarjev. Modernizacija ceste Ljubljana—je/.ica je stopila v odločilni stadij in če občina ne bo dala svojega prispevka 7 milij. din, se utegne zgoditi, da državni prispevek, ki znaša prav toliko, zapade in bo denar porabljen drugje. Dalje je bila obljubljena že Ioni izvršitev kanalizacije v Trnovem. Ne samo zaradi obljube, ampak zaradi nujnih potreb jc treba dati Trnovemu, ki je že popolnoma zazidano, čimprej kanalizacijo, saj občina ne sme skrbeti samo za središče, ampak tudi za periferijo. Skrajni čas je tudi, da se zgradi ljudsko kopališče, ki bo služijo tistim Ljubljančanom, ki ne morejo obiskovati kopališč izven Ljubljane. Dalje čaka še polno nalog v zvezi z zaščito pred letalskimi napadi. Za vse to na j bo najeto posojilo 15 milijonov dinarjev po obrestni meri 6% in z odplačilom v dvajsetih letih. V tem primeru bi občina vsako leto morala odplačati t.200.000 din za amortizacijo tega posojila. Občinski svet je pooblastil župana, naj ukrene vse potrebno, da se to posojilo uredi in čimprej izvrši.
Ambufatorii OUZD v Nunski ulici
Za gradbeni odbor je poročal dr. Ažman, ki je obravnaval v glavnem le parcelacije. Sprejet je bil sklep, da se Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani dovoli parcelacija in sprememba regulacije v Nunski ulici, kjer namerava zgraditi ambulatorij za sprejemanje bolnikov, ki bi bil prenešen iz sedanje palače na Miklošičevi cesti. Po sedanjem regulacijskem načrtu bi se vsaka nova stavba morala umakniti še za 2 in bolj nazaj, kakor stoji zdaj Obrtna banka. OUZD pu sme v Nunski ulici postaviti ambulatorij v fronti z Obrtno banko, zaradi česar bo Nunska ulica sicer za dva metra ožja kakor določa regulacijski načrt, kar pa ne bo motilo, da ne Ivo imela velika prometa. Sprejeta je bila tudi de-finitivna regulacija Streliške ulice in Strossma-yerjeve ulice. Streliška ulica se bo razširila od 14 na 18 m ter se bo izravnala pri izhodu na Krekov trg. N jeno cestišče bo široko 12 m.
Poročilo odbora za upravo mestne imovine je podal polkovnik Andrejka. Mestna občina pristane, da se zgradi orožniškn vojašnica v posestni meji mestne občine, vendar naj orož-niško poveljstvo odkupi vsaj 390 kv. metrov mestnega sveta po 100 din kv. meter in tako zaokroži svoje stavbi.šče. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja je dobila zemljišče od mestne občine pod pogojem, da ne bo zemljišča uporabila za nič drugega, kakor za poslopje postaje. Mestna občina dovoli, da se zgradi sedaj tam še stanovanjska hiša za uradnike, če bo kontrolna postaja zemljišče zaokrožila.
Za kulturni odbor je poročal inšpektor Krnnjc in predložil pravilnik o podeljevanju nagrad mestne občine ljubljanske likovnim umetnikom in pravilnik o podeljevanju Plečnikove ustanove. Občinski svet je oba pravilnika sprejel.
Poročilo trošarinskega odbora je podal ravnatelj Dermastia in v glavnem obravnaval razne ugovore, ki so bili večinoma zavrnjeni.
Za personalno-pravni odsek je poročal ravnatelj Novak, večinoma o prošnjah za sprejem v ljubljansko občinsko članstvo. Dalje je občinski svet namesto pokojnega optika Zajca imenoval v odbor za upravo meščanske imovine šol. upravitelja v pok. Janeza Ferlana, v odbor za prehrano pa še osmega člana Alojzija Kocmurja. V upravni odbor mestne ženske realne gimnazije in »Mladike« pa je občinski svet imenoval go. Vero Adlcšičevo in Kristino Hafnerjevo in izrekel zahvalo Anici Lebarjevi za dosedanje delo na tem mestu. V rekrutno komisijo je bil namesto umrlega Fortunata Lu-žarja imenovan Josip Vončina.
Interpelacija
zaradi kraljevega spomenika
Ob zaključku javne seje je občinski svetnik Josip Bahovec prečital interpelacijo, ki so jo podpisali vsi navzočni občinski odborniki. V interpelaciji se obruča na g. župana in sprašuje, če mu je znano močno gibanje med ljubljanskim prebivalstvom, ki zahtev«, naj se postavi spomenik kralju Aleksandm v Zvezdi, če mu je dalje znano, da se je temu gibanju pridružilo tudi Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani s svojimi 1700 člani in da je isto stališče zavzela tudi pravoslavna cerkvenn občina. Prosi g. župana, naj odgovori, kukšno stališče je zavzel in kaj namerava ukreniti, da 1k> to vprašanje čiimprej rešno po želji ljubljanskih davkoplačevalcev in da tako Ljubljana v svojem osrčju na Kongresnem trgu na nujdosto jnejši način počasti spomin N j. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelju.
Županov odgovor
Župan dr. Adlešič jc na vprašanje odgovoril z daljšo razlago, v kateri je pojasnil razvoj dogodkov od leta 1036, ko je bil na mestni seji 3. julija sprejet sklep, naj se postavi spomenik v Zvezdi po predlogu mojstra Plečnika, ki je hotel s tem v Zvezdi odpreti Ljubljani tako zvuni Južni trg Na žalost je širši spomeniški odbor bil proti temu in iziiral drug prostor in tudi naročil spomenik. Nastalo je vprašanje, če bo občina dovolila postaviti spomenik na novo izbranem mestu. Občina je bila načelno pripravljena dati zemljišče kjer koli, predlagala pa je poskus, da bi videli, kako bo spomenik učinkoval. Poskus je doživel vsesplošne kritike Ljubljančanov in tudi strokovni krogi, Društvo inženirjev _ in Klub arhitektov, so se izrekli proti postavitvi spomenika ob vhodu v Tivoli. Najliolj neugodno je to, da
spomenik pri sedanji izvedbi ne bi imel pravega okolja, /aradi tega je gradbeni urud celo povabil spomeniški odbor, nuj skuša ustvuriti primerno okolje in ga opozoril, naj čaka z naročilom spomenika. Spomeniški odbor pa se je postavil na stališče da občina v tem vprašanju nima prav nič govoriti. Občina se je obrnila nato na bunsko upravo, ki pu jc potrdila pravico soodlačanju mestne občice. Nazadnje je občina predlagala kompromis, naj se spomenik postavi, toda če bi se videlo, da kraj nikakor ni primeren, naj se kasneje prestavi. Spomeniški odbor je sedaj celo iz tega predloga napravil vprašanje, kljub temu. da je znano, do vsak spomenik navadno prevzame župan občine v last in varstvo. Spomeniški odbor si je hotel pridržati pravico soodločanja in delovanja tudi po postavitvi spomenika in zagrozil, da bo v tem vprašanju gnal zadevo do zadnje upravne instance, in če treba, celo na sodišče. Tega seveda ni bilo mogoče sprejeti, zato smo ča-knli. Zdaj pa so nastopila ta nova gibanja in slišijo se protesti proti zapravljali ju denarja, ki bi bilo v resnici, če bi spomenik dvakrat postavljali, ker bi vodno ureditev okolico stala najmanj MMl.OOO din. Vsi zahtevajo defi-nitivno rešitev in se vračajo nazaj na Plečnikovo edino pravilno rešitev. Župan je zagotovil svetu, da bo storil vse. da se to vprašanje brez tratenja denarja reši čimprej, čim dostoj-ne.je in čim veličastneje. Občinski svet je z dolgim aplavzom sprejel izvajanja g. župana, s čemer je bila javno občinska seju zaključena.
Tajna seja
Sledila je tajna seja, na kateri je bila dijaku srednje tehnične šole Janezu Marovtu iz Medvod, kateremu je padel oče v vojni, podeljena dr. Ko-šmerlova ustanova v znesku 3000 din. Ustanovo ljubljanskega mesta po 1000 din pa so prejeli dijaki tehnične srednje šole Jože Oman iz Koroške Bele, Leopold Jurše iz Trbovelj, Alojzij Monetti iz št. Lovrenca na Pohorju, Herbert Steinbach iz Škal pri Slovenjem Gradcu, Rudolf Drinovec in Marjan Sojar iz Ljubljane, Franc llojkar iz Zmin-ca pri škof ji Loki in Franc Pečar iz Maribora. Za trošarinske paznike so bili sprejeti Adalbert Šu-štaršič, Ludvik Pohajač, Franc Jevec in Ivan Ko-govšek. Za pisarniškega uradnika je bil sprejet Marjan Volta. Služba je bila odpovedana uradniku Josipu Majorju. Na službo je podal ostavko tro-šarinski paznik Franjo Mihelčič.
Najnovejša poročila
Vojskovanje na morju in na suhem
Churchill rešenim angleškim mornarjem
London, 19. apr. AA. Reuter. Danes je mornariški minister Churchill sprejel in pozdravil preživele mornarje s potopljenega britanskega rušilca »Hardyjac, kakor tudi mornarje s poškodovanega rušilca »Eklips«. Po paradi, ki jo je oviral dež, je Churchill mornarje pozdravil z govorom, v katerem je med drugim rekel: »Težka služba na flotilji rušilcev je igrala bistveno vlogo pri zaščiti varnosti naše države v teh nekaj mesecih vojne. Hrabri poveljnik rušilca »Hardy« kapitan VVarbar-lon, ki je ukazal, naj se izvrši ta odločni napad na sovražnika, je o priliki prvega spopada plačal ta svoj hrabri sklep z življenjem. Pa čeprav se je ladja potopila, ste vi s puškami v rokah nadaljevali borbo in tako potrdili stari sloves angleških mornarjev. Vi ste dejansko predhodnica vojske, katero bomo skupaj s francoskimi zavezniki uporabili letos v borbi, da se očisti domovina Vikingov, namreč ozemlje Norveške, od nacionalno socialističnega navala.
London, 19. aprila. AA. Reuter. Mornariško ministrstvo sporoča, da je bila pred nekaj dnevi med sovražnim bombardiranjem poškodovana britanska vojna ladja »Eklipsc in da se nahaja v svojem oporišču na popravilu. Ladja »Eklips« je rušilec.
Nemška letala na angleške ladje
Berlin, 19. aprila. AA. DNR. Snoči so nemški bombniki napadli britanske vojne ladje in prevozne ladje pri Harstadu. Bombe so padale iz višine več tisoč metrov in so zadele pristaniške naprave, ko so Angleži začeli z manevri za izkrcavanje. Tri težke bombe so zadele pomol, ki se je na dveh mestih raztrgal. Več bomb je padlo v vodo, ena pa je padla tudi blizu neke transportne ladje, da se je nagnila na stran in se ni mogla več vzravnati. Nemški letalci so videli, kako je nekaj angleških vojakov skočilo v vodo, drugi pa so se skušali reševati z reševalnimi čolni in manjšimi ladjami. Ena bomba najtežjega kalibra je padla v vodo tik zraven neke bojne ladje, ki je ščitila prevoz, tako da se je ladja začela gugati in je morala prenehati s streljanjem proti jetalom.
+
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri soprog in stric, gospod
Josip Anžič vulgo Sorž
gostilničar in mesar v Stopanji vasi
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. aprila ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Litijska cesta 49, na pokopališče v Stepanji vasi. Štepanja vas, dne 19. aprila 1940.
Žalujoča žena in sorodniki.
Sodba norveškega majorja
Stockholm, 19. aprila. AA. Reuter. Izve se, da se je zjutraj začel boj pri Elverumu, kjer Norvežani drže svoje postojanke. Norveški častnik major Oser jo danes izjavil, da bodo Norvežani najbrž zadržali nekaj časa nemško napredovanje na tem odseku, ker je norveška obramba dobro organizirana, čete pa pripravljene na ostro borbo. Izve se, da operirajo Nemci z razmeroma majhnimi enotami. Pri vsem tem je upanje, da bodo nagle nemške priprave zaradi zavezniškega napada na odseku pri Trondhjemu olajšale pritisk pri Elverumu. Trdijo, da so nemške čete pri Narviku v razsulu. Nemške enote, zbrane pri Rombanksu in pri Bjerensfelu, 5 km od švedske meje, so dejansko odrezane in se ne morejo oskrbovati od zunaj. Norvežani so pognali v zrak vse predore in mostove na progi, ki vodi v rudnike in na Švedsko, tako da Nemci nimajo več zvez na suhem, ozemlje samo pa ni prikladno za pristajanje letal.
Proglas kralja Kaakona
Stockholm, 19. aprila. AA. Havas. Kralj Haakon je objavil proglas na norveški narod. V proglasu pravi:
Vlado, ki jo jc sestavil polkovnik Quis-Iing v Oslu v trenutku nemške okupacije, se je umaknila. Z zadovoljstvom ugotavljamo, do je propadel namen sestaviti sredi vojne vlado proti ustavni norveški vladi. Norveška ima samo eno vlado, ki jo je imenoval kralj in ki uživa zaupanje parlamenta. Imenovanje upravnega sveta v Oslu, ki ima namen upravljati pokrajine, ki so jih zasedli Nemci, se tolmači kot zahteva sedanjega položaja, ki ga je ustvarila britanska sila, s katero so bile kršene legitimne pravice države. Ta odbor ne predstavlja na noben način nacionalne volje in ni osnovan na zakonu, toda pričakuje se, da bo omogočil več ali manj, da se varujejo pravice prebivalcev, dokler bodo sovražne sile vla-dole nad delom kraljevine Norveške. Ko bo norveška vlada ponovno prevzela izvršilno oblast v sedaj zasedenih krajih, bo prevzelo tudi vse upravne prerogutive. Vsi državljani naj bodo prepričani, do se bodo kralj in ministri trudili z vso energijo, izgnati napadalca iz države in omogočiti obnovo svobodne in neodvisne Norveške. Dolžnost vseh Norvežanov je, prispevati k temu delu. S skupnimi napori ho obnovljena svoboda domovine, Norvežani po bodo postali ponovno gospodarji svoje usode.
Večerja na jugoslovanskem poslaništvu v Bruslju
v Bruslju Branko Lazarevič in njegova gospa sta priredila snoči slavnostno večerjo v čast belgijskega zunanjega ministra Spaaka in njegove gospe. Med številnimi povabljenci so bili tudi veliki maršal belgijskega dvora grof Lipens z gospo in senator Kronaker z gospo. Poleg lega so bili navzoči tudi poslaniki Turčije, Romunije, Bolgarije. Argentinije, Holandije, Švice in Egipta s svojimi gospemi, dalje jugoslovanski generalni konzul in poslaniško osebje.
Eksplozifa
Berlin. 19. aprila. AA. DNB. V konzervni tovarni v Osnabrttcku se je porušil zid. Štiri delavke so bile ubite, 25 pa poškodovanih.
Zahtevajte povsod naš list!
KULTURNI OBZORNIK
Teden bolgarske glasbe
Jiigoslovanskobolgarsko liga je obenem z ljubljanskimi glasbenimi krogi zasnovala teden bolgarske glasbe, ki se je pričel v četrtek 18. t. m. s klavirskim koncertom enega najboljših sedanjih bolgarskih komponistov Pančem Vladigerom v Ljubljanskem radiu. Umetnik sam je prišel te dni v Ljubljano, da je dmel ta večer svoje klavirske glasbe v ra diu, oziroma, da l>o sodeloval v ponedeljek ob 8 zvečer na velikem simfoničnem koncerta Filharmonije pod vodstvom dir. dr. Švara. Koncert Im> vseboval slovenske (Bernard : Sherzo) bolgarske in slovanske skladbe ter je vključen v program Bolgarskega glasbenega tedna. G. Panče Vladigerov bo sodeloval na tem koncertu z dvema točkama, s svojo rapsodijo »Vardar« ter »klavirskim koncertom št. 3.c Prva rapsodija je ena najboljših velikih sklad ter je bila v svetu predvajana vsaj že >000 krat! V Jugoslaviji dozdaj še ni bila igra; na, ter bo svoj krst doživela šele v Ljubljani v ponedeljek. Dirigiral bo dirigent Švara, dočim bo svoj klavirski koncert št. 3 izvajal pri pianu kompozitor g. Pančo Vladigerov sam. Ta naš gost spada med največje sodobne bol-garske skladatelje ter je sedaj profesor glas-
bene akademije v Sofiji, dočim je bil pred nastopom III. Države v Nemčiji glasbeni ravnatelj Reinhardtovega gledališča v Berlinu in na Dunaju. Kodom je iz Šumna, kjer ie bdi njegov oče advokat, pa je že 10leten deček izdal v tisku prvo klavirsko skludlx). Dozdaj je napisal krog 50 različnih kompozicij za klavir, violo, simfonično skladl>o. in eno opero. Izvajanje njegove Bapsodije »Vardar« je gotovo velik glasbeni dogodek za Ljubljano, še celo pa udeležba komponista samega.
V sredo ob 8 zvečer bo v mali dvorana Filharmonije imel predavanje o bolgarski glasbi znani bolgarski muzikalog Ivan Kamburov, znani avtor edinstvenega Glasbenega slovarja na Balkanu, v katerem se je oziral tudi na slovenske glasbenike. Njegovo predavanje lx) ilustriral s klavirskimi zgledi prof. L. M. škerjnnec. G. Kamburov bo ostal potem še nekaj dni v Ljubljani, da stopi v stik s slovenskimi komponisti, kajti niamen ima napisati j »osebno knjigo o slovenski glasbi, kakor je napisal pred kratkim knjigo o poljski glasbi. G. Kamburov je znani glasbeni publicist in je bil svoj čas glasbeni refernt pri dnevniku »Utroc.
Gostovanje ge. Vanje Leventove v Operi
Srečen slučaj je, dn v okviru Bolgarskega tedna gostuje v ljubljanski Operi ena največjih bolgarskih umetnic Vanja Leventova, ki živi sicer v Italiji ter gostuje po vsej Evropi. Danes bo nastopila v operi v vlogi Butter-flv, v četrtek 25. t. m. pa v operi Adriana Locouvrour. Nato pa l>o šla v Sofijo na pravoslavne velikonočne praznike ter po praznikih, ko se l>o vračala skozi Ljubljano, bo odpela še Traviato.
Vanja Leventova kot Madame Butterfljr
Gospa Vanja Leventova, mlada lepa dama z eksotičnim izrazom, je obiskala v družbi tajnika jugoslovanska bolgarskega društva tudi naše uredništvo ter je bila tako prijazna, da je našemu uredniku dala nekaj pojasnil na vprašanja. Na vprašanje, če je že gostovala v Ljubljani, je rekla, da še ne, kakor sploh še ne v Jugoslaviji, da pa se je skozi Ljubljano peljala že dvakrat.
»Škoda, da je bil velik veter, ko sem prišla sem in nisem mogla iti na grad, odkoder bi rada pogledala Ljubljano in to lepo okolico. Zato pa sem bila zelo vesela, da me je bolgarska liga peljala v Kranj, kjer sem pri Jahaču uživala »kranjske klobase«, ki so bile resnično zame nekaj specialnega. No, pa to ne spada k jutrišnjemu nastopu,« se je smeje opravičila in mi potem pravila o svoji pevski karieri.
Rodila se je v Dobrudži, toda šolala se je glasbeno v Italiji ter je kmalu začela nastopati v najrazličnejših gledališčih, s katerimi sem delala sezonske pogodbe. In potem se je začela pot njene slave. Nastooila je v vseh italijanskih mestih: v Rimu, Milanu v Scnli, Benetkah, šla z italijansko igralsko skupino na Malto, kjer je dosegla svoj največji uspeh: angleški gubernator ji ji poklonil veliko zaponko v obliki angleške krone z petimi biseri, ki se je blestela vrhu košare cvetja. Osemdeset predstav je dala ta igralska skupina, toda le ona je bila deležna tako velikega odlikovanja. še eno tako veliko odlikovanje je dobila na Španskem, kjer se je mudila zadnja leta pred revolucijo in med revolucijo samo. Ko je bila v Valenciji po nastopu v največjem amfiteatru in prisostvovala bikoborbi, je toreador, ki jo je poznal samo po nastopu prejšnjega dne, ubil v njeno slavo bika in se ji po zmagi poklonil pred vsemi tisoči, kar se dogaja samo kraljem. V Španiji je gostovala v vseh večjih mestih, pa tudi na Portugalskem, kakor tudi Angleškem. Revolucijo je doživela v Španiji, ter je morala bežati pred njo. Izgubila je v njej samo nekaj plaščev. Dobila je povabilo na Newyorško opero Metropolitan. pa je zaradi smrti očetove odklonila. Sedaj jo vabijo v Rusijo. Vse operske partije poje v originalu, kakor so bile napisane. Sedaj je na poti v Sofiji ter se je ustavila v Ljubljani. da l>o odpela dva nastopa, enkrat pa po vrnitvi iz Sofije, kamor gre za praznike.
»Čeprav delujem v Italiji, sem navdušena Slovanka in verujem celo, da ima slovanska rasa vso bodočnost, ker je zdrava na duši in telesu in ni degenerirana. Vesela sera, da lahko gostujem tudi med Slovenci ter s lem prav v času bolgarskega glasbenega tedna morem prinesti k tem kulturnim stikom svoj delež.«
Ob redkem gostovanju take slavne pevke T naši Operi smo prepričani, da bo danes, ko bo ga. Leventova pela Butterflev, eno svojih najboljših vlog. Opera polna. Naj bo taka udeležba tudi izraz naših simpatij do velike bolgarske pevske kulture.	Id.
Recitacija nemškega pisatelja K. H. Waggerla
Danes zvečer bo v Unionu v beli dvorani recitiral iz svojih del znani nemški pisatelj Kari Heinrich Waggerl, eden glavnih zastopnikov nove nemške literarne smeri »Blut und Boden«, ki je na svoji turneji po Jugoslaviji, da pripravlja kulturne stike med našimi narodi in Nemčijo. Kari II. Waggcrl se je rodil leta 1897 iz maloobrtniške rodbine v Bad Ga-stein ter je potomec stare pinegauske kmečke in rudarske družine.
Po šolanju je samouk ter je v svojem življenju poskusil več poklicev: bil je gorski vodnik, postrežnik, telegrafski sel, sluga v uru-du, liftlx>y in končno blagajnik pri občini Bad Gastein. Šele v poznejših letih je obiskoval mestno šolo, kjer so mu pomagali župnik in frančiškani kamor je hodil na porto. Bil je že v učiteljišču, ko je šel v vojsko in se boril na italijanski fronti. Postal je častnik in bil ujet. Ko se je po dveh letih vrnil iz ujetništva, se je posvetil učiteljevanju, pa se je zaradi bolezni moral odpovedati poslu. V teli časih stiske je začel pisaljevati ter je prvi roman Kruh izšel leta 1930. Poleg pisateljevanja posveča svoj prosti čas raznim rokodelskim spretnostim: veže knjige, izrezljava podobe, mizari, slika in riše ter fotografira, itd. Dozdaj je izdal naslednja dela: roman Kruh (Brot), ki je podoben llamsunovemu Blagoslovu zemlje, ko se človek naseli V Samoti in si pripravi zemljo, da rodi kruh. Dalje roman Težka kri (Scweres Blut), ki zgodba vasi in kmečkega življenja. Roman Leto Gospodovo (Das Jah? des llerrn) ima ta naslev, ker mu okvir predstavljajo prazniki katoliškega cerkvenga leta. Na idilični način ofi-suje svoje mladost ter je mali David glaVfta oseba, ob kateri se grupira življenje vse vasi. Ljubezen med Davidom in Agnes poživi že tako živahno in veselo pripovedovanje. Ves roman je velepesem vaškega življenja vaški pokrajini ter dobrim ljudem, ki žive tesno naslonjeni na cerkvene praznike. Poleg teh glavnih romanov je napisal še roman Mati (Mutter), VVagreiner Tagebuch, Ti in Angela (Du u. Angela), Knjiga livad (Das Wiesen-lnich) ter koledarske zgodbe (Kalender ge-schichten.
Tako spada pisatelj Kari Heinrich Waggerl med najpomembnejše sedanje nemške pisatelje, ki se zbirajo ob geslu »Blut und Boden« v novo do-mačinstvo, ter bo gotovo z recitiranjem svojih del zanimal občinstvo, ki je na večer povabljeno.
— Pri nerodni stolici, napetosti crev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joscfova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdraviliški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Hog. po min. soc. pol. in n. zdr. S-hr. 15.485. 25. V. 95.
Prizor iz pomorske bitke: Slika je nemškega izvora in naj predstavlja goreči angleški rušilec, ki m je pozneje potopil. V ospredju je videti krmo neke nemške vojne ladje, s katere je posneta slika.
Kaj dajejo Franciji in Angliji njune kolonije
Še malo — tako pravijo v Parizu — pa bo količina pridelkov, ki jih Francija dobiva iz svojih kolonij, dosegla ono kvoto, ki so jo kolonije dajale Franciji v pretekli svetovni vojni.
V	enem letu dobi Francija iz svojih kolonij 1 milijon 600.000 ton žita (večinoma iz Indokine), 1 milijon ton nafte in njenih derivatov (severna Afrika), 800.000 ton kave, čaja in kakava, 300.000 ton lesa, 350.000 ton premoga in drugih rudnin, 600.000 ton kavčuka in 40.000 ton raznih tekstilij.
Kolonije dajejo Franciji toliko koruze, kopre, banan, kave, bombaža, konzerviranega mesa in cina. da so pokrite vse njene potrebe. Poleg tega dobiva Francija od svojih kolonij riža, kakava, čaja, ruma, palmovega olja, ebenovine, niklja, grafita, soli itd. toliko, da te produkte lahko izvaža.
Britanski imperij je neizčrpen rezervoar surovin. V njegovih mejah se pridela v primeri s celokupno svetovno produkcijo 99 odst. jute, 90 odst. niklja, 65 odst. čaja, 55 odst. zlata, 50 odst. kakava, riža in kavčuka, 45 odst. volne, 45 odst. cina in kroma ter 35 odst. kositra in mangana.
V	zvezi s tem je treba pripomniti, da angleške ekspedicijske čete v Franciji dobivajo v6o hrano, razen svežega mesa in sveže zelenjave, od doma 1 in iz angleških kolonij. Dnevno prepeljejo iz Anglije v Francijo okrog 500 ton živeža. Vojna je ogromen konzument. To se vidi tudi po tem, da Anglija n. pr. izdela za svoje vojake vsak mesec
pol milijona uniform in 130.000 parov čevljev. V sedanji vojni so dominijoni odstopili Angliji vso svojo produkcijo. Tako ji n. pr. samo Kanada dobavlja letno 190.000 ton bakra, dalje vsak teden 2000 ton slanine in šunke. Vse to prihaja v Anglijo v konvojih.
20 newyorških družin beži pred vojno na samoten otok
Tudi v Ameriki se zadnje čase čedalje bolj občuti med prebivalstvom živčna vznemirjenost zaradi vojne v Evropi, ki se morda v doglednem času utegne razširiti tudi na Ameriko. Pred kratkim se je v Newyorku pripetil značilen dogodek, o katerem so se ameriški list obširno razpisali: Dvajset newyorških družin se je odločilo, da pobegne z ameriške celine in se naseli na otoku Ke-jos, ki leži 650 morskih milj od Miamija. Te družine so se odločile za ta korak, ker se boje, da bi tudi Amerika ne bila potegnjena v vojno. Otok, kamor se selijo, je velik 100.000 juter in je naseljen z zelo malim številom ljudi. Svoječasno so na njem živeli britanski kolonisti, tako da bodo novi ameriški kolonisti našli na njem že vse pripravljeno za poljedelstvo. Vodja skupine je dal časnikarjem naslednjo izjavo:
»Nazivajo nas utopiste, ker iščemo mesto, kateremu ne preti nobena nevarnost od vojne in kjer ljudje ne vedo za mržnjo in sovraštvo. Pripravljeni smo, da prenesemo vse težave, ki se nam bodo stavljale pri našem delu tam doli, ker je naša edina želja, da živimo v miru.«
Razstava akad. slikarja Franca Godca. Jutri, v nedeljo, bo odprta razstava akad. slikarja Frana Godca na Gosposvetski cesti št. 3. S to razstavo otvarja g. Obersnel svojo stalno galerijo prodajnih slik »Galerijo Obersnel«. Akad. slikar Fran Godec nastopa sedaj prvič z večjo kolekcijo pred slovensko javnost, ki bo tako z obiskom novih prostorov Galerije Obersnel lahko spoznala novega slovenskega umetnika. Godec je prejel nauk o slikarstvu in obenem o glasbi od madžarskega umetnika, nakar se je šolal na kiparski in slikarski šoli v Ljubljani ter dovršil akademijo v Zagrebu. Opozarjamo občinstvo na to razstavo v novi »Qar leriji Obersnel«.
Obisk Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani. V vrsto pomlajenih kulturnih stikov med Hrvati in Slovenci spada tudi obisk dijakov zagrebške Akademije likovnih umetnosti ki bodo v nedeljo posetili pod vodstvom svojega profesorja slikarja Hegedušiča. Jubilejno razstavo slovenskih umetnikov ob priliki 40 letnice 1. slovenske razstave sploh, kakor tudi Narodno Galerijo, muzej in druge kulturne ustanove. Veseli smo teh stikov med likovnimi umetniki, ki samo potrjujejo, da je umetnost predvsem tista, ki naj združuje in združeno vzdržuje, kar druge življenjske panoge razdvajajo. Zagrebškim umetnikom smo hvaležni, da obiščejo nušo umetnost in jim želimo v Ljubljani veselo dobrodošlico.
Z. Rogoz o delu pri češkem filmu in gledališču. Pomotoma je v včerajšnjem razgovoru z g. Rogozom izostal zadnji stavek, ki sc glasi: »Ako je izraz slovenskega gledališča bolj živahen v kretnjah in govoru, moram priznati, da je obenem tudi zelo globok in kar je glavno, globoko občuten. Kar imenujejo Čehi svojo umerjeno igro »civilizem«, (včeraj smo pomotoma napisali civiliziranost), bi lahko imenovali slovensko temperamentno igro, poglobljeni in poduševljeni realizem. Ljubljanski ansambel, s katerim sem sodeloval dolgo dobo in med njim dosegel uspehe, ki so mi odprli vrata v Narodni di-vadlo in češki film, vzbuja tudi danes, po desetih letih, moje irkreno in neizpremenjeno občudovanje. Ohranil je svojo mladostno prožnost in pridobil vse lastnosti, ki jih dajeta zrelost in poglobitev.«
S f* O R T
Pestra in zanimiva prvenstvena nedelja
Domače nogometne prvenstvene tekme se bližajo kraju. Se nekaj nedelj in kmalu bomo imeli finaliste, ki se bodo v prihodnji sezoni borili za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Prav zato pa postaja to prvenstveno tekmovanje vedno zanimivejše. Vsi klubi se trudijo, da bi dosegli čast igrati v prvi ligi za prvenstvo Slovenske nogometne zveze.
Spored je prav pester in zelo zanimiv.
V ljubljanski skupini:
Jadran : Bratstvo. Izmed vseh prvenstvenih tekem v ljubljanski skupini bo nedvomno najzanimivejša tekma med Jadranom in jeseniškim Bratstvom. Bratstvo je danes prav v zavidnem položaju med klubi, ki igrajo v ljubljanski skupini. Je na drugem mestu in ga od prvega mesta loči samo slabša razlika v golih. Precej na slabšem pa je Jadran, ki je v tablici šele na petem mestu. 2e ta zunanji okvir kaže, da bo borba med obema kluboma na igrišču Jadrana izredno ostra. Po razliki v lestvici bi kdo utegnil soditi, da Trnovčani nimajo prav nobenih izgledov na zmago proti ostrim Jeseničanom. V resnici pa temu ni tako. Jadran nima tako slabega moštva, da bi bil brez vsakih izgledov vsaj na polovičen uspeh. Velika napaka Trnovčanov pa je, da vsako tekmo prelahko vzamejo. To je bilo zlasti videti prejšnjo nedeljo, ko so igrali proti Reki. Ne toliko neznanje, kakor lahkomiselnost je veliko zakrivila razmeroma slab položaj Jadrana na tabeli.
Jutri ima Jadran priliko, da še enkrat pokaže, da so bili njegovi zadnji neuspehi le bolj slučajnostni in da stvarno na zelenem polju pomeni več kot kaže tabela. Bomo videli! Ce bodo hoteli uspeti proti Jeseničanom, se bodo morali pošteno poprijeti.
Tekma se začne ob 16 na igrišču Jadrana v Koleziji. Sodil bo g. Držaj.
Hermes : Svoboda.
Pol ure prej kakor na Jadranu se bosta spoprijela na igrišču Ljubljane v borbi za točke Svoboda in Siškarji. Po zadnji zmagi šiškarjev nad Marsovci smemo spet pričakovati zmage Herme-žanov. Hermes je svoje moštvo uredil precej dobro, kar je tudi v letošnjih pomladnih rezultatih, ki jih je to moštvo doseglo, razvidno. Mislimo, da se ne motimo, če mu tudi za jutri pripisujemo malo več izgledov za zmago, kakor pa Svoboda-šem. Svoboda je v hudo nevarnem položaju, da lahko izpade iz prvega razreda. Do sedaj je zabeležila eno samo zmago in dva neodločena rezultata. To je premalo, da bi lahko ostala med najboljšimi prvorazrednimi klubi.
Tekma se začne ob 15.30 na igrišču Ljubljane. Sodil bo g. Mehle.
Disk : Mars.
Ta tekma bo najbrž predstavljala najbolj ogorčen boj za točke. Alarsu se ni treba bati, da ne bi prišel med klube, ki bodo igrali prvenstvene tekme SNZ. Marsu gre za prvo mesto. Vse do sedaj so Marsovci vodili na tabeli, zadnji poraz proti Hermesu pa jih je vrgel kar na tretje mesto. Vsaka sedaj izgubljena točka pomeni za Marsovce veliko izgubo. Mars mora jutrišnjo tekmo dobiti, kajti če e ne bo dobil, potem sploh ne more ra-I čunati več na prvo mesto. V tej borbi za točke pa
bo naletel na nevarnega nasprotnika, ki ne da tako lahko kako točko. Disk je na svojem igrišču nevaren. To je izkusil že marsikateri klub.
Tekma bo v Domžalah na igrišču Diska. Sodil bo g. Makovec.
Kranj : Reka.
Četrta tekma v ljubljanski skupini ne more prinesti posebnih presenečenj. Ob nedeljah zvečer vedno beremo, da Kranjčani ne izgube prav nobene točke. Vedno so zmagoviti in vsi klubi odhajajo iz Kranja poraženi. Toda včasih je bilo med prvorazrednimi klubi pravilo, da je Reka Kranjčane na njihovem igrišču vedno premagala. Za jutri si tega presenečenja skoraj ne moremo predstavljati. Reka je bila v onih časih, ko je zmagovala, v drugačni formi kot pa je danes. Sicer je po nedeljski tekmi proti Jadranu napravila prav dober vtis, toda skoraj si ne upamo zapisati, da Kranjčani ne bi zmagali. Sicer pa bomo videli jutri zvečer! Pravijo, da je žoga okrogla in da se včasih čudno suče.
Tekma bo v Kranju ob 15.30. Sodil bo gosp. Čamernik.
V mariborski skupini:
V	Mariboru: igrišče Rapida: Maribor : Rapid.
V	Murski Soboti: Mura : Gradjanski.
V celjski skupini:
V	Celju: igrišče Atletikov: Atletik : Hrastnik.
Poleg teh prvorazrednih prvenstvenih tekem imamo še celo vrsto drugorazrednih in juniorskih tekem. V glavnem navedemo naslednje:
Prvenstvo II. razreda.
V	Ljubljani: igrišče Mladike: ob 16.30 Moste : Grafika; igrišče Jadrana: ob 10.30 Slavija : Ko-rotan.
Juniorsko prvenstvo.
V	Ljubljani: igrišče Jadrana: ob 9.30 Slavija : Svoboda; igrišče Mladike: ob 15:30 Jadran : Moste; igrišče Ljubljane: ob 14.30 Hermes : Mars.
Končno, da bo spored popoln, še naslednje:
Tržič: ob 15 Ljubelj : Kovinar.
Mengeš: ob 15 Mengeš : Kamnik.
Hrastnik: oh 15 Radeče : Brežice.
Gotovlje: ob 15 Borut : Jugoslavija.
Litija: ob 15 Litija : Dask.
Trbovlje: ob 15.30 Trbovlje : Svoboda.
Slaloma na Črnem vrhu
ASK Gorenjec Jesenice priredi jutri, 21. t. m., na črnem vrhu trening tekmo v slalomu za se-niorje in ženske- Start bo ob 9 dopoldne. Prijave sprejema tehnični vodja Langus Beno do 8 zjutraj v koči ASK Gorenjca. Vabljeni vsi klubi.
ASKJ podal ostavke
Kakor smo iz zagrebških dnevnikov posneli, so odborniki izvršnega odbora Atletske zveze kraljevine Jugoslavije podali na svoje položaje ostavke. Kakor se je pa izkazalo, je bila ta vest pre-uranjena in nihče od odbornikov ni odstopil.
Odborniki stoje na stališču, da toliko časa ne bodo podali ostavke, dokler ne bo pravilno izvoljen odbor Atletske zveze kraljevine Jugoslavije.
7Vey-d;	HAURICE CHEVALIER	T prvovrstnem,	tgk Afl■ Velefilm o lepotici, ki se je žrtvovala, da
tranco.	f. w. STROHEIM	do skrajnosti	T	reŠi druge Žene in ° «o*ekU.b.«»l|».
sneua Mrna:	PIERRE RENOIR	napetem krimi-	^ ■	(^ses)	PREMIERA DANES!
__MARIADEA	nalnem lilmu:	■ i^V V |	j**-« Kino MatlO J&
INelsOIt Eddy nrrr 1« Cl/AD ATIT Rezervirajte vstopnice) Danes ob 16, 19 in 21 I poje najlepše balade in i Ll Ej IVI 3 VUDUUt	c|	-	1
ljubavne pesmi v filmu Herojske borbe za svobodo In pravico na ameriškem zapadu. I\inO OlOCja, teleiOn St. Z/OU |
f LJUBIJ4NA
ljubezenskih vlog r Charles Boyer in lepa Irene Dunne v najnovejšem filmu M
I llin A MAHI vnill «.„. Napeta ljubavna zgodba, ki se vrši v naj-
UUBAVNI KRIK a s.::;: .«■,.»■,»„
mmmmmmmmmmmmmmmammmmmmm^mBomamaummmmMaMmmmammmabt
Akrobata v Vegovi ulici
Ljubljana, 19. aprila.
Med realko in Glasbeno Matico v Vegovi ulici Je po daljšem času spet visoko v zraku razpeta vrv, znamenje, da so obiskali Ljubljano zračni akrobatje. To pot razkazujeta svoje vratolomne sposobnosti dva jugoslovanska akrobata Pera Glišič in Daut Žudjelovič. Medtem ko je slednji doma le na žici, je Pera Glišič bolj vsestranski in zna poleg akrobacij tudi požirati britvice, ogenj ter ume še razne druge že povsem fakirske umetelnosti. Glišič je poleg vsega tega tudi hiromant in grafolog. Doživel je že mnogo uspehov doma in v inozemstvu ter je povsod zbujal občudovanje. Da pri svojih fakirskih poskusih ne uporablja trikov, je dokazal pred petimi zdravniki v Osijeku ter vpričo njih požrl šest britvic. Kakor sam pripoveduje, je požrl že več kilogramov železa, ne da bi pri tem utrpel kakršno koli škodo na prebavilih. Glišič je tudi znan akrobat na trapecu pod letečim aeroplanom. Oba akrobata skupno premoreta nič manj kakor 350 različnih atrakcij. Mnogo od teh bosta pokazala med nebom in zemljo v Vegovi ulici, in to vsak dan ob 5 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa ob 4 in 6 popoldne. Vstopnine za občanstvo ni, pobirajo se le prostovoljni prispevki.
*
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj.
1 Pogreb najstarejšega slovenskega časnikarja g. Ivana Nagliča je bil včeraj popoldne ob 17 izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Na zadnje slovo je prišlo zelo mnogo prijateljev in spoštovalcev pokojnika, posebno številni pa so bili njegovi najožji tovariši iz uredništva in drugi člani novinarske organizacije. Po prvih obrednih molitvah se je od pokojnika z lepim govorom poslovil ravnatelj »Jutra« in predsednik slovenske novinarske organizacije g. Stanko Virant. Požrtvovalnemu javnemu delavcu bodi lahka žemljica slovenska!
1 Modelarske tekme priredi ljubljanski Aero -klub v nedeljo, dne 5. maja na letališču. Tekme bodo za motorne in jadralne modele. Vsi tekmovalci ee morajo prijaviti do četrtka, 25. t. m. pri podmladkih oziroma krajevnih odborih Aero-kluba. Modelarji, ki niso člani pa v pisarni Gledališka ulica 10, kjer dobijo navodila za tekme in točen program. Za prva mesta so razpisana dragocena praktična darila.
1 Vodstvo v jubilejni razstavi. V nedeljo ob 11 predpoldne bo v jubilejni razstavi vodstvo. Govoril bo akademski slikar profesor Stane Kregar. Vabimo slovensko občinstvo, da se te prireditve udeleži ter si pri tej priliki še enkrat ogleda dela naših likovnih umetnikov, ki so 6e udeležili te razstave v tako velikem številu.
1 Slušatelji zagrebške umetnostne akademije pridejo v nedeljo, 21. t. m. ob 9 zjutraj v Ljubljano, kjer si hočejo ogledati jubilejno razstavo v Jakopičevem paviljonu in Narodno galerijo. Vodil jih bo akad. slikar profesor Krsto Hegedušič. Člane Društva slovenskih likovnih umetnikov kakor tudi druge tovariše vabimo, da se« udeleže sprejema ter pospremijo mlade hrvatske goste do Jakopičevega paviljona.
1 Vanja Leventova in Josip Gostič bosta gostovala drevi v Puccinijevi »Madame Butterfly«, prekrasni operi čudovitih melodij in življenjske tragike male Japonke, ki je bila prevarana v svoji zvesti ljubezni. Bolgarska gostinja je za svojo vsestransko odlično kreacijo Cho Cho San žela ne-deljeno visoko priznanje vse evropske kritike, zato bo njen nastop na našem odru nedvomno pomenil poseben dogodek v letošnji sezoni. Zavoljo izrednega zanimanja, opozarjamo interesente, da si pravočasno preskrbijo vstopnice za predstavo v predprodaji.
1 Razstava akad. slikarja Frana Godca. V galeriji »Obersnel« na Gosposvetski 3 otvori v nedeljo
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
ob pol 11 akademski slikar Fran Godec razstavo svojih del (olja in tempere). Razstava bo odprta od 21. do 30. aprila 1930 in bo cenjenemu občinstvu dostopna od 8 do 20 zvečer. Vstop je prost.
1 Ljubljana je dobila Novinarski dom. Kar čez noč je Ljubljana dobila nov dom, to pot dom slovenskih časnikarjev, ki so si pred leti ustanovili posebno zadrugo, ki naj bi zbirala zmožna sredstva za postavitev novinarskega doma v Ljubljani. Zadruga je v letih nabrala že precejšnja sredstva in je letos, potem ko se je odločila, da doma na novo ne bo gradila, kupila že stoječo stavbo v središču mesta. Potem ko se je banka Slavija iz prvotnega poslopja ob Wegovi in Gosposki ulici
Ereselila v novo palačo, ki je bila stara banka lavija na prodaj. Kupila jo je zadruga Novinarski dom in sj>omladi so začeli zunanjost poslopja prenavljati. Fasada ob Wegovi ulici nasproti vse-učiliški knjižnici je bila že lično prenovljena in na pročelju, ki gleda na Wegovo ulico so te dni namestili napis Novinarski dom. Sedaj prenavljajo zunanjost poslopja v Gosposki ulici, pa tudi v notranjščini preurejajo in čistijo prostore. V kratkem bo tudi notranja ureditev in čiščenje opravljeno.
I V Stritarjevi ulici Stev. 6 v LJubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trsu. Samo kvalitetna optika.
1 Ljubljanska filharmonija bo izvajala v okviru Bolgarskega tedna na koncertu, ki bo 22. t. m. v Unionu, kot prvo točko Bernardov »Scherzo za godalni orkester«. Skladba je bila zložena 1. 1933 in prvič izvajana 1, marca 1939 v Mariboru, kjer je imela najlepši uspeh. Kritik dr. E. B. v M. Z. je napisal, »da je to ena najlepših skladb zloženih v zadnjem času. Bernard je mojster zvokov, njegovo znanje ga uvršča v vrsto naših skladateljev itd.« — Bernard, rojen 1896, je član radijskega orkestra, dve leti je bil vojaški kapelnik in pet let
kapelnik v Ptuju. — Na sporedu koncerta fe ie Čajkovski in Bolgar Vladigerov. Dirigent |e dr.
Švara, ki je ponovno potrdil svoj sloves izrednega dirigenta. — Predprodaja pri blagajni kina Union.
I Damske pomladne plašče, kostume in obleke vam po meri najboljše izdela tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira štofov volnenega in svilenega blaga.
1 Na Vodnikovem trgu električna ura. Živilski trg pred Vodnikovim spomenikom je bil res potreben točne električne ure. Pred leti so sredi trga na železen drog pribili velik termometer, da bi kazal rekordno vročino, dostikrat nad 40 stopinj Celzija, kar so Ljubljančani kritizirali. Termometer se je namreč močno segrel od železja in tako je živo srebro vedno skokoma lezlo kvišku do neverjetnih višin. Ta termometer so pozneje odstranili. Mestni monterji so te dni postavili na trg novo električno uro. Pritrdili so jo na železni steber ob vogalu trga pri Mahrovi hiši.
1 Ribji trg je bil včeraj srednji. Dovoz morskih rib je bil razmeroma majhen. Na trgu so se podražile 6ardelice, ki so bile po 12 din kg, prejšnji teden po 8 din, velike sardele po 18 din kg. Druge morske ribe: ošate 18, sipe 16, osliči in skampi 34. Cene dunavski postrvi (smuč) so se dvignile Poprej so biel te postrvi po 20 din, včeraj po 28 din. Donavske ribe so se podražile, ker je bil zadnji ča6 povečan izvoz v inozemstvo. Domače postrvi so bile po 40 din Po dolgem času so bile na trgu ščuke, večji-del iz Cerkniškega jezera. Bile so po 24 din kg. Belice so bile po 12 do 14 din kg. Zanimivo je, da včeraj ni bilo naprodaj žabjih krakov. Vseh morskih rib je bilo včeraj uvoženo v Ljubljano no 300 kilogramov.
| 1 Perutnina postaja dražja. Cene perutnini so se
od jeseni, posebno zadnji čas močno dvigile. Kokoši so bile septembra lani 17 do 25 din posamezna, sedaj 35 do 40 din. Zaklane kokoši in očiščene jeseni 20 do 24, sedaj 30 din kg. Petelini jeseni 17 do 25, sedaj 35 do 40 din Zaklani petelini 20 do 24, 6edaj 26 din. Race jeseni 16 do 20, sedaj 30 din posamezna, Zaklane race jeseni 26, sedaj 28 din kg. Gosi
1 jeseni 35, 6edaj 60 din komad.
»Skandinavska velesila"
in njen ministrski predsednik
Stockholm, sredi aprila.
Pred nekoliko več kakor sto leti je znani svetovni potnik Aleksander von Humboldt prištel švedsko prestolnico Stockholm med pe-torico najlepših mest na svetu. Pred kakimi 60 leti pa je nemški državni kancler Bismarck ob pogled u na stockholmsko trdnjavo izbruhnil v prisrčen smeh in znano je, da se je Bismarck zelo redkokdaj smejal. Kakor kažeta ta dva primera, si vtisi raznih ljudi pri istih stvareh včasih zelo različni.
Danes pa je mogoče reči, da stockholmskn trdnjava nikakor ne napravlja smešnega vtisa in da prav nič ne kazi edinstvene lepote mesta. »Hvala Bogu, da v Belgiji ni ne železa, ne petroleja,« je pred kratkim s trpkim hu-moriem napisal neki belgijski časopis. Na Švedskem pa imajo železa zelo veliko in Švedi vedo, da je bogastvo države v današnjih časih nevarno. Zato se že delj časa pripravljajo, nekoliko počasi in obotavljajoče in morda tudi nekoliko pozno, toda pripravljajo se.
Sicer pa gorata in granitna švedska pokrajina ne krije v sebi samo železa, ampak
tudi druga bogastva, švedska izvaža v velikih množinah les. cink in baker, pridela zelo mnogo živeža: oves, ječmen, sladkorno peso, živinoreja in ribolov sta na visoki stopnji. Švedska je poleg Francije največji producent ar-zenika na svetu in znano je, da je ta rudninski strup neobhodno potreben za odvratno industrijo strupenih plinov. Toda na prvem mestu stoji vsekakor pridelovanje in predelovanje železa, ki ga Švedska vsako leto iztrga iz osrčja svoje zemlje na milijone ton. ln to železo je trdo in visoko cenjeno.
(97) Nato je šlo z blazno naglico po zraku. Mali Peterček je trdno spal in še vedno držal svojega medvedka v rokcah. Še sanjalo se mu ni, kaj se z njim dogaja in tako je prišel v stari grad v gozdu.
(98) >Da Ančka, žalostna povest je to,< je rekel kralj. Sedaj bi te pa lepo nekaj prosil. Ali bi si upala iti v stari grad in poskusiti, 6e moreš prinčika pripeljati nazaj? Jaz ti bom v vsem pomagal. Samo pomisli, koliko ljudi boš s tem osrečila!«
Peer Albin Hansson.
Za skandinavske razmere je Švedska s svojimi nekaj več kakor 6 milijoni prebivalcev, s 17.000 km železniškega omrežja in s 100.000 motornimi vozili, velesila. Moč njene armade znaša več kakor pol milijona mož, njena vojna mornarica razpolaga z 8 linijskimi ladjami, tremi križarkami, 16 rušilci in še z mnogimi drugimi manjšimi enotami v skupni tonaži nad 100.000 ton, njena zračna sila pa šteje nad 400 letal, ki so skoraj vsa najmodernejša. Razen stockholmske trdnjave ima na severu skoraj nepremagljive naravne utrdbe, ki ščitijo železna bogastva Kirtine in pred nekaj tedni so začeli utrjevati tudi otok Gotland v Vzhodnem morju. Od konca marca posluje v Stockholmu posebno oboroževalno ministrstvo, ki ga vodi tehnik Egon Guinmason, ki je bil poprej vodilni uradnik vodilnega železnega koncema Bofors. katerega nazivajo švedskega Kruppa. Švedska ima svoje letalske baze v Vesterasu, Malmstadtu. Karlsborgu in Ljungbyhedu, v Karlskroni in Goteborgu pa ima oporišča za vojno mornarico. Od pričetka finsko-ruske vojne dela mogočna železna industrija države s polno paro, po večini tudi z nočnimi šihtami, v Ameriki pa se mudi posebno zastopstvo, ki ga vodi kraljevič Bertyl, sin prestolonaslednika in vnuk Gustava ter kupuje 300 najmodernejših lovskih letal in 400 letalskih motorjev.
Mož, ki je spravil v tek to za skandinavsko deželo že kar nezaslišano oboroževanje, sprva počasno in obotavljajoče, zdaj v zadnji minuti pa pospešeno in mrzlično, je ministrski predsednik Albin Hansson.
Peer Albin Hansson je star 55 let, robustne, nekoliko kmečke postave, oglatega, velikih izraza polnih oči, skoraj plešaste glave, moč-
nih temnih obrvi, njegova brada pa je krepka in štrli naprej a la Mussolini. Hansson je vodju socialno-demokratske stranke, ki ji pripada že od mladosti in ki je |K>d njegovim vodstvom postala najmočnejša stranka v deželi. Sprva je bil Hansson trgovski koinij, potem pa ie zajadral v časnikarstvu ter jo že v mladih letih postal urednik stockholmskega listu »Socinldemokraten«. Kmalu je postal |>oslnnec in član vodstvu stranke. Zdaj sedi že 12 let s kratkimi presledki v vladi, bodisi kot šef ali kot vojni minister.
Albin Ilanson je eden od redkih socialistov na svetu, ki se strastno zanima zu vojaška vprašanja Imel pa je tudi priložnost, du je svoje vojuško znanje dodobra izkoristil kot večkratni vojni minister, zlasti na sedaj, ko se nad švedsko zbirajo temni oblaki.
Vsekukor mora biti Švedska ttnnc« svojemu predsedniku vlade hvaležna, da je že leta 1937 pričel previden političen podvig, s ka'e-riin je začel vso švedsko javnost od desnico pa do levice obdelovati, da je slednjič odobrila njegov oborožitveni program. Toda »oboroževalni pacifist«, kakor ga nazivajo, je pri tem doživel tudi udarce; pred nekaj meseci na primer se je moral ločiti o<l svojega dolgoletnega zunanjega ministra Rihardn Sandlerjn, ki je v finsko-ruskeni konfliktu preveč očitno izrekel svoje simpatije. Toda to je danes skoraj že pozabljeno, kajti pozornost švedske javnosti je obrnjena na dogodke, ki se odigravajo v sosedni deželi Stari kralj Gustav je svojemu dolgoletnemu šefu vlade in prijatelju Albinu Hanssonn naročil, naj bo in ostane trd in neizprosen. Albin Hansson je sicer zaskrbljen znradi bodoče usode svoje domovine, toda dogodkov pričakuje mirno in dostojanstveno. Storil je, kar je bilo v njegovih močeh.
Fino čajno pecivo in deserti
pri Bonboniera Ruff, Prešernova ulica 1, Celje.
Žrtve za znanost
Iz Newyorka poročajo: Dva ameriška zdravnika sta hotela na lastni koži preizkusiti, koliko prenese človek mraza. Slekla sta se in povsem gola stopila v hladilnico, v kateri je bilo 30 stopinj pod ničlo. V hladilnici je bila pisalna miza in dva stola, da bi mogla zdravnika med poskusom zapisovati svoje občutke in vtise.
Po dveh minutah bivanja v mrazu so se jima roke že tako tresle, da nista mogla več držati svinčnika. Kmalu zatem ju je že toliko zajel mraz, da nista mogla niti več drhteti, ampak sta otrpla nepremično sedela na stoleli. Po 11 minutah so morali poizkus prekiniti, kajti oba zdravnika sta izgubila zavest. Njuni tovariši so imeli mnogo napornega dela, da so ju z umetnim dihanjem spet spravili k zavesti.
Po svetu
Telefonski zvonci iz stekla. V Nemčiji se silno trudijo, da bi surovine, ki jih potrebuje vojna industrija, v civilnem življenju nadomestili z drugimi. Pred kratkim je izšla naredba nemške državne pošte, ki odreja, da morajo biti v bodoče vsi telefonski zvonci iz stekla.
Kronski novec mu je režll življenje. Delavec Jojef Vojtek je bil zaposlen (v kamnolomu v Oje-cu ni'Češkem. Pri delu mu je pfedel iz žepa krbn-ski novec ter se odkotalil precej daleč prbS. Mož je prekinil delo in šel za novcem V tem trtptTse je podrla velikanska skala prav na mesto, na katerem je stal še pred nekaj trenutki.
Deset let ječe, ker je ukradel pepelnik. V Ko-nigsbergu je bil te dni sojen neki delavec, ki je bil obtožen, da je ukradel medeninast pepelnik iz kupa starih kovinskih predmetov ki so jih zbrali meščani za tako imenovano »Metallspende«. (V Nemčiji namreč zadnje čase pobirajo med prebivalstvom kovinske predmete za vojno industrijo). Sodišče je tatu obsodilo na 10 let ječe. Mož je imel še srečo Ako bi zagrešil svoje dejanje 24 ur kasneje, bi bil obsojen na smrt, kajti naslednjega dne je stopil v veljavo zakon, ki uvaja za takšno tatvino kot edino kazen smrtno kazen.
Mesto najstarejših ljudi. Lepo italijansko mesto Varga v toskanski provinci, ki ima 12.500 prebivalcev, spada prav gotovo v vrsto onih človeških naselij, v katerih živi največ starih ljudi. V Vargi živi danes 25 ljudi, ki so stari nad 100 let, 180, ki imajo nad 90 let, 276, ki so že prekoračili 80 let, In 710, ki so starejši od 70 let. Velika večina teh starcev in stark je zdravih ter še ne mislijo na smrt. Neki italijanski časnikar je povprašal več teh ljudi za recept njihove visoke starosti. Povedali so približno tole: »Vse življenje je treba delati, nikdar lenariti, umerjeno jesti in piti, ne kaditi in vdihavati čim več zraka iz mesta Varge.«
V Angliji se vsak mesec poroči okrog 40.900 parov. V Angliji ne pomnijo, da bi se kdaj sklepalo toliko zakonov kakor ravno zdaj v vojni. Po najnovejših statističnih podatkih se v Angliji, odkar je izbruhnila vojna, poroči vsak mesec okrog 40.000 parov. Večina ženinov je vojaškega stanu. Vojaki in mornarji, ki odhajajo na fronto, hočejo preskrbeti izvoljenkam svojega srca državno pokojnino, ako bi se iim na fronti kaj pripetilo.
Zdravilo proti astmi in mrzlici. Na kongresu zdravnikov v Cinccinatiju v Ameriki je bilo sporočeno, da so iznašli uspešno zdravilo proti astmi in mrzlici. Novo zdravilo je sestavljeno iz nekega vitamina s primesjo kalcija.
Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru
vabi vse svoje člane na
izredni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, 21. aprila 1940 ob devetih dopoldne v vrtni dvorani gostilne Hren na Pobrežju. Aleksandrova cesta 24. — Na dnevnem redu je preosnova društva na zadružno podlago ter volitve funkcionarjev.
Načelstvo.
Vljudno sporočam cenj. odjemalcem, da sem svoje poslovne prostore preselil iz Dr. Gregorja Zerjavove ulice 8/1 na
Glavni trg št. 16, v prostore bivše trgovine s steklom Weiner
Cenj. odjemalcem se še nadalje priporočam. ANTON D0RR0TINŠKK, elcktro- in radiotehnično podjetje, CELJE, telefon 240.
Nagradna križanka
Trrdke, ki šele delati reklamo iaae p* križankah, nnj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno rešili križanko, bomo z žrebanjem razdelili A nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
■	1	2	3	4		■	S	6	7 j ■	
■					■	10	1			■
				■	12		■		13	■
			■	15			■	16		■
				1		■	18			■
										
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Znana slov. tovarna stolov in pohištva; 5. Eden izmed proizvodov tvrdke pod
I.	vodor.j 9. Kožna bula, tudi mnogooožcc; 10. ...jc opoteča; 11. Pokrajina v Grčiji; 12. Poseben človek, oblika, značaj; 13. Veznik; 14. Leseni izdelek; 15. Glasbena skala; 16. Glagol premikanja; 17. Kovaški poveljnik; 18. Najnižji del posode, reke, morja itd.
Navpično: 1. Nemir, rabuka; 2. Vrsta kozmetičnih proizvodov; 3. V to stvar menda zaman upamo; 4. Pesnitev; 5. Vrtno orodje; 6. Oblika osebnega zaimka; 7. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo
.......; 8. Prislov časa; 9. Poljski sadež; 10. Mlečni
izdelek; 12. Morska riba; 15. Pritrdilnica; 16. Veznik.
Rešitev sobotne križanke.
Vodoravno: 1. BI; 3. Ak, 5. RADIO N (pralno sredstvo); 9. BELINA (posledica pranja z Radionom); 12. Oton; 13. Eva; 14. Ibar; 15. Met; 16. Om; 17. Jn; 19. Ilo; 20. Vim čisti vse; 23. Kler; 24. Ali.
Navpično: 1. Brom; 2. Latev; 3. Anale; 4. Karo; 6. Dotik; 7. In, 8. Nemir; 9. Bajta; 10. Li;
II.	Ibis; 16. oče; 18. Nil; 21. Ml.; 22. Vi,
Izžrebani nagrajenci:
Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko so bili izžrebani:
Črnugelj Jožica, uradnica, Topniška ulica 17, Ljubljana.
Avsec Marija, Tovarniška ul. 29, Zelena jama,
Ljubljana.
Možgan Rudolf, Venvše štev. 6, p. Leskovec pri Krškem.
Toporiš Julij, Sokolska 10, Osijck II. Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno.
Na Kurešček
pelje Kraljlč. Tel. 36-98.
Prodajalka
vešča vseh pisarniških del, zmožna voditi samostojno trgovino z meSan. blagom, išče mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6402.
Zaslužek
Zastopnike (-ce)
prodajalce (-ke) lz krajev Slovenije - sprejmem. Ponudbe na Anončnl zavod Sax, Maribor, pod »100'/| zaslužek« 6829.
mm\
Vajenca
za pleskarstvo, sprejmem tnkoj. Cižman, Tacen, p. St. Vid nad Ljubljano.

strokovnjaka za Industrijo perila, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Takoj« 6922.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja v«ako beseda 1 din; tenltovonjskl ogla«! 1 din. Debelo tiskane naslovne besede ie računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglai 15 din. — Mali ogla«l se plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega značaja «e računa enokolonska, 3 mm vltoka petltna vrstica po 5 din. — Za pismene odgovor« glede molih oglasov treba
priložiti znamka
Kupimo*
Nakup lesa!
Kupim hlode, Jelkove ali smrekove proti takojšnjemu plačilu. — Oražem, Moste.
Vsakovrstno zBstO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Boili, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
IE
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
štab vojnega zrakoplovstva sprejme nekaj
inženirjev
gradbenikov in tehnikov
**	■■ --t v <■■-"/• -
po ugodnih pogojih. Služba v začetku provizorična, potem se regulira. — Informacije naj se zahtevajo pri, oziroma prošnje za sprejem z navedbo plače in dosedanje prakse naj se pošljejo na: štab vazduhoplovstva vojske, inženjer-sko odelenje, Zemun. — V. I. br. 5200/1940.
V stalno delo
se sprejmejo zidar, vešč v umetnem kamnu, in pa delavci k hidravličnim stiskalnicam za terazo plošče. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vestni in trezni« št. 6904.
v najbolj razširjenem dnevniku imajo
največji uspehi
Zato oglašujte v „SLOVENCU"l
Elektro-strojnik
kt je obenem vešč tudi strežbi Dieselovlh motorjev, se sprejme v večje podjetje. Reflektantr, tz-učenl mehaniki alt ključavničarji z večletno prakso ln ev. Izpitom, naj pošljejo svoje ponudbe v upravo »Slov.« pod »Elektro-strojnik — Ljubljana« št. 6842.
I
Pohištvo
)
Lepa spalnica
zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. — Ogled v popoldanskih urah v Gosposki ulici 7-1.
I
Auto-molor
i
Motorno kolo »Ariel«
500 OIIW, v brezhibnem stanju, prodam. »Staklo«, št. Vid nad Ljubljano.
lilTffffTTffl
Najugodnejši nakup
motklb oblek nudi Presker, 8v. Petra % 14. Ljubljana.
Meso je cenejše!
Kozliček se dobi že jpno g o ceneje pri PetrlCu, mesarija, Šolski dreVored v Ljubljani.
Prvovrstna kolesa
po najnižjih cenah, dobite pri »Tehnik« Banjat Ljubljana, Miklošičeva 20
Cepljeno trsje
prvorazredno, 1 dim', komad, divjaki korenjaki — nudt Franjo Zlher, Za-mošanl, Sv. Marjeta pri Moškanjclh.
Breskve, višnje
češnje, nizke vrtnice, vinsko trsje — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, fit. I1J Velenje.
Zdravilno Srnino Rekord
(od trte črni burgundee) vam nudi M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica 3. -Telefon 23-69.
Vnajetfi
ODDAJO:
Dve skladišči
prostorni, zračni, suht, se oddasta takoj aH 1. maja. Pripravni za mesarja ali za drugo stroko. Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 6902.
ttanoi/anja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
kuhinja, kopalnica, plin in druge pritikllne - se odda takoj ali 1. maja. Polzve se v upravi »SI.« pod št. 6901.
Štirisobno stanovanje
vlsokoprltlično, z vsem komtortom, parketlrano, v kuhinji in predsobi llno-lej, souporaba garaže, nerabljen, v jeseni izgotov-ljen, takoj oddam v gt. Vidu, nasproti kina. — Duhovnik, St. Vid n. LJ. št. 37.
Gumbnite, gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJubljana, Frandikanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Objave
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe:
Elektrostrojnlk 6842, Mlajši 6688, Poštena 6204, S 1. majem 6796, Ugodno 46 št. 5226, Ugodno za knjižnico Uradnik
Zmožna trg. moč, Značaj 5416.	(o)
Kupujte pri naših inserentih!
Mednarodni veleselem v Budimpešti
26. APRILA — 6. MAJA 1910.
1500 razstavljnlcev, s soudeležbo Jugoslavije In 6 drugih držav. — Modna revija. — Številne posebne skupine za industrijo in javne naprave. — Borza stavbnega materijala.
St% POPUSTA NA 2ELEZNICAH. Popuat velja za prihod v Budimpešto od 16. aprila do 6. maja za povratek
od 26. anrila do 15. mala.
VIZUM se dobi na podlagi velesejemske legitimacije pri madžarskem kralj, poslaništvu v Beogradu in pri madž. konzulatih. — Cena 7.a osebo 2'50 pengov.
VELESEJEMSKE LEGITIMACIJE se dobe za U0r— din.
V	BEOGRADU: Madžarsko kr. poslaništvo
V	ZAGREBU: Madžarski kr. konzulat in njegove podružnice.
Generalno zastopstvo za Jneoslavllo: Dr. G6za SzilAgyi, Madž. kralj, opolno-močenik, Vuka Knradžlča ul. 11, Beograd.
„SLOVENECpodružnica t Mihloiičeva cesta it. 5
Dobro pripravljen za večnost nas je zapustil naš iskreno ljubljeni brat, gospod
Adolff Pete
kapetan v pokoj n
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, 20. aprila ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča
sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) k Sv. Križu. Ljubljana, 18. aprila 1940.	Žalujoči ostali.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem, da nas je za vedno zapustila, previdena s svetimi zakramenti, naša predraga mati, teta, svakinja, in stara mati, gospa
Grčar Josipina
roj. Grebene
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 21. aprila 1940 ob pol štirih iz hiše žalosti, Tovarniška ulica št. 16 — Zelena jama — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. aprila 1940.
Žalujoče rodbine: Grčar Zvonko-tova, Grčar Jože-tova, Grčar Edi-tova in žertožova, ter ostalo sorodstvo
Pogrebno podjetje Gajšek Ivan, Ljubljana
+
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je umrla nad vse ljubljena žena, mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Marija Krištof
roj. Logar
soproga trgovca in posestnika
Bogu vdana in previdena s svetimi zakramenti.
Pogreb preblage pokojnice bo v nedeljo, 21. aprila ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 59 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. aprila 1940.
Franc, mož; Marica, France, Verena, Božena, Janez, otroci in ostalo sorodstvo.
Poročnik Heim 9
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
»Ali ste vedeli, da je tukaj stanoval?« je vprašal Schmidt.
»Prav nič ne,< je odgovoril Heim. »Po pravilih bi moral spati na komisariatu.«
Stopili so v I.ianino stanovanje. Bila ie silno vznemirjena. Vsa onemogla se je sesedla v naslonjač in se tresla od nog do glave.
»Kje je Stiefel?« je vprašal Heim.
»Ne vem. Od včeraj zjutraj ga že nisem videla. Nekako ob desetih je odšel in me opozoril, da se bo vrnil morda šele čez nekaj dni.«
»Ali ima s teboj kake osebne zadeve?«
»Ne. Gotovo, njegovo stanovanje je na nasprotni strani. Ključ od njegovih vrat imam tudi jaz.«
Oba oficirja sta odšla iznenadena na hodnik. Psa, na katera so pozabili, sta ze zleknila na tla in z gobcem rinila v prazen prostor med spodnjim delom Stiefelovih vrat in tlemi. S kremplji sta besno praskala, kakor bi hotela narediti skozi nje predor.
Obe sobi udobnega tolmačevega stanovanja sta bili prazni. V spalnic, ni bilo nič posebnega razen stare omare, v kateri je bilo precej civilnih oblek. Pisarna je bila bolj zanimiva, v njej je bil tudi pisalni stroj, zbirka pečatov s poveljstva, kupi papirja z uradnimi naslovi in vsemi znaki točnega in ukazanega deia. Dve listini predvsem sta za trenutek vzbudili pozornost oficirjev. Prva, je bil zelo natančen zapisnik; videti je bilo. da je v njih popisano imetje prebivalcev iz srede mesta. Imel je opombe: premoženja za toliko in toliko mark. Druga pa jc bilo podobna računovodski knjigi, a njena vsebina je bila nečitljiva. Kar se tiče lastnih imen, so bila vsa francoska zraven je bil datum, nekaj očividno pri-
mernih besed in številka. Končno so bili v sobi še štirje kovčegi oviti s platnom, v katerih so bile čudne stvari: perilo, obleke in papirji, ki jih preiskovalca nista takoj zapazila.
»Iz vsega tega sklepam,« je zaključil Heim, »da je imel Stiefel še neko drugo službo. V zasedenih krajih je bil nekaka fevdalna oblast in je odiral meščane. Treba bo povrniti izkazane usluge. Toda najprej ga moramo poiskati. Ali mislite, da je ta ženska, ki stanuje nasproti, odkritosrčna?«
»Upam, da je,« je odgovoril Schmidt. »Preveč se boji, da bi si upala lagati... razen če jo tisto vznemirja, kar ve.«
»Naj bo, kakor hoče; pojdimo!«
»Da; a tu pustimo dva vojaka za stražo; s psoma pa se vrnimo na glavni trg, kjer je gotovo križišče sledi, po katerih je šel Stiefel.«
Ko so prišli tja, je bilo videti, da sta oba psa vendar že istega mnenja. Mahnila sta jo do vhoda v Champ-Eysees, kjer spet nista vedela ne kod ne kam. Psica, ki je bila bolj živahna, se je hitro odoločila in začela vohati vse promenadne klopi; pes pa jo je priklical nazaj z neizmernim renčanjem. Psica je ubogala in sledila. Za njo sta jo ubrala oba oficirja in njun oddelek Nekaj minut pozneje ro bili vsi zbrani v mali ulici Frairie. To je bil prav za prav le ozek jarek, obdan na obeh straneh z dolgima z mahom poraslima in br-šljanom pokritima zidovoma, preko katerih so segale veje dreves iz sosednjega vrta. Samo ena hiša je bila tu. Majhen štirioglat paviljon zrnim samim nadstropjem je tu sameval. Hišica je bila vsa obdana in preprežena s temno zelenim listjem.
»Nesrečnik!« je rekel Heim. »Krasen kotiček, kamor bi Balzac lahko skril svojega »Vantrinn«. Kakšen lopov je neki skrit v tem pribežališču?«
Schmidt je že pozvonil. Rdeča luč se je posvetila in prikazal se je župnik C.aillard v
pri kle
talarju, bil je gologlav. V roki je držal svečo. Njena medla svetloba, ki je zasenčila del njegovega obraza, je napravila vtis strogega in samozavestnega moža. Če ne bi bile namršene njegove košate obrvi ,na katerih se je kazala bolj razdraženost kot nemir, bi se zdelo, da je popolnoma miren, da, celo veder. Njegov pogled je tako prevzel oba oficirja, da sta, ali od začudenja, ali iz spoštovanja, ali pa zaradi obojega hkrati, obmolknila.
»No torej!« se je oglasil prvi župnik.
»Gospod župnik,« je odgovoril Ileim, »pri vas moramo napraviti preiskavo.«
»Prav je tako. Sedaj ste vi gospodarji. Vstopite. Želite, da vas spremljam? Ne... Ce me ne potrebujete, bom ostal kar v pisarni; imam namreč precej dela.«
Nemca sta spustila psa. k; 9ta, kakor bi ju rijela norost, skočila v hišo in jo pretekla od ..leti do podstrešja šla sta skozi vse sobe v pritličju: skozi pisarno, obednico in kuhinjo, nato sta prešla še vse sobe v prvem nadstropju. Ko sta prišla do konca, sta z enako vnemo začela znova. Njuna pibdivjanost in renčanje je bilo podobno onemogli zmedenosti tistega, ki pri skrivalnici ve, da so nekje skriti, a zaradi tega ni nič na boljšem. Dalje kakor eno uro sta oficirja odpirala in izpraznjevala omare, preiskala klet, prebrskala miznice; a kljub temu nista dobila niti najmanjšega sledu Stiefelove prisotnosti.
Samson in Dalila sta še naprej tekala okoli, ne da bi se njuna pozornost posebno obrnila na kak določen del stanovanja, rnzen na kuhinjo, kamor sta se večkrat povračala in se dalje časa mudila ter silno renčala. Ileim je odprl zadnja vrata, skozi katera si prišel na majhen vrtinček, ki so ga obdajali zidovi sosednjih parkov. Imel je le en izhod
»Pokličite župnika.« je velel Schmidtu.
»Gospod župnik, zdi se mi. dn so vrata na koncu vašega vrta vedno v rabi. Kam vodijo?«
»K mojim sosedom, Lefeburovim; zvečer često zahajam k njim; tu imate ključ.«
Počasi in brez jeze je župnik odšel. Heim je odprl vrata, a Schmidt ga je ustavil.
»Nima pomena,« je rekel, »saj vidite, da psa ne sledita.«
Zares sta se Samson in Dalila, ki so ju privedli na vrt. vrnila v hišo. Oficirja sta šla za njima. Nudil se ima je čuden pizor. Samson je skočil na delovno mizo, ki je bila v pisarni. Stegnil je svoje telo, pokazal zobe, iz dna gobca so se mu cedile sline. Prežal je na duhovnika. ki se je naslonil na zid. Župnik se ni ganil, a iz oči ni izpustil živali, videti je bilo. da se je nič ne boji. Na pragu sobe se je vrtela Dar lila in klicala svojega gospodarja.
»Oh!« je vzkliknil Schmidt osupel, da je pozabil poklicati psa. Pomislil je. Mir je vladal kakor moreča večnost.
»Ali veste, gospod župnik,« je končno rekel poročnik, »da vas ta-le psa obtožujeta.«
»Česa, moj Bog?«
»Da ste odgovorni za izginitev Stiefela, tolmača na centralnem komisariatu tega mesta.«
»Stiefel? Nenesse? Da. Izginil je? Ta novica bo razveselila vse poštene ljudi v tem mestu. Toda kako naj jaz za to vem?«
»Kdaj ste ga zadnjikrat videli?« je vprašal Heim
»Videl sem ga pred tednom dni ali celo pred štirinajstimi dnevi. Zelo surovo je postopal z nekim bolehnim človekom in se naslanjal ob svojem početju. Je bledikov potepuh.«
»Lažete,« ga je prekinil Schmidt, tresoč se od jeze. »Videli ste ga včeraj ali še danes, prav tu.«
»Primite pse, gospodje,« je mirno rekel duhovnik. »Kar se tiče postopanja z menoj, vam rečem, da vas bo le osramotilo. Mislim, da vam ni nič za moj prezir; naj bo kakor hoče.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Centi*