Z vse večjo uporabo dokazov temelječih na nevroznanosti se v dokaznem kazenskem pravu odpirajo številna vprašanja. Prvo sivo polje je povezano z omejeno dokazno vrednostjo tovrstnega gradiva, ki izvira iz številnih omejitev in spekulativnosti sodobnih metod možganskega preslikavanja. Glede uporabe strukturnih možganskih preslikav v kazenskem postopku je mogoče ugotoviti, da so te kljub globokemu posegu v zasebnost, v našem kazenskem pravu dopustne. Celo več, obdolženca in priče je mogoče tudi proti njihovi volji podvreči postopkom preslikavanja. Drugače pa je s pristopi, ki nevroznanost uporabljajo kot sredstvo za zasliševanje. Ker gre za pridobivanje testimonialnih dokazov, ki zaobidejo zaslišančevo voljo po izpovedovanju, so takšne metode zaradi privilegija zoper samoobtožbo in prepovedi uporabe nedovoljenih zdravniških posegov in sredstev v kazenskem postopku nedopustne.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1VVHZIGV

COBISSID

1731150

Objavljeno

04.09.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hafner, Miha (2014). Male sive celice in velika siva polja. Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991), letnik 74, številka 1. URN:NBN:SI:DOC-1VVHZIGV from http://www.dlib.si

MLA:

Hafner, Miha. "Male sive celice in velika siva polja." Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991) letnik 74. številka 1 (2014).
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VVHZIGV>

Zbornik znanstvenih razprav
1991-
(Zbirni zapis)