Sodobni slovenski romani pogosto tematizirajo umetnost, nekateri pa jo predstavljajo celo kot poslednjo trdno entiteto v kontingenci sveta, pri če-mer iščejo nove izrazne možnosti za vključujočo pripoved, ki bi presegala antropocentrični pogled. Eden možnih pripovednih pristopov je raba pripovedne ekfraze, ki se pojavlja v treh sodobnih slovenskih romanih po letu 2020 – Sin in sin (2020) Sarivala Sosiča, Na drugem koncu sveta (2020) Vincenca Gotthardta in Tri barve za eno smrt (2023) Janje Rakuš. Ekfrastične podobe, ki ubesedujejo slikarska dela na različne načine, v romanih evocirajo pripovedno empatijo in predstavljajo možnost pozorne pripovedi, omogočajo sinergičen spoj tako medmedialnih kot žanrskih svetov, odstirajo (metaforične) globine (več)sporočilnosti, aludirajo na izkušnjo presežnosti in v pripoved uvajajo nove multimodalne elemente, ki spreminjajo koncepcijo avtonomnosti fikcijskega sveta. Z vpeljavo pripovedne ekfraze sodobni slovenski romani poudarjajo družbenokritično držo do umetnosti, človečnosti in človeške brezbrižnosti, spomin(janj)a in pozabe ali manjšinskosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-67BOYFYM

COBISSID

252089347

DOI

10.4312/jis.70.3.45-60

Objavljeno

12.02.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rakovec, Ana (2025). Pripovedna ekfraza kot možnost pozorne pripovedi v sodobnem slovenskem romanu. Jezik in slovstvo, letnik 70, številka 3, str. 45-60. URN:NBN:SI:DOC-67BOYFYM from http://www.dlib.si

MLA:

Rakovec, Ana. "Pripovedna ekfraza kot možnost pozorne pripovedi v sodobnem slovenskem romanu." Jezik in slovstvo letnik 70. številka 3 (2025) str. 45-60.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-67BOYFYM>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)