The impact of digitalization on public administration, economic development, and well-being in the EU countries

angleški

2022

letnik 20, številka 2

blaginja   digitalizacija   gospodarska rast   javna uprava

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: V zadnjih letih je digitalizacija gonilo sprememb pri ustvarjanju delovnih mest in povečevanju gospodarske rasti, vendar v vseh državah in panogah ne poteka enakomerno. Prispevek izpostavlja dejavnike, ki vplivajo na gospodarski razvoj in blaginjo v državah EU. Njegov namen je prikazati razvoj držav EU z vidika digitalne preobrazbe ter kako so drugi kazalniki, kot so e-uprava, indeks človekovega razvoja, produktivnost dela in gospodarska rast, vplivali na blaginjo v državah EU v obdobju 2019–2021. Zasnova/Metodologija/Pristop: Podatki temeljijo na 15 numeričnih kazalnikih, pridobljenih iz podatkovnih zbirk Eurostata in Svetovne banke. Uporabljena je analiza glavnih komponent in analiza po metodi razvrščanja v skupine. Ugotovitve in vpliv v praksi: Glavni rezultati raziskave kažejo, da v prvi dimenziji, imenovani vpliv inovacij na blaginjo, prevladujejo e-uprava, delež strokovnjakov za IKT, uporaba interneta med posamezniki, indeks človekovega razvoja, indeks digitalizacije, kazalnik sreče, človeški kapital in vključevanje digitalne tehnologije. Za drugo dimenzijo so značilni državni izdatki in produktivnost. V tretji dimenziji prevladuje stopnja rasti BDP. S prvimi tremi glavnimi komponentami je pojasnjenih 77,67 % celotne variance. Izvirnost: Z algoritmom za razvrščanje v skupine K-Means so bili določene štiri skupine. Na prvem mestu je skupina št. 1, ki vključuje tri nordijske države, sledita skupina št. 3 z razvitimi državami in skupina št. 4 z gospodarstvi v vzponu.

18.09.2023