Opis
Problem mejno malignih ovarijskih tumorjev (BLOT) je prvič izpostavil Taylor leta 1929, ko je opisal podvrsto ovarijskih tumorjev in jih označil za semimaligne. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna organizacija za ginekologijo in porodništvo (FIGO) sta jih opredelila kot posebno podskupino ovarijskih tumorjev šele v začetku 70. let 20. stoletja. Predstavljajo 10.20 % vseh epitelnih ovarijskih tumorjev. Imajo nizek maligni potencial in počasno rast. Najpogostejši so serozni in mucinozni. Bolnice z BLOT imajo relativno dobro napoved, le manjša skupina ima slabšo. Zato je dobro poznati dejavnike, ki nam omogočajo, da te bolnice s slabšo prognozo prepoznamo in dodatno zdravimo. Z retrospektivno raziskavo smo želeli ugotoviti delež histoloških tipov mejno malignih tumorjev jajčnika (BLOT), bilateralnost ter prisotnost papilarne rasti po posameznih tipih. Metode. V raziskavo je bilo vključenih 55 bolnic, ki so bile v obdobju 1. 1. 1993 - 31. 12. 2001 zdravljene v Učni bolnišnici Maribor. Uporabo podatkov za statistie nenamene so vse bolnice dovolile. Redno smo jih spremljali v Ambulanti za onkologijo. Zbrali smo podatke do 1. 4. 2005. Rezultati. Vključene so bile vse bolnice. Stare so bile od 18 - 87 let, z mediano 48 let in povprečno starostjo 50,7 +/- 16,7 leta. Sledenje bolnic je trajalo od 9 - 145 mesecev, povprečno 76,73 +/- 4,59 meseca, mediana 73 mesecev. Po histološkem izvidu smo bolnice razdelili v skupine s seroznim (74,54 %), mucinoznim (21,82 %) in drugimi (Sertoli-Leydig, mešani epitelni) histološkimi tipi (3,64 %). Prevladoval je serozni tip BLOT (74,5 %), manj je bilo mucinoznega (21,8 %). Mejno maligni tumorji jajčnika so bili obojestranski pri 20 % bolnic in enostranski pri 80 %. Obojestranski so bili predvsem seroznega tipa (90,9 %) in manj mucinoznega (9,1 %). Kar 63,6 % obojestranskega BLOT je bilo pri stadiju II-IV. Papilarna rast je bila ugotovljena pri 40 % BLOT, od tega pri 95,45 % seroznega tipa in le pri 4,45 % mucinoznega. Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med seroznim histološkim tipom BLOT in papilarno zgradbo (p=0,004). Primerjali smo tudi načine zdravljenja. Pri 53 bolnicah (96,4 %) je bil operativni poseg citoredukcija brez rezidualnega tumorskega tkiva, pri eni (1,8 %) je bil rezidualni tumor do 2 ccm, pri drugi (1,8 %) pa večji od 2 ccm. Limfadenektomija je bila narejena pri devetih bolnicah (16,4 %). Pri vseh je bila narejena pelvična limfadenektomija, pri treh (5,45 %) pa še paraaortna. Odstranjenih je bilo do 36 pelvičnih bezgavk (povprečno 21) in 2 - 4 paraaortnih (povprečno 3). Pelvične bezgavke so bile pozitivne pri dveh bolnicah s seroznim BLOT (3,6 % vseh bolnic) (9 pozitivnih/35 odstranjenih, 10 pozitivnih/36 odstranjenih). Paraaortne so bile vse negativne. Adjuvantno terapijo s citostatiki je prejelo 9 bolnic (16,4 %). Zaključki. Mejno maligni tumorji jajčnika so predvsem seroznega tipa, pri četrtini obojestranski in priv več kot polovici s papilarno rastjo. Pogosteje kot mucinozni ima implante po trebušni votlini ter pozitivne pelvične bezgavke. Mucinozni BLOT so bili večinoma enostranski, redko s papilarno rastjo, z negativnimi bezgavkami.