Obravnava samomorilno ogroženega pacienta
Treatment of patients at risk of suicide

slovenski

2012

letnik 46, številka 1

medicinske sestre   preprečevanje samomorov   suicide prevention   zdravstvena nega

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Obravnava samomorilno ogroženega pacienta je v klinični praksi zahtevna naloga. V Sloveniji je področje deležno posebnega zanimanja, saj je količnik samomorov med višjimi v Evropi. Za zdravstvene strokovnjake je pomembno, da imajo dovolj znanja za pravočasno ukrepanje pri pacientih, saj podatki izkazujejo, da je veliko pacientov pred uspešno izvedenim samomorom vzpostavilo stik in iskalo pomoč v zdravstvenih ustanovah. Namen članka je osvetliti prakso zdravstvene nege na tem področju pri nas in v tujini ter priporočiti nekatere nove pristope. Metode: Pri pregledu literature v digitalnem arhivu Obzornika zdravstvene nege in bazi podatkov ScienceDirect smo uporabili ključne iskalne besede v slovenskem (samomor) in angleškem jeziku (suicidal, patient, nursing, care, psychiatry). Raziskovalno vprašanje,ki smo si ga zastavili, je bilo: Kako izvajalci zdravstvene nege v različnih delovnih okoljih pristopajo k zdravstveni negi samomorilno ogroženega pacienta? Diskusija in zaključki: Slovenski avtorji se pri obravnavi samomorilno ogroženega pacienta najpogosteje omejujejo na odnos izvajalcev zdravstvene nege do pacienta, ki je samomorilno ogrožen. Tuji avtorji področje raziskujejo širše in pogosto iščejo stroškovno najbolj učinkovite pristope za delo na tem področju. Zdravstvena nega ni usmerjena samo v zagotavljanje varnosti, ampak tudi k socioterapevstki podpori. Zaključimo lahko, da kakovosten odnos odlikujejo trije elementi: usmerjena empatija, neposesivna bližina in pristnost v odnosu. Pomembno je, da izvajalce zdravstvene nege opolnomočimo z novimi znanji za avtonomnejše delo natem področju.

13.11.2013