(j)lŽ£jom ^T/and s-yuAUce-* NO. 190 j fhe r i $w\ Domovi ima i- a n tgfci^g: ro ^ — M JOOor ERICAN IN SPIRIT FOkC n in language only »•fvir.g Qucago, MUwaake«, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franclaco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 3, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Britanska delavska stranka se zbrala k posvetovanja britanska delavska stranka bo na svojem letnem posvetovanju razpravljala o vstopu v Skupni trg, pa tudi o odnosu do NATO. BLACKPOOL, Ang. - Vodniki delavske stranke, katere zastopniki so se zbrali tu na letno posvetovanje, so odločili, da bo stranka zahtevala umaknitev ameriških po'morskih in letalskih oporišč iz Velike Britanije. Prav tako je večina za ftove, boljše pogoje za sodelovanje Velike Britanije v Evropski gospodarski skupnosti. Odbor, ki pripravlja dnevni red zborovanja, je odklonil zahtevo, naj bi Velika Britanija Postala nevtralna in se umakni-1® iz NATO, odobril pa je resolucijo, ki obvezuje novo delavsko vlado, kadar ibo do nje P«šlo, k delu za odstranitev o-Porišča za ameriške atomske Podmornice v Holy Loch na Gotskem in za ukinitev ame-N6 P° svojem povratku ii¥* iilfigan sodi, da mirni podpirajo dsfioMnski dawk Ohia CLEVELAND, O. — Guv. J. J. GiJIigan je dejal, da se je vladi posrečilo z izrednm naporom preokreniti javno mnenje Ohiu, ki je bilo lani v razmerju 4:1 proti državnemu dohodnin skemu davku, da je tega končno sprejelo in ga sedaj z večino o-dobrava. Guverner je dejal, da ne predvideva v naslednjih letih nobene nove davčne zakonodaje z izjemo nekaj dopolnil, ki naj odpravijo sedanje neenakosti. Kot znano je bil državni dohodninski davek v Ohiu uveden lani s sklepom državne skupščine. Skupina državljanov se je odločila nastopiti proti temu davku in zbrati potrebno število podpisov volivcev, ki naj prisili oblasti, da bodo vprašanje dale na splošno glasovanje. Tanaka noše kitajskega ¥pfi¥a m japonske K? TOKIO, Jap. — Predsednik japonske vlade Kakuei Tanaka iz Pe- •riških letalskih oporišč na ozem-bu Velike Britanije. kinga razlagal časnikarjem, kako se je razgovoru s Ču En-la- Odločitev o teh in vseh dru- Jem obrnil Proti stikom kitaJ-§ih predlogih je pridržana kon-, skih komunistov z japonskimi. Luciji, ki se jo udeležuje 1,200! Tanaka naj bi bil dejal ču strankinih delegatov. I En-la.lu> da ne mara komunistič- Predsednik stranke Harold nih Partij in §a zato Prosil’ naj Wilson nasprotuje sklepom kon-j ne izvaža revoluciie na Japon-Vencije, ki bi' vezali bodočo ‘fko' Do k5.rejske VPjn5±_Priš1?’ vlado. Po njegovem je to proti britanskemu izročilu in tudi Proti ustavi. Njegovi prijatelji rcb]o, da utegne stopiti z vodstva stranke, če bo konvencija bub njegovemu odporu zadev-116 resolucije sprejela. ^hsvno sodliša ji žacelo mm zasedanja Washington, dc. — vče- ra-i se je zbralo Vrhovno zvez-j10 sodišče na novo zasedanje, vekom katerega bo moralo odlo-1 vrsto važnih in perečih Prašanj. Med njimi vprašanje nanciranja javnega šolstva, ki oni zdaj večinoma na davku nepremičnin, pa tudi vpraša- ker sta Kitajska in ZSSR podprli Severno Korejo, je trdil Tanaka. , Ču je odgovoril, da revolucij ni mogoče izvažati, da do teh pride samo po sebi. Tanaka je nato pozval Ču En-laja, naj ne vzpostavlja vezi z japonsko komunistično partijo. Ču je odgovoril, da ta “ni dobra”. Kitajska in japonska komunistična partija se prepirata že več let. Kitajci očitajo japonskim tovarišem “revizionizem” Adm. Moorer zanikava nedovoljene letalske napade vojne mornarice WASHINGTON, DC. — Na- Jemena sia si v laseh Jemenski republiki se prepirata in bojujeta, ko se zaradi različnosti in sovraštva med obema režimoma ne moreta pogovoriti. BEIRUT, Lib. — Pretekli teden je prišlo do vrste spopadov in bojev na meji Severnega in Južnega Jemena. Severni Jemen z glavnim mestom Sano je konservativen in v dobrih odno-šajih s Savdijo, Južni Jemen, ki je nastal iz nekdanje britanske kolonije Aden in sosednjih pol-avtonomnih ozemelj, ima socialistično vlado, ki je v stalnih sporih s svojimi sosedi. Med obema Jemenoma je prišlo do bojevanja, ko je Južni Jemen izvabil v zasedo skupino šejkov iz Severnega Jemena in jih pobil. Ko je pretekli teden bojevanje zavzelo večji cibseg, je Južni Jemen prekinil sovražnosti in pozval vlado v Sani, naj tudi ona konča z bojem. Ta je menda poslala preko meje v Južni Vietnam močnejše oddelke ob spremstvu tankov, ko so Južni Jemenci streljali na mesto v Severnem in pobili okoli 100 ljudi. Oba Jemena je opremila z o-ražjem Sovjetska zveza, ki pa je Severnem Jemenu izgubila večji del svojega vpliva. Južni Jemen je med tem še vedno hu- krila prvič, da so njeni vojaški DANCI GLASOVALI ZA VSTOP V SKUPNI TRG čelnik skupnih glavnih stanov adm. Thomas Moorer je pred Danci so včeraj izglasovali vstop v Skupni trg skoraj v razmerju 2:1 v veliko veselje in zadovoljstvo sedanjilb in bodočih članov Skupnega trga, prav posebno še Velike Britanije. Napovedujejo, da se bo tudi Norveška še “premislila”. Iz Clevelanda in okolice f senatnim odborom za oborožene I sile odločno zanikal trditve, da bi letalske sile vojne mornarice izjavale kake nedovoljene letalske napade na Severni Vietnam. Nekaj takega je trdil eden od letalcev vojne mornarice pred senatnim odborom tekom zasliševanja v zvezi s slučajem gen. Lavella, ki je izvedel jeseni 1971 in prve mesece letošnjega leta skupno okoli 20 napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, ki jih ne morejo uvrstiti “v odgovor” na rdeče napade na ameriška izvidniška letala nad Severnim Vietnamom, Načelnik senatnega odbora za oborožene sile J. S tennis je prišel s svojimi tovariši v odboru do zaključka, da ni prišlo pri letalskem vojskovanju do nobenega neposrednega kršenja vojaških ukazov, da pa je pri vsem le “nekaj manjkalo” v vojaški poveljniški verigi pri izvrševanju vrhovnih vojaških ukazov. --------------o------- KOPENHAGEN, Dan. — Norveška zavrnitev vstopa v Evrop-sk gospodarsko skupnost (Skupni trg) pretekli teden je vrgla težko senco na Evropsko gospo- Danska bo povečala trg za svojo slanino, jajca in surovo maslo, ko bo postala članica Skupnega trga s 1. januarjem 1973. Brez tega bi morali uvozniki za dan- darsko skupnost in posebno na I sko blago plačevati pri uvozu Sovjelija oborožuje Sirijo MOSKVA, ZSSR. Sovjet- kor pridelajo preko domačih ska zveza je pretekli petek raz- potreb. Na deželi napor za združitev svobodne Evrope. Vzjbudila je strah, da u-tegne norveškemu zgledu slediti tudi Danska. Ta je včeraj glasovala o vstopu in tega odobrila v razmerju 2:1 v veliko veselje vseh, ki se prizadevajo za povezavo svobodne Evrope. Ne gre namreč le za gospodarsko skupnost, gre tudi za politično, ki naj bi prvi sledila. Končni izidi glasovanja na Danskem včeraj kažejo: 1,955,-932 za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost, 1,124,106 proti vstopu. Izredna večina na deželi Posebno močno so glasovali za vstop kmetje, ki izvažajo slanino in surovo maslo, pa tudi druge deželne pridelke, v koli- do levičarski na splošno nejevoljo konservativnejših sosedov. v razmerju 3:1 so glasovali za vstop, med Olja za ogrev letos ne bo manjkalo WASHINGTON, DC. — Zastopnik notranjega tajništva je dejal Kongresu, da tudi pri resni zimi letos ne bo manjkale olja za ogrev domov. Kot znano je predsednik Nixon pretekli teden dovolil večji uvoz tega olja. strokovnjaki v Siriji in da tam jem ko se je večina prebivai-vežbajo sirijske oborožene sile. v ^tva glavnega mesta Hopenha- rabi modernega sovjetskega o-rožja. Poročilo je prinesla Pravda, uradno glasilo Komunistične partije ZSSR. Z njim je potrjeno to, kar je obrambni tajnik ZDA M. Laird povedal par dni preje. Sovjetska zveza je zadnji teden namreč prenašala orožje in vojaške strokovnjake z velikimi prevoznimi letali. Zahodni diplomati vidijo v sovjetski objavi svarilo Izraelu, Sedaj je dovoljeno uvoziti za oskrbo severovzhodnega področ-|naj se ne loti nobenega napada ja ZDA dnevno 45,000 sodov na Sirijo, kot ga je izvedel 16. (slično kot ruskim), ti pa dolže olja. Trdijo, da bi bilo potrebno Kitajce vmešavanja v japonske 'to količino povečati s prihod-komunistične zadeve. | njim letom na 75,000 sodov. gena izjavila proti vstopu. Po razglasu izida glasovanja so nekateri mladi levičarji, ki so načelno proti Skupnemu trgu, kot je Sovjetska zveza, skušali organizirati v Kopenhagenu demonstracije, pa niso uspeli . Udeležba pri glasovanju na deželi je presegla 90%. Zdi se, da so hoteli danski živinorejci in poljedelci na vsak način storiti vse, da bi se dežela izjavila za vstop, od katerega zavisi njihova gospodarska bodočnost. in 17. septembra v Libanon. Sirijske oborožene sile so od tedaj v stalni pripravljenosti in sov- jetsko časopisje piše veliko o izraelskih pripravah na vpad v Sirijo. ^je Podpiranja privatnih šol iz avnih davčnih sredstev. ^rav tako važno in pereče je Pr as an j e prevažanja šolarjev, ^er je možno dokazati, da šole raznih delih mesta ali sosed-šolskih okrajev niso na e-* kakovostni ravni. | ja reC^ so<-liščem sta dva sluča-' v Prekinitve nosečnosti v drža-! k > ki dovoljujejo to samo v, . Uheru, da gre za rešitev živ-1 eWa matere. | ^rbovn**1 sodiščem je ?a 1 vPrašanje pravice župana č6 bovišanje prometnih kazni,5 Harfred° §lobe v sklad, ki je pod y2orom župana. l6ti/'bovno sodišče je v zadnjih kov Z imenovanji novih sodni-stal p0 predsedniku Nixonu po-k0(; • Precej konservativnejše, j6 kilo. Od 9 članov sodišča ,0si^edsednik Nixon imenoval fyg ^ atiri, med njimi tudi sa-—l_^rhovnega sodnika. Demokratski predsedniški kandidat McGovern more samo navzgor 1'emenski prerok pravi; * - —v. obla^no> mdo- ^ez dan k°ri0 če mu boš skušal primešati tu 1 samo košček komunizma. e moreš pomešati krščanstva s ko munizmom, ako nočeš, da se tvo je katoličanstvo stopi in skopni-Ako si sneg potresel s sajami) boš kmalu imel samo saje. Ako hočeš katoličanstvo zmešati s komunizmom, boš imel kma u samo — komunizem! Zato je iz raz “katoliški komunisti” brez smisla in to je Pij XII. tudi ta koj povedal. Zmešani časi ne smejo zmešati tudi nas, da ne bi bili na straži proti raznim zapeljivim geslom, ki se v zme šanih časih vedno pojavijo-" (Ave Maria, 1. 36, sept. 1944, str-26-) Takrat, ko je bilo “moderno , da se je drvelo čez drn in stm “Osvobodilno”, je napisal na platnicah zadnjih strani (Ave Maria, 1. 27, marec 1945) aktu alni članek, ki je vreden, da oa ponatisnemo: Resno preudarite! Morda ste že brali ali slišal’ da partizani v Jugoslaviji P pravljajo ločitev cerkve od žave. Sami so dali v svet to no vico. Nas ni iznenadila ta novic® Saj smo si zapomnili, kar je davno bilo poročano v naših toliških listih, da so partizani z takoj spočetka pisali v svoja ^ glasilu “Slovenski poročevalec ; Partizani bodo po vojni ure Mesec oktober je prišel in z njim praznik Kraljice rožnega venca. Koliko rož ji bomo poklonili k temu lepemu dnevu? Koliko vencev ji bomo spletli in jih položili k Njenim nogam? Ne bodimo skopi! Vsaj en del rožnega venca ji darujmo vsak dan. Papež Janez XXIII. je bil vedno silno zaposlen, a je zmolil 3 rožne vence dnevno. Naša rajna s. Bernadeta je v zadnji bolezni zelo, zelo trpela, a vseh treh delov rožnega venca ni o-pustila. Sestri strežnici se je smilila, zato ji je svetovala, naj se ne muči z molitvijo. “Vaše zu svojega Srca, ki skrivnostno trpljenje je zdaj vaša molitev.” “Če je Janez XXIII., ki je nosil na svojih ramenih skrbi vsega sveta, zmogel cel rožni venec uuuna Versko vnrašanie no svoje! zmes! Toda v takih zmešanih! Ve^S, vPrasanJe si Je fesih ja vse res mogoče. Sliši so, I, .Ttako Pisal1' ^ svo- kot bi dejal: črn sneg! Pravijo : ,a vetskeg> vprašanja! Zdaj že skušajo dopove da to ni nič hudega. Pristav J T /~1 <1 V\/-\ /-'.-»Ut- /-i-r r -rr sicer ti ‘katoliški komunisti’, da ne odobravajo brezverskih in protinaravnih naukov komunizma, ugaja jim pa gospodarska plat.. oglasil sv. oče in resno posvaril te katoliške komuniste, da so se lotili nekaj nemogočega. V tem smislu v Križem Kraljestva Križa p. Bernard omenja: “Če hočeš imeti črn sneg, ga moraš dobro potresti, na primer, s sajami. To bo sicer kmalu odpravilo snežno belino, pa kmalu bo odpravilo tudi — sneg! Več v. .v j jo, da bo Cerkev v Jugos1' Proh mum se je se ^ ^ je tu pri „«s « Ameriki... s Tisti, ki so potom SANS-a v^ čas agitirali za podporo krajskim p a r t izanom-kora stom, so prav od začetka V da hočejo staremu kraju s to, kar imamo mi v Arae^e Korak za korakom so trdili ^ reči, pa korak za korakom utriplje za evharistično zaveso. Pobožnost do presv. Srca je rasla z menoj vse življenje. Stric Zaverio me je posvetil presv. vsak dan, ga bom še jaz, ki ni-; rcu, da bi pod Njegovo zaščito trpnejo in blesteči napis na gori snubi Jezus, ki me želi imeti bli-1 mam nobene druge skrbi,” je pogumno odvrnila in jagode na moleku so drsele naprej med n j enimi deformiranimi prsti. Mati božja je bila gotovo vesela take ljubezni in vztrajnosti uboge trpinke. To so bile res rdeče rože, poškropljene s perfumom trpljenja. Zdrava Marija! O Dnevnik papeža Janeza XXIII. čitam. čim dalj berem, tem bolj občudujem papeža, ki si je v kratkih letih svojega vlado vanj a pridobil ljubezen vsega sveta. "V svoji mladosti je bil drugi sv. Alojzij. Med,prvo svetovno vojno je moral kot dijak k vojakom. Vrnil se je z lilijo čistosti neomadeiževano, čeprav je bilo okrog njega toliko pokvarjenosti. V dnevniku se zahvaljuje Bogu in Marji, da sta ga obvarovala gnusobe, ki ga je obdajala in mu je to tudi bilo v pripomoček postati boljši duhovnik. Janez XXIII. je bil goreč častilec presv. Srca že od nežne mladosti. Takoj po krstu ga je' stric Zaverio nesel k oltarju presv. Srca in Mu ga posvetil. Kot bogoslovec je med duhovnimi vajami zapisal v svoj dnevnik: “Kadar slišim koga govoriti o Srcu Jezusovem in Sv. Reš-njem Telesu, občutim nepopisno veselje. Velika sreča napolni1 ne? Ko bi nam izprosil vsaj demo j e srce in nežnost preplavi lec svoje ljubezni do mojo dušo. Tako me ljubeče Srca! s. M. Lavoslava dobrega kristjana. Spominjam se, da prva molitev, ki sem se je naučil ob kolenu te dobre duše in ki jo še sedaj rad ponavljam, je bila “Sladko Srce Jezusovo, daj da Te vedno bolj ljubim”. Moji starši so mislili, da bom postal kmet. A presv. Srce me je izvolilo za Sebe! (Sledi pol strani knjige o Srcu Jezusovemu.) “Vse, kar se tiče danes presv. Srca, mi je postalo domače in drago. Zdi se mi, da bo moje življenje potekalo v luči, ki lije iz tabernaklja in v Srcu Jezusovem moram iskati rešitve svojim problemom. Čutim, da bi bil vesel, ko bi mogel preliti kri za interese presv. Srca. Moja naj-večja želja je, kaj storiti Zanj, ki je moja ljubezen. Včasih se bojim, ko pomislim na svoje samoljubje, moja nevrednost mi jemlje pogum, a najdem tolažbo v Jezusovih besedah Margareti Alakok: “Izvolil sem te, da razodeneš čudesa mojega Srca zato, ker si tako polna nevednosti in majhna.” O, kako želim služiti presv. Srcu! Danes in vedno. Moja pobožnost do presv. Srca naj bo mera mojega duhovnega napredka. Vse hočem delati v tesnem združenju s presv. Srcem.” Lepa slika Janeza XXIII., ali presv. odnehavali in dajali prav zanom, ki niso mislili stvu ... p8.1!' da« tega, kar ima Ainer ^ ampak ono, kar ima so tudi nekaterim katolik ^ natrosili v oči peska s V 0(J j o Ameriki, so vrgli krin sebe in začeli govoriti 11 nost. ,e bilo Spomnite se, koliko J eT0e govorjenja o potrebi amf gju! demokracije v starem ^ je Danes pišejo naravnost, ^ demokracija v Evropi ne ča! orajo lovali so, da ■ UJ-partizani, ker £o stvo tam večinoma z nji1*1 ^ je postalo popolnoma jasr1^ ^ tam ni večinoma z njinV’ čeli trditi, da je ljudstvo^ 2 nespametno, da ga je diktaturo poučiti in sPraV pravo stran! Pripovedovali so, zato biti s da ne 3olidke Trdili so najprvo, mo uganjati nobene P0iV z3to, moramo biti s parti23^* aur ker jim ne gre za politi ^ so pak za osvoboditev. ^ F priznali, da partizanstva^.^, golo gibanje za osV° ja re' ampak v prvi vrsti 710. , pia' volucija, torej gola P°titi j^ij enkrat je bila ta stvar važna. gf, In prišlo je do tega, 3 čeli izjavljati: Kaj brig3 krajske Slovence in n3S’ 0 $ in d ah16 gji' stvo — Rusija ima pri ni pomen .. . Tako je šlo korak 23 ^ j1 kom. Glede vere so dej3 ’ partizani hočejo le do r -,0Č3 kali so se duhovnikom, ^pili sprva, da je večina ^oi'3*! Ko »V so 23 govorimo o njih nje, kaj nas briga kov s partizani, priznati, da to ni res. 3. Stranj (Dalje na KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Odpuščanje in mučeništvo Zadnjič sem na tem mestu poročal o slovenskem romanju na grobove kanadskih mučencev. Zapisal sem trditev, da je to romanje nekaka letna duhovna obnova, ki ohranja in usmerja našo katoliško miselnost. V o-poro tej trditvi naj danes objavim vsaj zgoščeno vsebino govora, ki ga je na romanju imel g. Janez Jeretina, C.M., vodja romanja. “Prišli smo kot romarji na kraj milosti. Prvo dejanje tukaj je spokorno očiščenje, ker le o-čiščeni se moremo z zaupanjem bližati božjemu oltarju s prošnjami, zahvalami in obljubami za bolj zvesto krščansko življenje. Pogoj pa, da bodo prošnje in zahvale in obljube sprejete, da nas bo Odrešenik sploh poslušal, je medsebojno odpuščanje in sprava. Govor na gori to pove; tisti, ki prinaša darove na oltar in se spomni, da ima brat kaj zoper njega, naj se prej maščevanje. Slišali smo danes: Kdor se maščuje, bo okusil maščevanje od Gospoda. Kakor se na tem kraju spominjamo kanadskih mučencev, tako tudi mi lezen ga tare in brezdomstvo se mu pozna. In iz te njegove revščine govori vsakemu, ki ga hoče poslušati: “Lačen sem bil, vi ste pa ustanavljali dobrodelna društva in ste razpravljali o moji lakoti. V ječo so me vrgli, vi ste pa ne smemo pozabiti žrtev sloven- hiteli v svojo cerkev in tam skih mučencev. Obračajmo se k njim za naše ljudi, za našo mladino, za našo skupnost. Molimo pa tudi z mučencem (Štefanom za preganjalce: Gospod, ne pr-števaj jim tega greha. Daj, da bi spregledali, da se oni zastonj trudijo graditi boljši svet, če ni Gospod tisti, ki ga bo gradil. Romarska poslanica bi se torej na kratko glasila: medsebojno odpuščanje, da bo Bog slišal in uslišal naš klic. Zvestoba slovenskim mučencem in prošnja k njim!” Slovenska cerkev v Buenos Airesu Ali kdaj pomislimo na dejstvo, da v Sloveniji ne sme zra-J sti iz tal nobena nova cerkev. : Slovenska oblast tega ne dovo-! li. To se pravi, da Slovenec-1 brezbožnik ne dovoli Slovencu, molili za mojo rešitev. Bil sem kakor nag, vi ste pa v duhu debatirali o nravnosti moje zunanjosti. Bil sem bolan, ko ste vi na kolenih zahvaljevali Boga za svoje zdravje. Bil sem brezdomec, a vi ste mi pridigali o duhovnem zavetišču božje ljubezni. Bil sem tako osamljen in še vi ste me puščali samega, da bi molili za me. Vi ste na pogled tako sveti in tako blizu Boga, jaz pa sem še vedno zelo lačen, osamljen in zebe me.” spravi z bratom, potem naj šele ki veruje v Boga in v posmrt-daruje; ljubite svoje sovražnike,!110'3^ ki si zgradil novo cer-delajte dobro tistim, ki vas so- kev. Drugo dejstvo pa je, da vražijo; prošnja s križa: “Oče,! Slovenici v tujini smej° graditi odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” Ljubezen Boga je čudovita, a Pogoj je na strani ljudi, da si med seboj odpustijo. Če ni pripravljenosti za spravo z bližnjim, ni božjega uslišanja. Vsakdanja molitev nam to pove: Naš Oče, odpusti nam. naše dolge, kot mi odpuščamo našim dolžnikom, tistim, ki so nas razžalili, nam krivico storili ali nam hudo prizadeli. Brez odpuščanja tudi ni mu-čeništva. Veliko lažje je odpuščati na kraju, kjer je pred 300 leti tekla mučeniška kri. Prvi misijonarji, ki so prišli v Kanado, so prišli oznanjat božje kraljestvo in pomagat indijanskim rodovom, da bi zaživeli kolj polno življenje. In ti velikani ljubezni so dali svoje življenje za bližnjega in za čast božjo. Ko mislimo na te mučence Kanade, nam misli uhajajo ludi na druge mučence, ki jih ni kilo samo osem, ampak gredo v tisoče, deset tisoče. Njihove kosti so raztresene po vseh kotih naše zemlje. Med njimi so bili duhovniki, možje in žene, fantje ki dekleta in celo nedorastli o-! troci. Tudi oni so dali svoja življenja za Boga, zaradi svoje zve-stobe Kristusu in njegovi Cerkvi; ostati so hoteli zvesti svoji veri in v tej zvestobi so hoteli °hraniti tudi svojo domovino, He pozabimo na tem romanju njihove krvi, ki je posvetila vse Predele slovenske zemlje in tu-^i na teh predelih bo Bog delil Sv°je milosti. Če se danes spominjamo svojih mučencev, ni zato, da bi kli- cali svoje cerkve. Tuja oblast jim tega ne brani. Sedaj gradijo svojo cerkev Slovenci v Buenos Airesu. Odločitev za gradnjo je padla že lani in je bila objavljena 21. novembra 1971. Slovenci v Buenos Airesu imajo več narodnih domov, imajo osrednjo slovensko hišo in sedaj bodo postavili o-srednje bivališče še svojemu Bogu. Ta cerkev bo spomenik njihove hvaležnosti, prošnja za blagoslov, skupen sporne nik žrtvam revolucije in druge svetovne vojne. Gospodarske razmere v Argentini so težke. Vrednost valute stalno pada, zato je načrt za zgraditev cerkve zadeva velikega poguma in velikega zaupanja v božjo pomoč in v pomoč rojakov. Zato se Slovenci v Buenos Airesu obračajo tudi na rojake v drugih delih sveta. Z zaupa-njem gledajo zlasti proti sever-no-ameriškemu kontinentu, kjer živimo tudi Slovenci v Kanadi. V Argentini je naša slovenska kri, so naši prijatelji in nekdanji soborci in tudi sorodniki. Ali jim ne bi priskočili na pomoč, da bi tudi mi iz Kanade vzidali v cerkev Marije Pomagaj v Buenos Airesu vsaj nekaj opek. Kdor bi hotel kaj prispevati, naj pošlje na naslov poverjenika Duhovnega življenja; Mr. Ivan Marn, 131 Tree view Drive, Toronto 14, Ont., Canada. Bil sem lačen Opazujem sliko mladeniča. Vidi se mu, da je lakota njegova stalna spremljevalka. Ne pozna polne skrinje perila in oblek. Z zanje in za njihovo smrt obraza mu sije osamljenost, bo- SLOVENCEM V PAREDALE OKRAJU! Če želite imeti v kanadskem parlamentu predstavnika, ki bo z vso energijo branil in zastopal Vaše interese, potem pri naslednjih federalnih volitvah, ki bodo 30. oktobra 1972, glasujte za ■ LUBOR J, ZINKA, kandidata Progresivne konservativne stranke za Park-dale okraj. Kot mednarodno znani žurnalist in politični analist, z diplomami iz ekonomije in političnih ved ter kot češki protikomunistični begunec in emigrant mia LUBOR ZINK bogate izkušnje iz političnega in zasebnega življenja. Vaš glas zanj lahko pomeni jasen §las v kanadskem parlamentu v imenu vseh molčečih ln k molku prisiljenih milijonov za železno in bambusovo zaveso. Za vse nadaljnje informacije se obrnite na: Zink Campaign Centre, 2241 Bimdas St., W. Toronto Tel. 531-4653 V mesecu oktobru se bo marsikomu približal apostol dobrodelnosti in ga bo poprosil za dar, bodisi za misijone, bodisi za lačne, bolne, ali pa za zapuščeno mladino. Da bi ;za zaprtimi vrati ne ostala zaprta tudi srca! Gornje besede lačnega, bolnega in zapuščenega mladeniča so očitanja v 20. stoletju vsem, ki se imenujejo po velikem Samarijanu Kristusu. 15 let v službi skupnosti 30. septembra letos bo Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij zaključila 15. finančno leto. Težko bi bilo najti danes slovensko ustanovo, ki je v tako kratkem času toliko naredila za skupnost, v kateri je delovala. Vseh 15 let se je H. P. S. Ž. zavedala, da je bila ustanovljena za člane, da jim služi. S tem duhom službe bližnjemu so bili prežeti vsi odborniki in uradništvo, ki so vodili, odločali in delali v tern (denarnem zavodu. In uspeh teh nesebičnih prizadevanj je bila nenehna rast te hranilnice in posojilnice; od leta do leta se je v svojem delovanju izpopolnjevala, je širila svoj delokrog in večala število uslug, ki so bile na razpolago članom. Iz leta v leto je rastlo število članov, se je dvigal kapital, se je množil garancijski fond in se je izpopolnjevalo poslovanje. H.P.S.Ž. je danes denarni zavod, ki opravlja tako rekoč vse bančne posle. V tem se veliko ne razlikuje od navadnih bank in finančnih ustanov. Razlikuje pa se od njih v lastništvu. Hranilnica in Posojilnica je last vseh članov, vlagateljev in posojilojemalcev. Oni spreminjajo pravila, delijo dobiček in volijo vodstvo. Razlikuje se tudi v cilju svojega delovanja: ne za profit, temveč da služi. Kdor pa služi, pomaga. Leto, ki ga H.P.S.Ž. te dni zaključuje, je bilo izredno plodovito. Še nobeno leto ni bilo vloženih toliko slovenskih prihrankov kot letos. (Samo na hranilne vloge (shares) so člani vložili čez milijon dolarjev. Tudi vsota posojil je bila letos naj večja. Blizu 900,000 je v o-sebnih posojilih, čez en milijon in pol pa v posojilih na prvo hipoteko (mortgage). 15-letnico bo H.P.S.Ž. proslavila s posebnim večerom! ki bo v soboto pred občnim zborom, 25. novembra. O tej proslavi, o 15-letnici in o občnem zboru bomo še poročali. Za to priliko bo izšla tudi posebna številka glasila “Naša moč”. Vsem, ki so s svojim nesebičnim delom pripomogli do tega jubileja, naj bo že danes na tem mestu izrečena najlepša zahvala s čestitkami in priznanjem. Por. Nesreča pri delu V torek, 26. septembra 1972, se je pri delu težko ponesrečil zvesti naročnik “Ameriške Domovine” g. Ivan Peterlin, ki ga slovenska naselbina v Torontu dobro pozna. Kot zidar je bil na stavbišču. Ko je hotel iti k malici, se mu je izpodmaknila le-stva in je zelo nesrečno padel. Poškodoval si je kolk, glavo m si zlomil roko. V petek popoldne je v splošni bolnici v Scarborough, Ont., umrl. Žalujoči družini naše iskreno sožalje, pokojniku pa večni mir! Tudi slovenske šole se bodo odprle Poletje je vzelo slovo. Narava se je začela pripravljati na zimski počitek. Še nekaj lepih jesenskih dni, da bodo pridelki Slovenska folklorna skupina “Biser” nastopa na TV TORONTO, Ont. — Torontska TV postaja CFTO — Channel 9 prireja v dneh od 9. do 11. oktobra 1.1. za kanadski Zahvalni dan veliko dobrodelno akcijo — teleton — v prid pohabljenim o-trokom. K temu delu pritegnejo vse znane torontske TV, radijske in ostale kulturne osebnosti, da s svojimi talenti ganejo plemenita srca torontskih prebivalcev in pridobe finančnih podpornikov svojemu deležu pri tej važni akciji. Prvi del teletona je prevzel Torontski odbor za ljudsko u-metnost (Toronto Folk Art Council). Od ene do sedme ure v ponedeljek, 9. oktobra, zjutraj bodo na TV postaji 9 nastopale n a j r azličnejše torontske skupine. Slovence bo zastopala skupina “Biser” z desetminutnim programom. Vsem, ki vstajate v ranih urah, in vsem onim, ki jih veseli kulturna rast naše mladine, priporočamo, da si nastop ogledajo v ponedeljek, 9. oktobra ob 6.40 zjutraj na Channel 9. Na ta način vašega sodelovanja podprete program, še bolj pa razveselite mlade umetnike in jim daste poguma za nadalj-no delo za ohranitev slovenskih izročil. Obenem sporočamo vsem ljubiteljem domače narodne umetnosti in prijateljem naše mladine, da se bo Folklorna skupina “Biser” ponovno predstavila slovenski javnosti na “Večeru na vasi” v soboto, 11. novembra, zvečer v cerkveni dvorani Brezmadežne v New Torontu. Program obsega vrsto narodnih in umetnih plesov. Po uradnem odšli v shrambe in listje bo od-[nast0pu bo vsakdo imel priliko padlo z dreves, pokrilo zemljo ^ poskusiti svojo plesno umetnost in jo pripravilo za zimski poči STZ strelske tekme 1972 Bancroft TORONTO, Ont. — Na sončno jesensko soboto je Slovenska telovadna zveza začela z vsakoletnimi lovskimi tekmovanji na slikoviti farmi v Bancroftu. Kanadska narava je naj lepša v jeseni, ko rdeči javor in zapiha veter s severa, takrat se v mraku oglaša jelen, v močvirjih kliče moose, in v mesečino zavija volk. To je čas, ko zaigra lovcu srce, da se poda v lepo naravo po že od vekov začrtani poti. Tudi letos se je zbrala lepa lovska druščina na farmi. Lov za točke se je vršil to lepo soboto in tudi letos je bil vodstvu inž. F. Grmek, po 50% končanega lova, drugih 50% se bo pa štelo po uspehu na lovu velike divjačine ob koncu sezone. V nedeljo popoldne je Peter Golobič, načelnik STZ lovskega odseka, začel s tekmami v streljanju s težkim kalibrom. Letos so1 bile tekme izvrstno organizirane in tudi tehnično z daljnogledi, walky-talky in jeepi dobro pripravljene. Težkemu kalibru je sledil .22 kaliber. Med 25 tekmovalci so zmagali možje iz lovskega lovišča Timmins, za kar jim iz srca čestitamo. vi jedrskega strateškega orožja predsednika Nixona v Moskvi, v preteklem maju tekom obiska CLEVELAND, O. Help wanted — female Help Wanted—Female GENERAL OFFICE Must type, will train. Wheelock-Lovejoy & Co. 881-5900 1240 Marquette (194) Male Help Wanted Rezultati: Call Mr. Costello Težki kaliber: 781-3151 1. Frank Smrekar 27 točk (194) 2. Frank Grmek 25 ” Frank Dejak 25 ” MALI OGLASI 4. Peter Golobič 22 ” 5. Peter Klopčič 20 ” V najem Oddamo pet sob zgoraj, zakon- .22 kaliber: cem srednje starosti, nič Živah, 1. Milan Samec 28 točk blizu E. 152 St. 2. Janez Lovšin 27 ” Kličite 851-0919 3. Frank Dejak 26 ” (3,5 oct.) 4. Frank Grmek 25 ” Žita Golobic 25 ” Euclid Frank Smrekar 25 ” North of Boulevard, East 217. 3 Bedroom Colonial. 2 Wood Burn- Lov na divjačino' ing Fireplaces. Paneled Recrea- 1. Frank Grmek 11 točk lion Room. 21/£ Car Garage. Many Extras. Low 30’s. By Owner. 2. Lino Podgornik 6 ” 731-0841 3. Frank Abulnar 5 ” -(190) Peter Grmek 5 ” tek. Potem pride pa samo še bela odeja . .. Začel se je nov čas dela, načrtov in prireditev. Tudi obe slovenski šoli v Velikem Torontu sta odprli svoja vrata slovenski mladini. V župniji Brezmadežne so šolsko leto začeli s sv. mašo v soboto, 9. septembra. Tedaj so tudi razdelili učence po razredih. Letos bo to šolo obiskovalo 185 učencev. Slovenska šola pri Mariji Pomagaj pa je začela s svojim delom v petek, 29. sept. Ob petkih bodo namreč prihajali v šolo u-čenci tretjega, četrtega in petega razreda, v soboto pa prvega in drugega. Pri Mariji Pomagaj je letos vpisanih 142 dečkov in deklic. Učiteljski zbor pa ima 12 učiteljev. Če bodo ti znali otrokom priljubiti šolo, bodo želi tudi uspehe. Bog daj, da bi bilo tako! Por. ob zvokih priznanega orkestra in se radovati uspehov slovenskih talentov.' Vstopnice za “Večer na vasi” si lahko nabavite v predprodaji pri vseh članih folklorne skupine “Biser”. Za pojasnila kličite telefonske številke: Nežka Škulj — 651-1017 Janez Genorja — 464-2783. Spornim na p. Bernarda Ambrožiča ob 80-lelnici (Nadaljevanje s 2. strani) duhovnike vabiti v svoje vrste z javnimi pozivi in poudarjali njihove odlične zasluge za narod v preteklosti. Ko tudi to ni pomagalo, so obrnili stvar drugače in začeli duhovščino skoraj splošno dolžiti sodelovanja z nacisti. Korak za korakom ... Zdaj bodo tudi z duhovniki prav lahko napravili po 'svojel (Dalje sledi) 5. Peter Golobič Jr. 1 točko Naši lovci se podajo v začetku oktobra na sever na lov na moose, pozneje pa na jelene. Želimo jim mnogo uspeha! Pokali za prva mesta bodo razdeljeni na moose banketu v januarju. STZ Toronto ---—o-----— Sovjetska zveza je odobrila dogovora z ZDA MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek je prezidij Vrhovnega sovjeta odobril dogovora, ki jih je ZSSR sklenila z ZDA omejit- Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 _________________________(196) Moški dobi delo Ičemo upokojenca da bi skrbel za dva mala posestva v okolici St. Clair Ave. Pleskanje, čiščenje in druga popravila. Kličite 321-9317 ali 321-3204 (190) PLASTIC HOLDER to make Plaster Molds Experienced or will Train adept young man GOOD COMPANY BENEFITS AND STEADY WORK! CLEVELAND, O. DELO DOBIJO help wanted Retired couple or single person for light custodial work. Free furnished apartment free gas and electricity. Salary included. Call Mr. P. J. Zicarelli, between 9 a.m. and 4 p.m. only. — 781-6469. (194) BOLJŠE VARSTVO — Po napadu na Pieta v baziliki-sv. Petra v Rimu so postavili tam posebne naprave, ki prestrežejo vsak najmanjši šum in opozore stražo. MALI OGLASI For Rent 3-room upstairs apartment with bath. Garage. Carpeting, stove and refrigerator included. In Euclid off E. 185 St. Call after 2 p.m. — 481-6497. ____________________ 093) Naprodaj—hiše v Euclidu Beverly Hills — nov zidan “semi-ranch”, 4 spalnice, razvedrilna soba, 2 kopalnici, vdelan štedilnik, pomivalnik posode, ločena garaža za 2 voza. RUSSELL GARDEN ESTATES 860 E. 250 St Ranch, obit z aluminijasto oblogo $32,900. Zidani ranchi s priključenimi garažami, tudi kolonial in deljena raven. Pridite pogledat! V Euclidu nedaleč od Lake Shore Blvd. zidan bungalov, razvedrilna soba, blizu trgovin. Prazno, se lahko takoj vselite. Delikatesna trgovina-mlekarna naprodaj v dobri okolici. Naprodaj s poslopjem ali brez njega. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (193) Vse kar potrebujete je v krasnem domu v Euclidu. Dve spalnici, izdelano drugo nadstropje, dnevna soba z ognjiščem, jedilna soba opremljena z mahagonijevimi policami, IVz garaže, polna klet, dvorišče, na lepo urejenem lotu. Odlična lokacija. PERME REALTY 731-4300 (191) House for Sale in the Grovewood area, two family home 5-5, aluminum siding, newly decorated up; two brick garages. Good income. Call 524-3437 (193) V najem Oddamo garažo v bližini Norwood in Addison Rd. Kličite 944-9687 (191) ’70 Mercury Colony Park Station Wagon. Air Cond. Vinyl roof. New brake lining, new shocks, new tires. AM-FM radio. Call evenings 731-8139 Naprodaj V GARFIELD HEIGHTS hiša z tremi spalnicami, manj kot $20,-000, se lahko takoj prevzame. PINCOME REALTY 749-1417 (193) V najem Oddamo dve sobi poštenemd fantu, z garažo na E. 71 St, blizu St. Clair Ave. 432-2917 -(191) ČRNA ŽENA ZMMVMSU POVEST L “Mene prebosti?” je divje kriknila ciganka, “prebodi me, tu stojim pred teboj, mirno in tiho -----le zabodi mi meč v srce in potem greš lahko k svoji beli punčari! ... Svojo dušo si mi že ' tako vzel in brez tvoje duše zame ni življenja!” Pri teh besedah je ciganka odstopila par korakov od njega in obstala mirno kakor drevo. “Grozna si, Nigana,” je vzdihoval France; “s svojim početjem onesrečiš sebe in mene! Premisli vendar, na straži ne smem govoriti z nikomur... Zdaj sem te poslušal tako dolgo in če se to izve, bom moral za to pretrpeti težke kazni, ali bom moral iti celo v ječo. Pojdi, Nigana, pojdi proč!” ! “Zaradi mene ti ni treba trpeti kazni, ljubi, dobri mož! Toda tako te vendar ne smem zapustiti... Zopet te moram videti — zopet te moram imeti!” Od dalje se je začul vojaški klic. “Za božjo voljo te prosim, Nigana, pojdi proč!” jo je silil France; “patrola prihaja; če te najdejo tukaj, sva oba izgubljena.” “Ne bodo me videli, že grem, Radko. A še te moram videti. Povej, Radko, boš-li jutri ob tej uri zopet tukaj?” “Da, še dve noči bom stal tu na straži; toda vedi, da na straži ne smem govoriti; to je strogo prepovedano.” “Samo prišla bom, Radko; saj ti ni treba z menoj govoriti.” “Ti pa govoriš z menoj in vendar jaz ne smem na nič drugega paziti kakor na stražo . .. Ti se ne moreš zdržati, da bi ne govorila, jaz pa ne smem prelomiti svoje dolžnosti. Boljše bo, da zamenjam svojo stražo z drugim mestom ... Toda pojdi proč, Nigana, — pojdi — pojdi! Če te najdejo tu, te bodo vjeli in zaprli.” “Ne grem, dokler mi ne oblju- biš, da jutri zopet prideš. Ne bom govorila s teboj — niti besedice ne, — samo da te bom videla in da bom pri tebi!” “Da, jutri zopet pridem, Nigana, toda sedaj teci, da te ne opazijo!” Strastno mu je stisnila še roko v slovo in nato je skočila kakor veverica v grm in izginila v njem.--------- Naslednji večer je Bregar zopet stal na svojem navadnem mestu na straži, še dve uri je manjkalo do časa, ob katerem je prejšnji večer prišla ciganka. S strahom je mislil France nanjo. Kakor ure dolge so se mu zdele minute. Slednjič se je zaslišalo lahno šuštenje in naenkrat je kakor iz tal izrastla stala pred njim Nigana. France je kakor navadno zaklical: “Stoj, kdo tu!” Nigana je prekrižala roki na prsi, uprla žalostno svoj pogled v njegov obraz in se ni ganila z mesta. Nekaj časa sta stala oba kakor okamenela in si zrla drug drugemu v oči, nato je položil mož prst na usta in začel vojaško meriti svoje korake sem-tertja. Nigana mu je dolgo sledila korak za korakom. Ko je slednjič obstal pred jelševim grmom, se mu je vsedla krotko kakor jagnje k nogam, a ni zi-1 nila nobene besedice. Ker je tudi on molčal dalje, je začela žena napol glasno jokati. Njeno stokanje mu je seglo globoko v srce, zato je začel zopet hoditi semintja. — Nigana je sedela dalje, si podpirala glavo z rokami in začela peti smrtnožalost-no pesem. Pela je *— v ciganskem jeziku — čisto tiho, skoro šepetajoče, tako da je mož je-dva mogel razumeti posamezne besede: “Ah, zapuščeno deklico smrt bleda vabi že na pir; potoček vroč, krvavordeč—, v nje srcu je njegov izvir.” Mož se ni mogel več zdržati. Hotel je teči k nji, da bi po potolažil. Toda že je izginila — brez sledu. Zaman se je oziral na vse strani, nikjer je ni mogel opaziti. Žalostno in počasi so minevale nadaljne ure. Tedaj je naenkrat, ravno preden je France zapustil stražo, zopet nekaj zafrfo-talo pred njim — bila je zopet Nigana. “Radko, ljubi Radko!” mu je šepetala ciganka vsa zasopla, “prosim te, pridi še enkrat! Pridi zopet jutri! — Kajne, saj prideš?” “Gotovo, Nigana, bom prišel,” ji je odgovoril mož, “vendar jo- kati ne smeš nič več in tako žalostna ne smeš biti!” Ciganka je globoko zastokala in vzdihnila in že je izginila izpred Francetovih oči. Iz dalje se je začul še hreščeč krik in nato nekaj zamolklih zvokov in zopet je bilo vse mirno.------— Naslednjo noč je Nigana ravno o polnoči zopet prišla na navadno mesto. A topot ni bila sama. Spremljala jo je precejšnja četa njenih rojakov, ki so se pa poskrili v bližnji okolici. Nameravali so izvršiti drzno dejanje; toda vse priprave in namere so bile zastonj, zakaj France Bregar ni več. prišel; ni prišel, ker ni mogel. Cigani so potrpežljivo čakali dolgo časa. Toda ker od nikoder niso čuli nobene straže, so se slednjič začeli vedno bolj pomikati proti mestecu. Tu so izvedeli, da je obmejna četa prejšnji dan odpotovala. Ko je Nigana izvedela to novico, se je obnašala kakor bi bila nora. Z glave si je pulila lase, trgala si obleko, valjala se po tleh, si z nohti razpraskala lice in jokala neugnano kakor otrok... In res, obmejne čete ni bilo več v Kostajnici. Nenadoma je prišlo povelje za odhod in v treh uhah je ves oddelek zapustil mestece in se začel pomikati ob Savi na desnem bregu navzgor. Blizu Siska so prekoračili Savo in potem šli dalje na njenem levem bregu. Prišli so v Brežice, kjer je bilo že zbranih veliko oddelkov najemniških čet. Pričakovali so namreč turškega napada. Zato j §e jim enkrat to posrečilo, so so zbrali kolikor mogoče veliko nameravali mnogi kranjski in i • moči, da bi uspešno odbili turški naval in ga vsaj za nekaj časa zapodili čez mejo. In ko bi štajerski najemniki iti domov pomagat kmetom v boju zoper gradove. Tudi Andrej Krajski je bil po dogovoru s Kroparskim možkom takih misli. Minilo je jedva teden dni, kar se nenadoma pojavijo v ob- liž ju Brežic turške čete. Kakor roj kobilic so obkolili Turki avstrijsko taborišče in še preden so se mogli prebivalci dodobra zavedati, se je že vnel vroč boj-(Dalje prihodnjič) GRDIMA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIMA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 “AMERIŠKI PASJI JUNAK 1972” — Peter Emerito, star 6 let, drži psička, ki je zbudil njega in vse druge člane družine Emerito, ko je v njih domovanju nastal požar. Psiček, ki ni maral preje nikdar po strmih stopnicah, je ob tem požaru dirjal po njih gor in dol ter budil stanovalce. NOVICE- i vsega svela NOVICE- ki jih poirebujeie NOVICE- ki jih dohife le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NO VICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive r ČE SE SELITE (( izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, , da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. // \\ Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: .................................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO V BLAG SPOMIN OB DVANAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMA Agnes Bukovec Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. oktobra 1960 V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. žalujoči: RUDOLPH, ANTHONY, CARL — sinovi KATHERINE, JOAN MARGARETH — snahe VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O. 3. oktobra 1972. vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo K S K j AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDKATA (K.S.K.J.) NAJSTABEJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladin« • posmrtnine za neamejeno vsoto e sa onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle elane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma* Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpoto«* izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in nas-ov tajnikaiice) v naši okolici. NA PATRULJI — Vladna vojaka je domačinka prepeljala preko reke v bližini My Phouc Tay Južnem Vietnamu. V polni bojni opremi sta morda v patrulji. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana