olske stvari.
Zahvala pa pronja ob enem.
Kar je nas deelni zbor hvalevredno sproil olske zadeve, zaela so se obirna pretresovanja na ve straneh, in res zadnji as je, da se kaj predrugai v teh reeh. Ne bona dokazoval, kako nespametno, in ne le nespametno, temu kako kodljivo da je tudi, nemino v nae ljudske ole siliti, zakaj zadosti na tanko je bilo e vse pretreseno, in tudi vsakdanja skunja nas dovolj ui, koliko da veljd, otroke mehanino esa uiti. Redek je pti, kteri se v kletki naui drugih, tujih vi; al celo bela vrana je lovek, kteri se je v ljudski oli nauil toliko, da razume nemki. Res teavno bi bilo spolnovati to, kar okronica od nas uiteljev tirja! Zato presrna zahvala visokoasti-tim gospodom olskim nadzornikom in kon-zistorijskim svetovalcem, da so veljavno svojo besedo odkritosrno razodeli na tisto mesto, kjer se olske postave delajo, in tedaj tudi predrugaiti morejo.
Ker se pa dandanes toliko o olah in uiteljih govori , kake naj bi bile ole in kakoni uitelji v njih, ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz kaj potrebnega ne omenil.
Ako gre za to, da se ljudske ole zboljsajo, vpraam: ali ni tudi e as, da se uiteljem plaa zbolja, da se ne bode moglo rei, kar po pravici dandanes e veljd, da quem dii oderunt, magistrum fecerunt" to je po nae: kogar bogovi tepo, ga uitelja naredo." Pri taki plai, kakorno imajo navadno uitelji po deeli, ni uda, da tudi uitelj do ole veselje zgubi in da ni vse tako, kakor bi imelo biti. Ce uitelj sam svojo plao pobira, s kako teavo in kedaj si krva-vozasluene novce skupaj spravi? e pa upan od srenje plao njegovo tirja, pa tudi ni bolje ni; danes nekaj, jutri nekaj, in ko je leto okoli, pa ni tu in tam ni! Vse drugae bi bilo, ako bi uitelji pri okrajni gosposki svojo plao dobivali, kar je v nekterih krajih e navada. Po postavi bi moral vsak uitelj, kteri tudi slubo cerkvenika in organista opravlja, 250 gold. star. den. odloene (fasijonirane) plae imeti. Ali pa ima res vsakter uitelj toliko odloenega? eleti je,
----- 199 -----
200
da gospodje, kteri plao doloujejo, tudi to stvar na tanko preiejo, in pomagajo postavi na noge. Nadjati se je, da so gg. dekani tudi uiteljske plae kaj omenili v svoji pronji; e bi bili pa pozabili, smemo upati, da si. konzistori in deelni zbor tako vane rei ne bota prezrla.
Da se dajo ljudske ole prenarediti in zelo zbolj-ati, o tem ni dvombe; da pa to ni tako hipoma storjeno kakor reeno, mi pa tudi noben skuenec odbijal ne bo. Dobra ola potrebuje dobro izurjenih uiteljev, kteri so vsi udani svojemu poklicu, a ne taki, ki so le po imenu, ne pa v resnici uitelji. Toda pri taki Ramenu" plai, kakor jo veidel imajo ljudski uitelji, kdo more zahtevati samo izglednih uiteljev? Dobra ola potrebuje tudi dobrih knjig. Da take kmalu dobimo, ne bojimo se, ako le obveljd potrebna reforma.
Zato gospodje, kteri imate kjer koli govoriti o olskih zadevah, nujte se, da bodo nae ljudske ole na vse strani res dobre, praktine ole, ne pa mehanine orglice", po kterih se dragi as trati! Domovina Vam bode hvalena.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si