Oloello •cclatlilKna >«•>• delovne«« IJud-> »tv« obftln Kočevje In Ftlbnlee * Isde6» Car »Kočevski IWk Ko*ev)e. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik krence Orlvee. U redni« tve In uprave: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave ln uredništva tM. Letna naročnina 80S din, polletna 4M din ln Jo Je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo aooe din oziroma I ameriške dela rje. Tekoči račun «ae-n-l>M pri KB podružnica Kočevje Ceno 20 din Praznovali smo Dan borcev boriti, da ne bo do česa podobnega nikdar več prišlo... borimo ee za mir ln lepšo prihodnost vsega človeštva.« tt^vh°rtoev: Dan tisočev in ste tev, d' dan, Oljenja, bojev, žr tinae davnin pohodov ir revol’"^ vseh mrtvih in živil se preDjfi?^fJev’ dan’ v katererr sed^^f ata naša preteklost ir topili am A Dan spominov... Po Jošt in v n Se vanJe' tja v pretek izročiin J185 j® Ponovno zaživele srem S„nas® upornosti, v naši! katerih i^stad vsi tisti junaki Pa jih “Uena so nam znana ali 'a nuli j *et)1 skriva visoka števil' dfflS? 56(16111 sto tisoč... -•^klonili sni0 jth. Molče smo se Molče -1 njihovemu spominu. Se voting0 j1™ obljubili, da so Pogorji 6 v nas, da se je njihov srcih DPreselil v naša prša... v se na*"" nas je zaskelelo in oko Dan h Je or°silo... 6tav inL°rcev- Spomnili smo se: ‘°da hh™0, toplo sonce je sijalo, tapUščp, j® mračno, polja so bila f8am , i*a, poteptana, domovi po-i žeče drevje ob ruševinah je Jevje v te8ovalo kot roke golo ve-tedaj n nebo. To nam je morda vesti v « x nekje v naši podza-Srno ’Sa n&ši globini in šele sedaj j6 trt)6lr sP°mnili na to. Spomin ,° del n'* °da vseeno lep, saj je t®« noč m6 zg°dovine, čas, ko so ne hrht^ ■ vzravnali upognje- n0Anezlo,?nstisni11 Prst® v jekle-°b ZlnUjivo pest... ^niamnevu borcev navadno po-^rnnitr,^118 številne grobove, ,°dkrivarr,0 ,s® tisočev žrtev, od-®tja v srvJ J??11 spomenike in obe-r°dov0 P°nun in opomin poznim * ln vsakomur, ki bi še Seja občinske sNščine Ribnica glassy «edhlane sv^’t 1ZVo1lu Prt 5^ike imenov S,„la2pešiliČ^ne„upravn stegoval prste po naši svobodni, lepi zemlji. V ribniški občini so v četrtek odkrili dve spominski obeležji: v Ribnici za kasarnami, kjer je italijanski okupator ubijal nedolžne žrtve, ter pri nekdanji partizanski bolnici Ogence v Loškem potoku. Kmalu po osmi uri se je skozi Ribnico vila dolga vrsta ljudi z godbo in zastavami proti gozdičku blizu Jorasa. Več sto jih jd bilo. Tu je krajevna organizacija ZB Ribnica uredila v glavnem s prostovoljnim delom res lepo obeležje, ki ga je odkril predsednik krajevne organizacije Janez Picek. V krajšem govoru je med drugim tudi dejal: »Povsod, kamor je stopila noga italijanskega okupatorja, so razsuti grobovi borcev in nedolžnih žrtev. Tudi tu, kjer danes s težkim srcem odkrivamo obeležje gnusnega zločina podivjanih zverin, se moramo zamisliti nad žrtvami, ki so dale svoja življenja, svoje najdražje. 17. julija 1942 so italijanski fašisti ustrelili tu Franceta Arka, Ludvika Kluna, Martina Gornika iz Bukovice in Jožeta Čampa iz Dan. Nekaj mesecev kasneje so, tudi tu, ustrelili borce za svobodo Jožeta Knola in Stefana Kersniča iz Hrovače ter Emila in Rada Pakiža iz Ribnice, Ludvika Šilca, Alojza in Rudeta Tanka iz Jurjeviče, Janeza Petka iz Dolenjih Lazov ter več drugih borcev iz drugih krajev ... Okupator je divjal, moril in požigal, njegov srd pa je rodil še več borcev; še hujši odpor. Rasle so brigade. 2e jeseni 1942 je prišlo do večje borbe v črnem vrhu nad Rakitnico, v kateri je bilo ubitih precej Italijanov. 26. marca naslednje leto pa so partizanske brigade zaznamovale pomembno zmago pri breznu v Jelenovem žlebu ... Odpor pa se je širil, prišel je nov, nemški okupator, ki je še huje divjal, toda iskre upora ni zatrl. V tem času se je že krepila nova, ljudska oblast. Rajonski in terenski odbori so prevzemali svoje funkcije in ljudje so kljub težavam radi podpirali osvobodilno vojsko...« Ob koncu je še poudaril: »Gi- Iz albuma Kemične tovarne Kočevje — Tito med njimi, ko je spomladi obiskal Kočevje. Reportažo o Kemični preberite na 9. strani. Foto ing. Briška gant naše lepše prihodnosti je zidan na trdnih temeljih — krvi tolikih žrtev, zato bodimo povsod porok naše socialistične stvarnosti. Vedno pa se moramo Zaeta ) in prapori bo ee sklonile nad obeležje v počastitev padlih, pe\ cl so zapeli, recitatorji pa recitirali nekaj ganljivih pesmi. Svojci padlih pa so še dolgo osta-(Nadalj. na 4. str.) PRVO ZASEDANJE NOVOIZVOLJENE ZVEZNE SKUPŠČINE Tito ponovno izvoljen Zasedanje zvezne skupščine je vedli njen novi predsednik Edvard Kardelj. Podpredsednik republike je Aleksander Ran kovic, predsednik ZIS Petar Stambolič. V soboto in nedeljo je bilo v Beogradu prvo zasedanje novoizvoljene zvezne skupščine. Tedaj so Izvolili predsednika ln podpredsednika republike, predsednika in podpredsednike skupščine, predsednika ln podpredsednike izvršnega sveta ln nekatere druge funkcionarje. Volitve predsednika republike so opravili na nedeljskem dopoldanskem zasedanju. Predlog, naj bi za predsednika ponovno Izvolili JOSIPA BROZA - TITA je obrazložila zvezna poslanka Vida Tomšičeva. Vsi prisotni poslanci so glasovali za predlaganega ln mu po slovesni razglasitvi za predsednika republike z dolgotrajnim ploskanjem izrazili svojo naklonjenost in zaupanje. Med razglasitvijo predsednika so v Beogradu odjeknili topovski streli. Potem ko je podal slovesno izjavo ob ponovni izvolitvi je imel tov. Tito daljši govor. Za podpredsednika republike (to funkcijo Je prt nas prvič predvidela nova ustava) Je bil Izvoljen ALEKSANDER RANKOVIC. Na predlog predsednika republike so za predsednika zveznega Izvršnega sveta Izvolili PETRA STAMBOLIČA, za podpredsednike zveznega izvršnega sveta pa BORISA KRAIGHERJA, MIIZ)SA MINICA ln VELJKA ZEKOVI-CA. Zasedanje je vodil EDVARD KARDELJ, ki Je bil za predsednika zvezne skupščine Izvoljen na sobotnem delu zasedanja. Za podpredsednike so bili izvoljeni MIJ ALKO TODOROVIČ, STRAHIL GIGOV ln ZVONKO BRKIČ. Zasedanja se je udeležilo 665 o4 skupno 670 ljudskih poslancev in vsi so soglasno volili naše najvišje predstavnike. 119 odlikovancev Pretekli petek je pripravila krajevna organizacija ZB mesta Kočevje manjšo slovesnost, na kateri so podelili 119 članom ZB za zasluge v NOB odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita. Na slovesnosti je imel kratek nagovor predsednik občinskega odbora ZB Julij Planinc, ki je med drugim poudaril, da je bila pomoč vsakega posameznika manjka primernih stanovanj, organizacija ZB pa je dolžna, da tem članom pomaga, kolikor le more. Člani ZB delajo tudi v raznih organih in organizacijah ter vanje vnašajo duh NOB in sc tudi tu bore za uresničenje idealov, za katere so sc borili. Ob zaključku govora je tovariš Planinc čestital odlikovancem in poudaril, da je to le skromno prizna- Odlikovanci iz Kočevja med slovesnostjo NOB — tako tistega, ki sc je boril, kot tistega, ki je doma pomagal — neprecenljiva;- Taborišč, zaporov in umorov nismo še pozabili, Čeprav je minilo od takrat že skoraj 20 let, in jih ne bomo pozabili nikoli. Po vojni smo naglo izgrajevali gospodarstvo, čeprav smo večkrat zaradi naše posebne poti v socializem naleteli tudi na nerazumevanje v socialističnih deželah. Nadalje je tovariš Planinc poudaril pomen nove ustave in zakonodaje tako za udeležence NOB osebno, kakor tudi za ideale, za katere so Sc borili. Omenil je tudi, da še precej udeležencev NOB nima zadovoljivo rešenih vseh svojih življenjskih razmer, predvsem jim nje za sodelovanje v NOB in za prestano trpljenje v dneh, ki so bili najtežji za vsakega posameznika in vse naše narode. Na proslavi so nastopili tudi učenci Glasbene šole, ki so zaigrali več partizanskih, in recita-torka Steškovc šole. Nato je član občinskega odbora ZB Franc Gorše podelil odlikovanja posameznim članom in jim tudi čestital. Odlikovani so bili: Red za zasluge za narod II. st Košir Jože. Red bratstva in edinstva Cero Peter, Ivanetič Martin, Jenko Rajko, Karničnik Ignac, Ožbolt Franc, Rudolf Anton, Žabjek Jožč. Red za hrabrost Eršte Franc, Ivanetič Martin, Rugelj Dominik. Red za zasluge za narod III. st. Brcmcc Marija, Butina Katica, Eršte Franc, Glad Karel, Gršin Alfonz, Henigman Alojz, Ivanetič Martin, Jurejevčič Anton, Kuž-nik-Lenasi Ančka, Lipovec Štefka, Mihelič Emil, Novak Helena, Obranovič Anka, Ožbolt F'ranc, Ožbolt Jože, Ožbolt Milena, Perenič Jože, Peternel Alojz, Plešnar-Liltar Marija, Plot Marija, Premrl Franc, Primšar Katica, Rudolf Pepca, Rugelj Dominik, Špindler Drago, Štajdohar Katica, Štajdohar Ivanka, Šulin Karolina, Trpin Antonija, Ule Nada, Pintar Tomaž. Medalja za hrabrost Ceni Pe ter, Glad Ivanka, Glad Karel, Henigman Alojz, Jerbič Angela, Klun Marjan, Mihelič Emil, Mihelič Karel, Peternel Alojz, Plot Marija, Potisek Stane, Rauh Katja, Špindler Ana, Špindler Dra- go, Zevnik Frančiška. Medalja za zasluge za narod Arko Andrej, Arko Angela, Ba-tis Mara, Benčina Antiča, Biza Saša, Boc Irena, Bratina Stane. Cimprič Ivanka, Čolnar Karel Cero Marija, Delač Olga, Dobrič Marija, Dušek Marjeta, Gabrovec Marija, Glad Anton, Glad Marija, Hajtnjk Pija, Ilirš Frida, unbar Pepca, Ilubar Albina, Kaji®* Vanda, Kastelic Ana, Kersnič Marija, Klun Marjan, Križ Ivana, Križ Vinko, Kramar Jože, Kopitar Oskar, Lavrič Albina, Levstik Kristina, Marušič Andreji Medic Anton, Mihelič Karel, va-dovcc Ana, Mihajlovič-Boc Saša, Pintar Maks, Pintar Jožefa, Perko Franc, Plot Uršula, Premrl Ana, Potisek Stanislav, Rački Emilija, Rački Anton, Stropnik Angela, Stropnik Jože, Struna Elica, Škoda Jože, Šobar Angela, Špindler Ana, Štimec Slavka, Šturm Ivan, Štefančič Ivanka, Troha Marija, Trpin Mira, Usenik Franc, Urh Marija, Vidmar Antonija, Vidoševič Slava, Volt Antonija, Žagar Berta, Žagar Jože, Žegarac Jelka. Podelitev odlikovanj V nedeljo, 30. junija, je pripravila krajevna organizacija Zveze borcev Ribnica slovesnost, na kateri so podelili nekaterim članom ZB odlikovanja predsednika Tita za zasluge v NOB, V imenu predsednika Tita sta podelila odlikovanja odlikovancem predsednik občinske skupščine Ribnica France Ilc in tajnik občinskega odbora ZB Vinko Kersnič. V kratkem nagovoru, ki sta ga imela pred tem, sta poudarila velike napore, ki jih je naš narod vložil za osvoboditev in izgradnjo dežele ter velik delež, ki so ga imeli pri tem odlikovanci. Poudarila sta tudi, da naše slavne preteklosti ne smemo nikoli pozabiti, nasprotno, nekdanji borci morajo o tem pripovedovati mladini, da se bo iz velikih zgledov naše revo- lucije učila ljubiti domovino 'n svobodo. Govorila sta tudi o skrbi za borce, ki jim skuša družba čim bolj olajšati življenje, da Pa je za to še vedno premalo storjenega. Odlikovanja, ki jim jih j® podelil tov. Tito na predloge krajevnih organizacij Zveze borcev, so le skromna zahvala in priznanje za prispevek naši revoluciji Iz krajevne organizacije Ribnica so dobili: Medaljo za zasluge za narod: Ambrožič Ludvik, Jereb Ignac, Arko Franc, Arko Marija, Brega: Ljudmila, Cvar Jože, Češarek Jože, Debeljak Anton, Drčar Jože, Gelze Alojz, Gradišar Franc, Grča Alojzija, Gregorič—Andoljšek (Konec na 3. str.) Jasni programi Iz .govora dosedanjega predsednika Alberta Jakopiča-Kajtijfnira na plenumu Glavnčga odbora SZDL Slovenije. Preteklo volilno obdobje je ponovno dokazalo, da je socialistični družbeni sistem, katerega temelji so samoupravljanje, družbena lastnina, delitev dohodka po delu, čedalje večji humanizem Itd., danes že sestavni del življenja, hotenj in potreb naših delovnih ljudi. Zato jim ni potrebno več na splošno govoriti o prednostih in perspektivah sistema, tembolj pa zahtevajo jasne programe in odgovore na najraznovrstnejša vprašanja, čedalje bolj zahtevajo sintezo splošnih socialističnih idej z najbolj racionalnimi konkretnimi rešitvami. V tem pogledu je značilen razvoj v našem kmetijstvu. Tu imamo nedvomno opraviti z novo kvaliteto. Ni bilo malo primerov, ko je naš aktiv nekoliko skeptično ocenjeval razpoloženje ljudi na vasi. Ti pa so s konstruktivnim razpravljanjem o nadal.jnji politiki in z veliko udeležbo na volitvah pokazali, da vidijo v njej in doseženih rezultatih v kmetijstvu pot za svojo eksistenco in napredek. To dokazuje tudi velika volilna udeležba v krajih, kjer izvaja,)« obsežne arondacije in komasacije. Ta ugotovitev velja zlasti za tista območja, kjer so vodili dosledno politiko z jasnim konceptom in programom razvoja družbenega kmetijslVa, v katerem je našel svoje mesto tudi zasebni kmečki proizvajalec, ter reševali vsa vprašanja, ki so jih ti posegi sprožili. Nasprotno pa imamo tam, kjer take jasne politike ni bilo in zato" tudi Ijudjle ne vidijo prave perspektive, opravka s kolebanjem in prakticističnim stopicanjem na mestu, kar je imelo svoj odsev tudi v predvolilni aktivnosti in na volilne rezultate. Zahteve ljudi po jasnejšem, konkretnejšem in odločnejšem reševanju družbenih problemov so prišle do izraza tudi v razpravah 'o blagovnem prometu. Pogoste težave in neurejene razmere na lem področju so bile v mnogih razpravah ostro kritizirane. ljudje so zahtevali, da se ta problematika sistematičneje in pcrspoktivnejc rešuje z doslednejšim prizadevanjem za modernizacijo in zboljšanje prometa med proizvodnjo in potrošnjo kakor tudi s povečanjem in specializacijo kmetijske proizvdnjc, ki sta najrealnejša osnova za trajnejšo rešitev tega vprašanja. Ena najvažnejših nalog, ki si jih moramo zastaviti ob ocenjevanju predvolilnega obdobja in volilnih rezultatov, 1,0 dosledno praktično uveljavljanje ustavnih določil. Zlasti bi morali pospešiti prizadevanja za uskladitev obstoječe zakonodaje, izdelavo in dokončno oblikovanje statutov komun, delovnih organizacij v gospodarstvu in družbenih službah ter statutov krajevnih skupnosti. V njih morajo biti konkretizirana in na praktično življlcnje aplicirana nova ustavna določila. Čeprav je bilo o teh pomembnih dokumentih že mnogo povedanega, bi morah čimprej organizirati nadaljnje sistematične in poglobljene razprave o vseh tistih vprašanjih, ki naj bodo urejena v statutih. Sedanji osnutki imajo še vrsto slabosti in marsikje rte odsevajo vse širine in razsežnosti samoupravne zavesti in demokratičnih" teženj naših delovnih ljudi. Ključno vprašanje v naši materialni izgradnja je delitev dohodka in nagrajevanje po delu. V predvolilnih razpravah J® bilo dano mnogo konkretnih predlogov in pobud ter postavljenih zahteva, ki jih morajo v delovnih organizacijah temeljito proučiti Ko na današnjem nivoju razvoja produkcijskih sil postavljamo v ospredje modernizacijo industrijske proizvodnjjc, dvig produktivnosti, večjo rentabilnost in ko postaja čedalje večje vključevanje v mednarodno delitev dela naša življenjska hUJ-nost, sc nam pri delitvi dohodka čedalje bolj oblikuje v osrednje vprašanje nagrajevanji: strokovnosti in kvalitete v naših gospodarskih organizacijah. Čeprav vemo, da je boj za večjo proizvodnost in izvoz ena naših najvažnejših nalog in sle tudi su,)' jektivne sile izredno angažirajo za njeno izvajanje, pa prav zat1»• ker teh naporov ne povezujemo zadostno z boljšo material11 stimulacijo strokovnih kadrov in organizatorjev proizvodnje, n napredujemo tako, kot želimo in kot nam omogočajo objektiv'1 možnosti. Brez stimulativnejšega vrednotenja boljšega dela. učinkovitejšega nagrajevanja za racionalnejše gospodarjenje. omejevanjem zaslužkov in dopuščanjem uravnilovskih teženj h bo mogoče dosegati kontinuirane gospodarske rasti in hitrejšeg naraščanja realnega standarda vseh kategorij v delovnih °r^‘ nizacijah zaposlenih ljudi. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Prvih pet mesecev Prejšnjo soboto je bila v Kočevju seja občinske skupščine, na kateri so obravnavali tudi poročilo o najvažnejših problemih izvajanja letnega družbenega plana. Do konca maja so skupaj vse panoge realizirale štiri milijarde 707 milijonov letnega plana ali 35,1 odstotek, od tega industrija dve milijardi 279 milijonov (32,6%), kmetijstvo — KGP — 396, 335.000 (42,2 %), gozdarstvo — KGP — 178,363.000 (33,7 %), gradbeništvo (Zidar in KGP) 396 milijonov, promet 41,8 %' letnega plana, trgovina 41 %, gostinstvo 43,8 % in obrt 43,3 % letnega plana. Podatkov o petmesečni realizaciji ne nioremo v celoti, primerjati z družbenim planom, ker so prikazani po podjetniškem principu, družbeni plan pa je izdelan po teritorialnem principu. •stanovanjska izgradnja. V občini je letos v gradnji 290 stanovanj družbenega in 13 stanovanj privatnega sektorja. Kljub Pospešeni gradnji pa je še vedno Premalo stanovanj. Pri stanovanjskem referatu je vloženih skupno 727 prošenj za stanovanja, od tega je 461 nujnih primerov. • Poročilo, ki je bilo podano na ?eJb je podrobno analiziralo proizvodnjo v posameznih gospodarskih organizacijah, prav tako tudi plan izvoza. Do konca maja 80 Podjetja realizirala 29,9 % plana izvoza, od tega INKOP 11,3 %, INLES — obrat Kočevje 38,4 %, — kmetijstvo — 43, gozdarstvo 12,3 % in AVTO 41,3 %. . no so govorili o pripravah na izdelavo sedemletnega plana raz-voja občine, so poudarili pomembnost plana, s katerim se naša občina vključuje v pripra-ye sedemletnih planov republike m vse države. Prav zaradi tega je Priprava sedemletnega plana to-uko pomembnejša akcija. Sprejeli so tudi odlok o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov na območju občine, po določilih odloka pa se morajo ravnati vsi lastniki ali koristniki nbdelov. zemljišč (nad 10 arov) na območju katastralnih občin prni potok, Livold, Željne, Koreje, Mahovnik, Stara cerkev, Noblarji in Mala gora. Na tem dbmočju so tu v občini največji strnjeni kompleksi dobrih obdelovalnih površin, ki bodo ob primerni agrotehniki lahko dajale -natno višje pridelke kot doslej, uspehi družbenega posestva ka-eJ0, da lahko z večjo uporabo umetnih gnojil, dobrih semen in pravilno obdelavo dosežemo do 60 % višjo proizvodnjo. Na seji so tudi razrešili predsednika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine inž. Zdravka Šaubaha, namesto njega pa izvolili odbornika tega zbora — Alojza Ješelnika. Inž. šaubah je bil izvoljen za podpredsednika občinske skupščine. Razen tega so imenovali še več komisij in svetov: odborniško komisijo za prošnje in pritožbe (predsednik Stane Levstik), komisija za štipendije (predsednik Julij Planinc), komisijo za sester vo sedemletnega plana, ki ima 11 članov (predsednik Drago Benčina), svet za industrijo, obrt in promet (-predsednik Franc Ko-relc), svet za blagovni promet in turizem (predsednik Jože Košir), svet za komunalne in stanovanjske zadeve (preds. Julka Rojc), svet za kmetijstvo in gozdarstvo (preds. ing. Milan Bračika), svet za delo (preds. Rudi Gruden), svet za družbeni plan in finance (preds. Rudi Rauh), svet za splošno upravo in notranje zadeve (preds. Jože Svete), svet za zdravstvo (preds. Anton Levstik), svet za socialno skrbstvo in varstvo družine (preds. Hedvika Za-košek), svet za kult. in telesno vzgojo (preds. Andrej Arko) ter svet za šolstvo (preds. inž. Savo Vovk). Razrešili so tudi dolžnosti upravnika Pogrebnega zavoda Lojzeta Hočevarja in namesto njega imenovali za v. d. upravnika Rudija Muroviča. Ker gre tajnik Stanovanjske skupnosti Rudnik Franc Jelen v pokoj, so za novega tajnika imenovali Lojzeta Hočevarja, Podelitev odlikovanj (Nadalj. z 2. str.) Frančiška, Henigman Slavka, Ilc Jože, Kersnič Janez, Klavs Alojz, Klun Angela, Košir Jože, Lesar Franc, Male-žič Anton, Mihelič Janez, Picek Viktorija, Pirkovič Albina: Prelesnik Janez, Pucelj Hinka, Sobar Anton, S tebi a j Marija, Tanko Angela, Tanko Frančiška, Tanko Janez in Zalar Ivan. Red za hrabrost: Nosan Stane, Andoljšek Franc in Zepohar Jurij. Medaljo za hrabrost so dobili: Ambrožič Alojz, Ambrožič Ludvik, Bolha Jane", Bravič Rafael, Gelze Alojz, Kacjan Milan, Lesar Franc (Sajevec), Lesar Franc (Slatnik), Lovšin Adolf, Mate Nande, Nigerl Maks, Pelc Ivan, Picek Janez, Prelesnik Franc, Rupareič Alojz, Pucelj Stane in Tanko Janez. Red za zasluge za narod: Andoljšek Franc, Arko Bogomir, Nosan Stane, Oven Jože, Goršič Stane, \ 5«i! - j ,* -Xv -j***); ~ -L,-- ts * Telefonski kabel pod zemljo. Pred kratkim so začeli v Kočevju prekopavati nekatere ulice in pločnike. Vzrok: telefonske kable bodo speljali pod zemljo. Podobno bodo kmalu zginili pod zemljo tudi električni kabli. r- : ■ y' • Gradišar Franc, Kacjan Milan, Nigerle Maks, Picek Janez, Žepo-har Jurij, Prezelj Vlado, Rupar-čič Alojz, Prelesnik Franc,- Lovšin Vili, Bolha Janez, Lesar Franc, Prijatelj Terezija, Starc Marija, Starc Ignac, Pakiž Emil, Rigler Stanko in Čampa Leopold. Na območju krajevne organizacije ZB Sodražica so bili odlikovani z Medaljo za zasluge za narod: Arko Alojz, Arko Franc, Drobnič Vence, Francelj Janez, Košm-rlj Franc, Lavrič Ivana, Lavrič Alojz, Levstek Pavla, Lovšin Ivan' Lovšin Janez, Pakiž Alojz, Petrič Alojz, Petrič Franc, Petrič Matija, Pintar Pavla, Stupipa Franc, Vesel Anica, Vesel Jože in Trd an Marija. Red bratstva in enotnosti in Red za zasluge za narod je dobil Prebil Zdravko. Red za hrabrost so dobili Arko Janez, Arko Franc in Vesel Franc, Medaljo za hrabrost pa Arko Marija, Bregar Anton, Cuderman Ivan, Košir Karel, Petrič Stanko, Prijatelj Franc in Samsa Ivan. Red za zasluge za narod so dobili še Petrič Stanko, Marolt Leopold, Bregar Anton, Gačnik Ignac in Cuderman Ivan. V krajevni organizaciji Dolenja vas1 - Grčarice so dobili Medaljo za zasluge za narod Avsrtelj Anton, Grbec Rudolf, Kosmulj Karel. Lisač Vence, Rovan Alojz in Vrbinc Alojz, Medaljo za hrabrost pa Avstelj Anton, Klun Karel, ’ Henigman Franc, Košmrlj Karel. Lovšin Ivan, Oberstar Ivan in Poje Stanislav. Nov stroj v Kočevskem tisku. — Kolektiv se zaveda, da so glavni pogoj za dvig proizvodnje in razvoj podjetja dobri, sodobni stroji. V zadnjih dveh letih so" nabavili že tri av- ‘ tornatske tiskarske stroje, stavni stroj; pred kratkim pa še stroj 'ža 'rezanje1 papirja. — Na sliki: otvoritev rezalnega stroja. »Obvestila« ob dnevu rudarjev Ob rudarskem prazniku — 3. juliju — je kolektiv kočevskega rudnika izdal že.,10. številko Obvestil —> glasila njihovega delavskega sveta. TO. Ste-- vitka Obvestil je v celoti posvečena 3. juliju, piše pa o proizvodnih uspehih v prvih betih mesecih letos, o tem, kako so v tem obdobju gospodarili, o premogovnih tržnih razmerah, o delitvi dohodka in planu izobraževanja itd. Na prvem mestu pa je članek: »Praznik rudarjev — dogovor za nadaljnji razvoj samoupravljanja in gospodarjenja«, v katerem pisec razmišljla o razvoju podjetja v zadnjem letu, letu in pol. Proizvodnja v letu 1962 je porasla v primerjavi z letom 1961 za 5,4%, čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo za 26%. Skoraj enak porast proizvodnje so zaznamovali tudi letos, saj je v prvih petih mesecih višja za 14% v primerjavi z istim obdobjem lani. Istočasno je naraščala tudi produktivnost. V letu 1961-62 se je dvignila za 47%* skladno s pogoji odkopavanja, uvajanja nove mehanizacije in novo organizacijo dela pa produktivnost narašča tudi letos. »Poleg skrbi za gospodarsko rast podjetja,« pravi pisec, »za rast standarda na sploh, moramo stalno izpopolnjevati sistem delitve osebnih dohodkov, ki bo pravično stimuliral rezultate dela. Ne samo to, potrebno je v celoti zgraditi celotni sistem notranje zakonodaje, ki bo določala pravice in dolžnosti ter pristojnosti posameznika, ekonomske enote, organov uprave in organov samoupravljanja. Važno mesto pri tem ima statut podjetja, katerega načela so sedaj v obravnavi. Statut podjetja je tisti osnovni akt in konkretizira načela nove ustave in v vsej svoji širini postavlja v ospredje projzvajav-ca-upravljavca. Ker mora statut postaviti v svojih načelih tudi vprašanje razvoja podjetja in druga normativna določila, moramo tako pri sprejemanju načel kakor tudi pri izdelavi in sprejemanju statuta sodelovati. Ce bodo tu posamezna načela dobro obdelana, lahko pričakujemo v prihodnje .še večje uveljavljanje organov samoupravljanja in mnogo pristnejše zgrajene medsebojne odnose...« • SM1 ejs3 .. oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 156«? Razvoj ljudske oblasti v NOB Rajonski odbor Kočevje je dalje poročal, da se ljudje v Ko- ! čevju držijo izredno hrabro, posebno delavci, ki ne popuščajo I pred največjim terorjem. V vsem Kočevju se je našlo samo nekaj pokvarjenih ljudi, ki skušajo pomagati pri organizaciji bele garde. Aktivno dela z Italijani Sebastijan Pasterk iz Mozlja, ki je pod ; zaščito Italijanov v Kočevju. Z Italijani dela tudi Jože Krebelj, ; ki vodi Italijane po raznih krajih Kočevske. 12. decembra 1942 se je Jože Krebelj pripeljal iz Kočevja s I tovornim avtomobilom v Rogati hrib. Pri Valentinu Klepcu je ! naložil na avto 1500 kg sena, da ga bo odpeljal v Kočevje. Klep- I čeva hčerka Marija je hitro obvestila partizane v taborišču pri Rogatem hribu, ki so hitro prišli in Kreblja prijeli. V nadaljnji j preiskavi proti Kreblju so ugotovili, da je bil v obveščevalni ; službi Italijanov. Ze 16. maja 1942 je vodil Italijane iz Kočevja v Mozelj, pred katerimi sta se komaj umaknila Okrožni in Rajon- | s ki odbor OP. Z Italijani je hodil po Mozlju in pobiral imovino Hudi, ki so zapustili svoje domove. Ko so prišli v Kočevje organizatorji bele garde, je takoj začel delati z njimi. Krebelj je pri zaslišanju ta dejanja priznal in obenem izjavil, ■ da je prišlo pred kratkim v Kočevje okrog 60 organiziranih belo- ; "ardlstov. v Staro cerkev pa 120. Belogardisti so iz. Stare cerkve \ kmalu odšli in tudi večji del iz Kočevja, kjer jih je ostalo samo 20, da bodo organizirali postojanko bele garde. V mesecu decembru 1942 je Rajonski odbor OF Mozelj poročal štabu Notranjskega odreda, ki je Izvajal vojaške akcije na j Kočevskem, da pri organizaciji bele garde v Kočevju dela aktivno ■ z belogardisti in Italijani Sebastijan Pasterk. ki je občinski ko- \ misar v Mozlju. Pasterk ima italijanske dokumente in se pred • Hndmi izraža, da dela za tistega, kdor ga plača, pa čeprav je ta \ škodljivo za OP in NOB. Boj proti Italijanom se je začel pre- I zgodaj, je govoril Pasterk. Pasterk je zahajal s svojimi sodelavci I Slovenci, ki so bili ravno tako v službi Italijanov, v Spodnji Log ! in zbiral podatke, kje je taborišče Okrožnega odbora OP Kočevje, ; ki je imel tedaj svoj sedež v Volčji jami nad Kolpo. Zbiral je ; fvtTl podatke za Rajonski odbor OP Mozelj, ki je bil nekje v \ bližini Okrožneaa odbora OP Kočevje. Na Okrožnem odboru OF Kočevje in na Rajonskem odboru OP Mozelj je bilo v tem času ! okrog 200 partizanov, ki so izvajali po Kočevskem vojaške in politične akcije. Borci Notranjskega odreda so 6. decembra 1942 med. Knežjo I Uvo in Spodnjim logom prijeli Sebastijana Pasterkn in tri nieaove I sodelavce, ko so se iz Spodnjega loaa vračali v Kočevje. Ko so ; borci Notranjskega odreda pozvali Pastorka in nieaove sodelavce ; noj gg legitimirajo, so jih ti napadli in jih skušali razorožiti, j Borci so jih morali obvladati s silo. da so jih odpeljali v štab i| odreda. Pri enem so našli skico Okrožneaa odbora Kočevje in !j Ralonskeaa odbora OP Mozelj. ki so lo napravili v Spodnjem |! loau. Priče pristaši OP iz Spodnjega loaa. so iziavile. da so ti j izdajalci skupno s Sebastijanom Pasterk.om v Spodnjem loau • Hudem govorili, da bodo kmalu prileti člane Okrožneaa odbora \ O* Kočevje in. Rajonskega odbora OP Mozelj. ki bodo plačali z j alavo škodo ki jo delalo Italijanom. Vse zbrano gradivo le bilo \ neovrgljiv dokaz da so Sebastijan Pasterk in nlegovi sodelavci iednlali Hudi. Ttaltianom in delali zato. da bi Italijani prijeli ves Okrožni in Rajonski odbor OP in s tem onemogočili delo in j razvoj NOB na Kočevskem Ta načrt, pa so partizani skurmo s ; sodelovanjem ljudi preprečili in izdajalci so preleti zasluženo < knven.. Odločni boj OP proti domačim izdajalcem, ki se le vodil, j no Kočevskem, je preprečil, da. bi se bela garda na Kočevskem ' razvijala in utrdila Organizatorji, bele garde niso uspeli nikier na Kočevskem postaviti, snole postojanke, razen v Kočevju, kamor •o nrihaiali belogardisti iz drugih krajev, ker jih je bilo iz Ko- • čevia zelo malo. Delo odborov OP se je na Kočevskem po končani italijanski oiovrivi. snet. nadaljevalo ž.r 12. novembra 1942 le Rajonski od- f)P Mozelj organiziraj n Torih, ob Kolpi miting, na katerem je bilo prisotnih čer /m ljudi Aktivisti OP so ljudem pojasnjevali z” kaj se bori OP obveščali Hudi o st.anlu na bojiščih twin nrgvagavdni material, organizirali nove odbore OP. fMtrenail lson- feren.ee in krepili duh NOB po vsej Kočevski. 21. novembra 1042 je bila razširjena, sela Rajonskega odbora Stari, trg ob k ni rti na. kateri so bili prisotni tudi člani terenskih odborov OF. Na teh sestankih so odbori, analizirali politično in vojaško stanje doma in v svetu. Novembra, so po sestankih volili člane za kmečko konferenco, ki. lo le organiziral IO OP. Na to konferenco so Sli vobrieni in izvoljeni delegati iz vseaa okrožja. Na okrožni kmečki konferenci je bil izvoljen delenat. za konferenco, ki jo je organiziral. TOOP. tovariš Aloje Rauh iz Slavskega Laza. Politična in volaška aktivnost partizanov se ie že v začetku. le*n 1942 vedno boli krepila. Italijani so bili prisiljeni, da. so svoje postojanke v Kočevju. Vimolju in Moravi številčno podvomi ker so bile partizanske akcije vedno bolj močne. V Kočevju sn imeli v letu 1942 Italijani tisoč mož močno postojanko. V mesecu marcu 1943. leta so jo povečali na 2000 mož. V Vimolju je bilo leta 1942 ISO Italijanov, marca 1943 pa SOO. Praznovali smo Dan borcev li ob z venci in cvetjem obloženem spomeniku, ki bo vnaprej vsakogar opozarjal na štiri leta strahote in krvi. oOo Kmalu nato so se odpeljali predstavniki Ribnice s številnimi prapori k odkritju spominskega obeležja pri Ogencah. Svet in gozdovi okrog Loškega potoka so polni lepih, zanimivih krajev. Okoliško hribovje pokrivajo veliki gozdovi, skozi katere se kot niti vlečejo številne poti, vmes, sredi gozdov, pa so večje jase, pašniki in košenlce. Eden takih zanimivih, toda težko dostopnih krajev so Ogence, skalnat kraj v temnih gozdovih nekje med Travno goro in Jelenovim žlebom. Ljudje niti sami točno ne vedo, odkod to ime, verjetno pa so nekoč tu žgali oglje, ker so ga lažje spravljali v dolino kot les. No, in tu je bila 1942. leta na planoti na strmem skalnatem vrhu partizanska bolnica za težke ranjence, pod njo, v skalovju pa se je odpirala velika kraška jama, ki je služila ranjencem za zatočišče v primeru nevarnosti ... Ko smo se spuščali po vijugasti cesti, mimo košenic in skozi gozdove proti Loškemu potoku, je »fluorograf« Mohar, ki je kar naprej nekaj opletal z jezikom, nenadoma dejal: »Ali veste, zakaj je tu toliko ovinkov? Zato, ker so bili inženirji nekoč plačani od kilometraže...« Na Hribu smo se samo toliko ustavili, da smo izstopili in se takoj spet vrnili v avtobus. Ogence so še daleč in treba se je podvizati ... In spet po ozki, vijugasti poti proti Mrtalozu in Jelenovem žlebu. Pri spomeniku, kjer so julija 1942 Italijani pobili štiri učitelje, smo Izstopili in se zagrizli v silno strmino, kot nekoč partizani, samo občutno bolj smo sopihali in se spotikali. Pot se je vlekla in nekajkrat smo, kljub markaciji, kar lepo zašli. In potem, ko smo že pričeli obupavati, smo zagledali na neki bukvi napis »K bolnici«. Se plezanja po skalovju in smo se blizu vrha stnnega, skalnatega pobočja, porasles . smrekami. Tu da je bila b°ln: m Skoraj ne bi verjeli. Toda t čez, na vrhu, je lepa ravnica tam so bile bolniške barake, pobočju pa zija majhna luknj iz katere mole lestve. oOo . Ne, tu sovražnik nikdar ne odkril bolnice, posebno če so ranjenci skrili v jamo in se bro zakrili. Barake že, jame p ne! Se mi smo po shojenih, n* kiranih stezah komaj našli kraj... In kakor tolikokrat se j tudi tedaj našel izdajalec, P0^ duša, ki je morilce pripelji* skriti bolnici. Se bolj žalostno pa to, da je bil morilec njimi, v njihovi zaščitni str • Namesto da bi ranjene partizan ščitil, jih Je prodal... 0 Ko so ranjenci videli, da izdani, so sklenili, da sprejm J raje smrt iz partizanskega or ja kot da bi padli sovražniku roke. Bolničarka Jim je obu la, da jih bo sama postrelila, ^ bo sila. Sami se niso mogli d ti, niti bežati. Sovražnik se je bližal, v v ni pa so odjeknili streli. za drugim so ugašala življenj , poslednji naboj je junaška bo čarka prihranila zase. Ko 3e ražnik videl, da je prišel prep° no, Je besno zasul Jamo z du baml in se tako še po smrti sel nad borci... Le P0_čudn^vfl naključju sta ostala borca, edini priči grozodejstva- oOo Slovesnosti ob odkritju čV minske plošče na Ogencah udeležilo precej Potočanov i »,j stov iz Ribnice. Ploščo je °.ii* predsednik krajevne prgam** ^ ZB Loški potok tov. Pajnič, o * voju NOB v teh krajih bi ° donatorjevih grozodejstvih orn škem potoku pa Je spref?° cll tov. Hace iz Travnika. Na ^ je še dejal: »Ta kraška Jama n (Konee *a 10- ,K' , HVff ■Pl 0* ^ ■'Za*** m /"■3 ZA LEPŠI IZGLED »OPREME«. - Se pred kra** ynePr£ pogled na zgradbo, kjer ima »Oprema« delavnice bi UP J* store, precej žalosten. Nedavno pa so začeli obnavljat* velja*B zgradbe. Dela bodo gotova predvidoma do sredine Job*" f pa bodo po predračuna 4.5 milijona dinarjev. * Geed Uporna kri svoborirf rt razPlamtel upor, se je tudi on znašel v vrstah borcev za dokazn?" Ita^jani so nekaj sumili, da dela za osvobodilno gibanje, kjer in pa te^a niso mogli. Redno je hodil v službo v bolnico, J na sv°jih močeh pomagal ranjenim partizanom, saj je bil f dr r oddelku, ter jim lajšal bolečine. Spoznal se je z Prenri? °P ■ Ietih Pa se je ves predal zdravljenju bolnikov in ra-zdravir ,, vrst ilegalcev. Desetine jih je rešil gotove smrti z nosila11’ X1 Je skrivaj odnašal iz bolnice ali pa jih je zanj sila sestra Margit. Nesh^6 Pridirjal do hiše, v kateri je stanoval dr. Bogdan. tisniiV0 -*e Pozvonil in ker se zdravnik ni takoj oglasil, je pri-je sn.na zvonec in tiščal nanj, dokler se niso odprla vrata. Ko obvezo ^al J°žeta, saj je bil Jože tisti, ki je hodil k njemu po v sr. ®.ln zdravila za Sonjo, odkar je bila pri njih, ga je povabil prejemnico. Jožeb?°m0d doktor, Sonja je zelo bolna«, je zadihano planilo iz iernnp’ t ''e hotel povedati vse v eni sapi. »Ima nad 40 stopinj mo n Ja-re’ trese jo mrzlica, čeprav vsa gori od vročine. Prosi-je virtoiJ? Pregledate, če Vam je mogoče«, je še poprosil, čeprav uei, kako zdravnik že jemlje svojo zdravniško torbo. toD,!Ta>-i grem, kar naprej pojdi. Naroči mami, da pripravi vidi« v°d°- Prinesite Sojo v sobo na posteljo, zgoraj se slabo šišencv6 °dvihral domov, dr. Bogdan pa se je napotil proti liščem oT11 hribu, pod katerim je bila hiša s Sonjinim skriva-ValcVi stopal je umerjeno, da bi ne zbujal pozornosti. Na tram-Vstonu P°staJi je počakal tramvaj, ki je pred njim odpeljal, in hitreje V naslednjega. Pri remizi je izstopil in stopil nekoliko hiUk^j3’ da živi, ker se je r,, a P^vala za trenutek. Zdri S 1pačjc° izboljšanje ie bilo vidno, temu JVI° Rta prav potiho stopila k SQ v šiški slutila, iu ?ne Da se dvojčka z akcije nista vrnila. Nekje in > areH3ve5U trosilno akcijo in policija, ki je nekaj b(v?astavio r> Pred začetkom akcije s polnimi žepi isX‘ hiKvS? w Ki««S R&sss sfrho ff> ?urovo so ju zgrabili in iu odvlekli k avtomobilu. Oči- na 7Y,. Tiasei lčiku kul mu |u jtr upiocu je dni ,p.°maKa. da jo slečeta, Jožeta pa je poslal ven. Takoj ji enaknry,lnjekciJ°> nato pa jo je pregledal. Utrip srca je bil ne-Vročin eren> temperatura se je povzpela že na 40,4 stopinje in w 1P on _ 1 i«« P« 4 J r\rtcf ni n Tilorlno in naj J.nj2„Je našel tako kot mu jo je opisal Jože. Prosil je Pavlo, lal j com prsHCa je že prešla v mrzlico.‘Noge so ji postale hladne in na rokah beli in brez krvi. Zaskrbljeno je zmajal z glavo: *’Ne vem, če bo ostala. Bolezen prehitro napreduje«, je dejal. Kam pa naj jo pokopljemo, če umre?« je vprašala Pavla, groba i0či’ nekje na njivi ali pod Rožnikom, da nihče ne najde ai’ Je odgovoril zamolklo. viru,fmo zmagali, kaj?« se je nasmehnil tudi dr. Bogdan. »La”mala Je k°maj 'opazno. “olezen ,na sem,« je zašepetala. Jedla ni že, odkar jo je napadla p n.V sebi J® čutila bolečo praznino. J® Pom'a J® brž prinesla krožnik zelenjavne juhe in dr. Bogdan ?°gla nni ' da sta 1o nahranila. Bila je tako slaba, da sama ni ran0. wtl sedeti. Ko je pojedla nekaj žlic, se je počutila okrep- je°za^anJ® zopet pregledal in ji ponovno dal injekcijo. c®sti 2 “Vja Je Se dolgo gledala za njim, ko je stopal po prašni , Sor •• aj°žimi koraki proti remizi. akcijah Janez in ji pripovedovala o svojih akcijah 3ij< ln ak ilo m 8ta'*u Je b?ToUV? ?° J’1 zgrabili in ju odvlekli ^hašia°;la akcija izdana, sicer bi ne čakali nanju. V »Marici« Peljali c1”! svoje tovariše, s katerimi bi se morali sestati. ° jlh na policijo. Pred kočevskimi mesnicami so žic nad mesec dni precejšnje vrste. V upravi klavnice in mesarije, ki je v sklopu KGP, smo se pozanimali za njihov vzrok in zvedeli, da so vrste predvsem zato, ker velika večina gospodinj ne kupuje mesa za nedeljo že v soboto. Doma namreč nima,jo hladilnikov in se zaradi vročega vremena boje, da bi se jim meso čez noč pokvarilo. Naslednji vzrok za vrste ob nedeljah v zadnjih tednih pa je, da so v mesnicah poskusno uvedli blagajne, zaradi česar je bilo delo nekoliko počasnejše. Blagajne so uvedli predvsem iz higienskih vzrokov, da mesar ne bi prejemal denarja in izdajal meso. V upravi klavnice in mesarije bodo zdaj analizirali, če se uvedba blagajn obnese ali ne in bodo potem ustrezno ukrepali. Klavnica in mesarija oziroma KGP menijo, da bi bilo najbolje, če bi imeli v Kočevju le eno večjo prodajalno mesa, vendar ne morejo dobiti primernega prostora. V tej prodajalni bi delali vsi mesarji, pa tudi meso bi lahko klasificirali. V sedanji tržnici bi sicer bil primeren prostor, vendar je v njej pozimi preveč mrzlo, pa tudi tekoče vode trenutno ni notri. Na potepu Kaj boš sedel doma, ko je tako lepo vreme! Plohe, ki so jih napovedovali vremenoslovci, so tudi prenehale. V nedeljo, 23. junija ob 10.34, se je nekaj sekund zibal naš stanovanjski blok. Mislil sem, da se ga je tudi on kaj nacukal v soboto zvečer, kakor se ga je tisti, ki je dejal, da gre domov, če mu da tovariš še za dva deci. Sostanovalci pa so bili mnenja, da je to potres. »No, potem pa je resnična tista popevka »Zemlja pleše«, ki smo jo že večkrat slišali iz nežnih robatih grl po mestu!« Pred trgovino Non stop in pred trgovino na Reški cesti se je takoj videlo, da so šolske počitnice, ker ni več pred .njimi tiste papirnate listkovne akcije, kakor je bila v času šolskega pouka. Politank, čokolade in karamel po trgovinah kar precej prodajo, kakor izgleda, kadar dela naš mladi rod v hišah učenja. Sedaj bo promet padel, ker mladina je že odšla na vse strani... V Gaju je bilo kar živahno. V domu telesne kulture, ki dobiva vedno lepšo obliko, so delavci kar pridno opravljali svoje delo. Za njimi niso hoteli zaostajati balinarji, ki poleg kegljišča gradijo dvostezno balinarsko igrišče. »Kdaj ste začeli pa to graditi?« »Pretekli teden. Delamo prostovoljno, da boš vedel ti, ki povsod vtikaš svoj nos. Zapiši pa še to, da sem jaz prvi mahnil s krampom,« je dejal tovariš Tone. »Ja, pa jaz sem tudi delal prvi,« je pripomnil drugi. »Že, že, tudi ti si delal med prvimi, s krampom sem pa prvi piknil jaz,« je vztrajal Tone pri svojem, igrišče bo končano ta mesec in 120 balinarjev bo imelo spet razvedrilo. Na stadionu so ob Rinži napravili še tretje igrišče, na katerem mladina gospodarskih organizacij tekmuje v malem nogometu. Igrali so kar bosi, da so se mi kar zasmilili. Ko sem bil pri vojakih, sem tudi igral nogomet. Brcal sem pa s tako silo, da sem razbil tri pare čevljev po Kočevju in sem moral zaradi tega tudi trikrat na raport. Ker četrtič nisem hotel na raport, sem brcal bos in si zlomil palec na desni nogi. Zato sem dobil 10 dni »poštede«. V Rozenbrunu pri Mahovniku so šoferji in avtomehaniki gradili pri studencu med smrekami plesišče. Bliža se njihov praznik in spet bo lepo v gozdovih pod Stojno. Vrnili smo se v mesto in sedli h kvartačem, ki igrajo tako za »hec« in zabavi. V njihovi igri je izrečena marsikatera taka beseda, ki jo človek ne razume. Zajec, zaplotnik, trma, mula, ku-kec itd. so zakladnice kvartačev, se pa vse lepo oprostijo. Tisti dan je padla še beseda »kosatar«, kaj pa to pomeni, ni vedel nihče. Kot se spominjam, pa je vsebina te besede naslednja: Na kmetijo so v predvojnem času dobivali dninarje. Gospodinja je prinesla za malico velik hleb kruha in vsak si ga je odrezal, kolikor je hotel. Jure si je vedno odrezal največji kos, zato so mu dali ime »kosatar«. Gospodinja je potem vedno vprašala, če je tudi »kosatar« pri delu, da je prinesla še en hleb kruha več. Sedeli smo v lokalu in malicali. Vsak je pojedel svoje in pripravil denar za plačilo. Tovariš, ki je malico pojedel je plačal 130 dinarjev. Tovarišica, ki je ravno tako pojedla malico, pa je pripravila 150 dinarjev in stopila k pultu, da bo plačala. »Koliko pa boš ti plačala?« jo je vprašal tovariš. »Ja, veš, jaz bom plačala več, ker imam eno žemljo več kakor ti!« je odvrnila z resnim obrazom ... -šep »želel bi enkrat v življenju skočiti s padalom. Seveda bi me moral nekdo suniti iz letala.« Lord Harold Alexander, britanski feldmar-šal Naši kraji, vse od Stare cerkve pa tja do Pijave gorice, so že nekaj mesecev eno samo veliko gradbišče. Kraji ob bodoči zahodnodolenjski prometni magistrali, seveda. Mravljišče. Polni hrupa težkih buldožerjev, valjarjev, detonacij, brnenja avtomobilov. ... Množica strojev in ljudi pospešeno gradi novo cesto, ožilje tega dela domovine, okno, ki bo pomenilo širok pogled v svet, skozi katerega bodo tudi tujci veliko raje zahajali k nam. Veliko je ugibanj okrog tega, če bo cesta dograjena v predvidenem roku, do proslave 20-letnice zgodovinskega zasedanja odposlancev slovenskega naroda. Marsikdo dvomeče zmajuje z glavo, skomigne z rameni, češ saj ne bo mogoče, to je le preveč za tako kratek čas ... Vendar, dvomi so skoraj odveč, kar nam tudi potrdi kratek sprehod po tem velikem, razpotegnjenem, vrvečem in hrumečem gradbišču ... Kjer se je nekoč cesta spuščala po precejšnji strmini proti Ložinam, bo imela sedaj le malenkosten vzpon. Tik ob stari cesti, ki je še prevozna (prav zaradi tega, ker ne morejo popolnoma zapreti prevoza preko Jasnice, napredujejo tudi dela počasneje. Ovira jih tudi lokalni promet in odvoz materiala, ki ga nakopljejo), je dobro vidna tudi trasa novega, širšega cestišča. Nekoč, še pred vojno, je bila malo pod vrhom gostilna, ena številnih »furmanskih« gostiln, kjer so se ustavljali vozniki. Se sedaj pravijo domačini tistemu kraju »pri Dolfu« ali tudi »Svajn-perk«. No, gostilne sevedd že davno ni več, tudi prijaznega birta, ki je, stoječ na pragu, glasno vabil mimoidoče na požirek dobre kapljice z Maverlena, med ljudmi, posebno starejšimi, pa je še ostal spomin nanj. Tam, kjer je stala gostilna, pa bodo sedaj poglobili cesto za približno tri metre... Hribčku ob cesti v Rakitnico pravijo domačini »Mali humec«, strokovnjaki pa so ugotovili, da je ta »humec« iz prav takega materiala, kakršnega rabijo za spodnji ustroj cestišča. Doslej so dobršen del hribčka že prepeljali na traso. Kadar pa zagrmijo eksplozije, se nad njim dvigne velikanski oblak prahu, skoraj tak, kot ob atomski eksploziji. In šele dolgo potem se prah poleže, razprši, tako da je polje daleč naokrog vse belo. Pravijo, da bodo iz »humca« izvozili okrog dvajset tisoč kubičnih metrov materiala ...In šele čez nekaj let, morda še kasneje, se bo skrila globoka rana v hribu pod zelenje... Nova, moderna cesta pomeni lepšo perspektivo za naše kraje, pomeni okno v svet, pomeni povečan dotok turistov in razvoj turizma, pomeni pa tudi povečan promet in (verjetno) večje število prometnih nesreč. Vse to bodo morali domači koristniki ceste upoštevati ter se zavedati, da niso sami na cesti. To pa spet pomeni vzgojo in samovzgojo motoristov, avtomobilistov, kolesarjev, pa tudi pešcev. Upajmo, da nova cesta ne bo zahtevala več prometnih nesreč, da ne bo simbol nevarnosti, ampak simbol napredka, razvoja... Jasnica. Meja med kočevsko in ribniško občino, meja med dvema kotlinama, hribček, po katerem je bila pred stoletji razPr' ščena obrambna linija pred bliskovitimi turškimi vpadi. To Ja*~ nico bo sedaj »kot po žnorci« presekala cesta. V njej je zazijam velika rana, vanjo so se zazrli buldožerji in kompresorji, v temeljih so jo pretresle eksplozije dinamitnih nabojev in ji odprtje nove in nove rane. Sami izvajavci del, gradbeno podjetje SUmenija ceste, pravijo, da je na odseku od Stare cerkve do vasi najtrši oreh ta hrib. In res, kar precej časa so se zamuduh vendar so prepričani, da bo usek skopan približno v predvidenem roku. V začetku, v drugi polovici maja in prvi polovici junija im je sicer močno oviralo deževno vreme, je bila pa zato druga polovica junija toliko lepša in so lahko pohiteli. Vendar, Pravl{?J, so na tem odseku doslej pod planom za okrog 20 dni ■■■ 2 " bodo izkopali blizu 30.000 kub. metrov kamenja in zemlje. ■ ■ S fotokamero po velikem gradbišču Precej govora je bilo o tem, kako speljati cesto skozi ^°^0gi vas. Vaščani so v začetku vztrajali, naj gre tudi nova cesta » vas, čeprav bi bila ovinkasta, pa tudi kakšno hišo bi bilo odstraniti, šlo se jim je predvsem zato, da bi bila cesta s,rU. vas asfaltirana. Izvajavci oz. projektanti pa so se odločili za ^ go varianto, za cesto okrog vasi. In prav prvotna izvedba fe ljudmi dvignila precej prahu, saj so projektanti naprava ravnem polju več ovinkov, kot bi jih bilo skozi vas. Cesta za ^ pri pokopališču v Prigorici naravnost za vas, v bližini poti v Lipovec pa prečka strugo Ribnice. Od tu naprej vili toliko ovinkov, da so se ljudje kar prijemali za glave. K° ga so del cestišča, ki je bilo že skoraj dogotovljeno, zasuh 3 prestavili, s čimer so odpravili dva huda ovinka. Dolenjevaščani so o gradnji ceste razpravljali na številnih 2 orifi volivcev. Ko je že bilo jasno, da bo šla cesta za vasjo, so Se spraševali, kdo bo in če sploh bo asfaltiral cesto skozi vas. že sedaj je v dokaj slabem stanju, potem pa bi jo sčasoma popol-noma uničili. In še ena skrb: kdo bo skrbel za leseni' most pred vasjo? Vsekakor bi morala za to poskrbeti občina, tudi za asfal-vranje ceste skozi vas, kar bi bilo za tako veliko naselje nujno. ,°tern Pa so zvedeli, da bodo zemljo za najnižji ustroj ceste kopali da dolenjevaškem polju, v Logu ob suhi strugi. Zastopniki godbenega podjetja so povedali, da bodo skopali veliko kotanjo, Jr Pa bi se v tej kotanji stalno nabirala voda in bi se zaredile a e’ druge koristi pa ne bi bilo, so ljudje zahtevali, naj raje orjejo daljšo strugo in ne kotanjo. Na ta način bi vsaj delno ^ veda vodo, ki spomladi in jeseni poplavlja polje. V zameno naj 1 jim asfaltirali cesto skozi vas, na kar so »cestni možje« tudi Pristali. Vendar pa vse kaže, da bi na polju le nastala globoka ° an j a in nekateri že sedaj razmišljajo, da bi lahko tam kasneje Jedili lep bazen (vodo bi pa napeljali iz vodovoda, ki je speljan v bližini!). sn^rtne!ia dalje se je čeki D Vrtzla v hribe ob progi, ierjiijnm bili veliki buldo-naPokljub velikim kih nJJ' kos. Ne več po ovin-sk6>i,,pak čimbolj naravnost, 1 Useke in hribe... Marsikje ovirajo gradnjo vijugaste struge potočkov, ki jim morajo najti novo pot. ^ Tako tudi pri Dvorski vasi, kjer jih to še sedaj ovira. Vendar bo cestišče tudi tu v glavnem kmalu gotovo. (Tekst in foto: F. Grivec) Živahno je tudi na odseku od Žlebiča proti Laščam in od Turjaka proti Pijavi gorici. Pri Žlebiču pospešeno grade dolgi nadvoz preko proge. Tako bo od Ljubljane do Kočevja samo še ena železniška zapornica — pri Škofljici, pa tudi to bo verjetno treba sčasoma odpraviti. Sicer pa je med Žlebičem in Ortnekom v glavnem še mirno. Zaenkrat kopljejo samo novo strugo potočku, ki se vije v tesni soteski med progo in cesto. Novi cesti pa se mora najprej umakniti mali potoček. V Ortneku gre nova cesta tik ob progi za postajo. Tu pa je teren močvirnat oz. prepleten z vijugasto strugo potočka, ki so jc tudi morali prestaviti... Od nadvoza pri Dvorski vasi proti Laščam je bila cesta v grobem zgrajena že lani (na sliki: nova cesta in stari vlak sta postala soseda). Cesta bo speljana tudi skozi Lašče; da bo odpadel veliki, ostri ovinek, bodo odstranili nekaj poslopij... je D,.?z drevja, grmovja ’'olj £ st°. Kočevje ima tef 'jul« _tetski okus vrtnarja. tele ■Vot Hsb S>j^ K dela sKkar s avlianiGm barv ali pesnik t>r ;em Pesmi. st/0 stiski dopolnjuje h arine piv.v.,drevja °b glavni c< *®**fc*E2° kar iz gozd: kf/ bi vsii,TCVjc Presajal z roki %>d ŽSega- Drevje je ta ije^aveu povezano in n Več Nasajen!?? v določeno okc ‘ 1*9351 ir. ‘ ^kjer ga ni prc J Predvsem na dietaj grmovje je ostalo i S Prvo??3 že od Prej- V skis vrsti"? drevjem je vnese 1W-kakor tod??ja’ ffl'movja i slikar s kom s sc Podoba mesta se spreminja le ,ki so ob Ljubljanski cesti zaznavni Prav lepo je urejena Se-škova 'ulica, prostor pred podjetjem INKOP, kočevski Vimbledon, športni objekti ob Rinži in še kaj Stari divji kostanji v Kolodvorski ulici dopolnjujejo to lepoto. Posameznim lepo razvitim redkim vrstam drevja je dan dovolj velik življenjski prostor. Za sajenje uporablja vrtnar karakteristične domače (breza, bor, smreka, hrasit itd.) in udomačene drevesne vrste (topola, vrba žalujka, nižinski macesen, platana, srebrna smreka, rdeča bukev in leska itd.), ki ne trpe od elementarnih nezgod in s svojimi zunanjimi znaki kažejo, da bodo zadovoljile estetski okus prebivalcev mesta. Kakor vidimo, so hitro rastoče drevesne vrste zrasle v višino 4 do 6 metrov že v petih letih. Od začetka rasti niso dale od sebe zaželenega Vtisa. Iz leta v leto se je ta vtis izboljševal ob novih asfaltiranih ulicah in podoba mesta se spreminja in spopolnjuje. Vse to je vrtnar predvidel neka- ko v svojem planu vzdrževanja, spopolnjevanja in negovanja nasadov. Okrasno drevje in grmovje vzgaja v drevesnici. Odbrane primerke presaja, da se drevesca okrepe in da so sposobna za presaditev v park. Estetsko, vrednost teh drevesc povečava z raznimi vrtnarskimi ukrepi (obrezovanje, oblikovanje vej itd.). Vrtnarjevo delo je hvaležno trudapolno delo, ki spreminja in dopolnjuje delo arhitekta in gradbenika v nedeljivo celoto, ki je nam meščanom v korist in lepoto, tujcem za pašo in ogled Nova cesta Kočevje—Ljubljana pa bo k temu dodala še svoje. Peter Vovk In Ostap Bender je povedal Hipolitu Matvejeviču zgodbo, katere čudoviti začetek je razburkal ves imenitni Peterburg, še bolj čudoviti konec pa se je zgubil in se dogodil v zadnjih letih, ne da bi bil kdo pozoren nanj. PRIPOVED O HUZARJU — ASKETU Čudoviti huzar grof Aleksej Bulanov, kot je pravilno povedal Ostap, je bil res junak aristokratskega Peterburga. Ime velikega konjenika in krokarja ni izginilo iz usten gizdavih prebivalcev dvorcev na Angleškem nabrežju in iz stolpcev kronike višjih krogov. Na straneh ilustriranih revij se je kaj pogosto prikazala fotografija lepotca huzarja v kratkem suknjiču z našitki, obrobljenem z astrahanom, z dolgimi, polizanimi zalizki in kratkim, zmagoslavnim nosom. Za grofom Bulanovom se je vlekel sloves, da se je mnogokrat skrivaj spoprijel v dvobojih z usodnim koncem, sloves o neprikritih ljubezenskih razmerjih z naj lepšimi in najbolj nepristopnimi damami, sloves norih napadov na družbeno ugledne osebe in vznesenih krokarij, ki so se neizbežno končale s pretepanjem babnic. Grof je bil lep, mlad, bogat, srečen v ljubezni, imel je srečo pri kartah in pri dedovanju imetja. Sorodniki so mu pogosto umirali in dediščine po njih so večale že tako velikansko huzarjevo premoženje. ILF IN PETROV V resnici pa je huzar stopil v samostan, da bi doumel življenje. Ni se vrnil. Po malem so ga jeli pozabljati. Kneginja Baltijska se je spoznala z italijanskim pevcem, Abesinec Vaška pa se je vrnil v domovino. V samostanu se je grof Aleksej Bulanov, ki je zdaj dobil ime Jevpel, trpinčil z velikimi dejanji. Res je nosil verige, pa se mu je zazdelo, da je to premalo za spoznanje življenja. Tedaj si je omislil posebno meniško opravo: pokrivalo s poševnim ščitnikom, ki zakriva obraz, in kuto, ki ovira gibanje. Z igu-menovim blagoslovom je jel nositi to uniformo. Pa se mu je zazdelo tudi to premalo. Prevzet od ponosa se je oddaljil v leseno kočo in začel živeti v hrastovi krsti. Ta korak asketa Jevpla je spravil samostan na noge. Jedel je samo prepečenec; zalogo so mu obnavljali enkrat na tri mesece. Tako je minilo dvajset let. Jevpel je imel svoje življenje za modro, pravilno in edino pravo. Življenje mu je postalo nenavadno lahko in misli so bile kristalno čiste. Spoznal je življenje in spre-umel, da drugače ni vredno živeti. Nekoč je z začudenjem opazil, da na kraju, na katerem je bil dvajset let vajen dobivati prepečenec, ničesar ni bilo. Štiri dni ni dal nič v usta. Petega dne je prišel neznan starec v opankah in dejal, da so boljševiki menihe izselili in v samostanu ustanovili sovhoz. f Dvanajst stolov Bil je pogumen in drzen. Pomagal je abesinskemu negušu Meneliku v vojni proti Italijanom. Sedel je pod veiikimi abesinskimi zvezdami, zamotan v bel beduinski plašč, in strmel v specialko. Svetloba bakel je metala majave sence na polizane grofove zalizke. Ob nogah mu je sedel novi prijatelj, abesinski deček Vaška. Ko je razbil vojsko italijanskega kralja, se je grof z Abesincem Vaško vrnil v Peterburg. Ta je pričakal junaka s cvetjem in šampanjcem. Grof Aleksej se je spet pogreznil v »brezskrbno brezno naslad«, kot se izražajo o ljubezenskih zgodbah v visokih krogih. Spet so govorili o njem z dvakratnim zanosom, ženske so se zaradi njega zastrupljale, moški so mu bili zavistni. Na grofovski kočiji, dirjajoči po Milijonski ulici, je vselej stal Abesinec in vzbujal s svojo črno poltjo in z vitkim telesom osuplost pešcev. Na vsem lepem je bilo vsega konec. Grof Aleksej Bulanov je izginil. Kneginja Beloruska-Balti j ska, poslednja grofova strast, je bila neutolažljiva. Da je grof izginil, je dvignilo mnogo prahu. Časopisi so bili polni domnev. Detektivi so bili upehani. Pa vse zaman. Za grofom ni bilo ne duha ne sluha. Ko se je hrup že polegel, je iz samotnega averijskega samostana prišlo pismo, ki je vse razvozljalo. Imenitni grof. junak aristokratskega Peterburga. Baltazar 19. stoletja, je oblekel meniško kuto. Poročali so strahovite podrobnosti. Govorili so, da grof — menih nosi nekaj pudov težke verige, da se on, ki je bil vajen okusne francoske kuhinje, hrani sedaj samo s krompirjevimi olupki. Vzdignil se je val ugibanj. Govorili so, da se ie grofu prikazala umrla mati. Ženske so tulile. Pri privozu v dom kneginje Belorusko-Baltijske so stale vrste kočij. Kneginja in njen mož sta sprejemala sožalne izjave. Sirile so se nove govorice. Pričakovali so grofov povratek. Pravili so. da je to trenutna zmedenost na verski osnovi. Trdili so, da je grof zbežal pred dolgovi. Poročali so, da je vsega kriva nesrečna ljubezen. Starec mu je izročil nekaj prepečenca in v solzah odšel. Asket starca ni razumel. Ves svetal in tih je ležal v krsti in se veselil, da je spoznal življenje. Stari kmet je še naprej nosil prepečenec. Nekoč pa so se vrata koče odprla, nekaj postav se je sklonilo in vstopilo. Stopili so h krsti in jeli molče ogledovati starca. Bili so odrasli ljudje v škornjih z ostrogami, v velikanskih jahalnih hlačah in s pištolami v lesenih poliranih tokih. Starec je z iztegnjenimi rokami ležal v krsti in z žarečimi očmi gledal prišlece. Dolga, redka siva brada je pokrivala polovico krste. Neznanci so zazvenčali z ostrogami, skomignili z rameni in odšli, potem ko so skrbno zaprli vrata za seboj. Cas je bežal. Življenje se je razkrilo asketu v vsej popolnosti in sladkosti. V noči, ki je sledila dnevu, v katerem je dokončno sprevidel, da je v njegovem spoznanju vse do kraja dognano, se je iznenada prebudil. Nikdar se ni ponoči prebujal. Ko je razglabljal o tem, kaj ga je prebudilo, je znova zasnal in sc takoj spet zbudil, čuteč na h’-btu neznosno srbenje. Medtem ko ie iskal vzrok temu, se je trudil zaspati, a ni mogel. Nekaj ga je motilo. Do jutra ni zatisnil očesa. Naslednjo noč ga je spet nekaj zbudilo. Do jutra se ie obračal, tiho stokal, in ne da hi vedel, se je čohal po roki. Ko je podnevi vstal, je slučajno pogledal v krsto. Tedaj je vse razumel: po voglih njegove mračne postelje so švigale rdečkaste stenice. Asketu so se zazdele gnusne. Še istega dne je prišel starec s prepečencem. In glej, gorečnež, ki je molčal petindvajset let, je spregovoril. Zaprosil je, naj mu prinesejo malo petroleja. Ko ie zaslišal velikega gorečneža govoriti, ie kmet osupnil. Petrolej pa je le prinesel, dasiravno ga je bilo sram, in je zato steklenico skrival. Komaj ie starec odnesel pete, je puščavnik z drgetajočo roko namazal vse stike in špranje. Prvič po treh dneh je mirno zaspal. Čez dva meseca pa je sprevidel, da stenic s petrolejem ne bo pregnal. Ponoči se je hudo premetaval in glasno molil, toda molitve so zalegle še manj od petroleja. BRANKO COPIC: Oslovska leta — He he, kaj govori? No ja, take stvari-Zora, sonce, srce, cukrček, nebo ... . . 0 — In, kaj bi s tem! — dekletce prezirlji dvigne obrvi. .... —- To me nič ne zanima. Povej mi kaj U1 g— Ljudje božji, kakšna vetrnica! — se čudi deček. — Kdo bi ji prišel na kraj, tako, zdaj drugače! . Zora je z nogo narisala črko v prah in min* grede, ne da bi Branka pogledala, rekla sam zase: . nrP_ — Jutri ob petih bom v vrtu pod tistim o hom zraven vaše ograje. Veš, največkrat se uc tam. . — Uh, kako rad bo Bobo prišel tja, da vsaj malo vidi, — je pohitel Branko. __ — Naj gre kamor hoče, kaj meni mar, ravnodušno odgovori deklica, — tam se mraka samo učim. Preden je odšel, je Mandič še enkrat P udaril: — Bobo bo prišel, komaj čaka! . Zora se je sprenevedala, ko da ga ni slisa _ Poskočila je z noge na nogo in zaklicala njim: v — Reci Baju, da pridem jutri popoldne tetki na Žegar. Ne pozabi. ,e — A je nabrita, da bi jo vrag! — s®. Aj začudil Mandič. — Dela se, ko da ne zna sr do pet, pa že napeljuje, da se Bobo in Baja bi srečala. *a Mandiča sta bila znana po tem, da ne mar za dekleta. O njih sta vedno govorila z neka nim vzvišenim prezirom. Okretna, prostodu in namazanega jezika kot sta bila, se m zmedla tudi pred najbolj predrzno učenko. M-da jima je prišlo prav tudi to, da sta v dvo ljjvih trenutkih vselej priskočila drug drugen na pomoč in tako delila nevarnost. . —- Kaj pa se ti, Danica, vtikaš v molek bratca? — se je še tisti hip oglasil drugi br > če je recimo jezična Danica Radoševič sPr?Vec v zagato koga od Mandičev. Ženski napada se je seveda brž umaknil, ker mu ni kaza sprejeti borbe na dveh frontah. , v Po razgovoru z Zoro se je Branko vrača ^ internat nekaj močno zamišljen. Kako hitro ti tole vražje dekletce spreminja: zdaj res zdaj nasmejaa, zdaj na nekaj pristane, Pa ‘0 isti trenutek odreče, obljubi, pa spet zanika, ^ da ni nikoli nič rekla. Govori resnico ko d lagala, laže pa ko ... Saj res, ali sploh kdaj j" ,7 ali sploh kdaj govori resno? Kdo bi to razun — Oh, ljudje, ljudje, kaj je to? 7 r& Skušal je zbrati in urediti, kar mu je "u povedala, toda iz vsega ni bilo nič: samo sm klepet in ščebetanje, ko da je poslušal nem ptičko v kakšnem grmu. ge In poljubila me je, pa še dvakrat. teia M . . še dvakrat! mu je zablisnilo in vročica mu je sPrelvai<0 obraz. — Seveda, poljubila, jaz pa tega niti opazil nisem. Ej, Branko, Branko, ka konj si, vol, osel! pI-i' Tedaj mu je prišlo na misel profesorjevo povedovanje o oslovskih letih in z olajšanje je nasmehnil. . aa' Jasno, tudi jaz sem v oslovskih letu , to sem bil tako prismojen. oolJu' Deček si je nežno pobožal obraz in si P bil končke prstov, zamazane od črnila. ,s ,. Uh, pravi cukrček, prav ima Bobo PUJ da bi crknil! XVI. „ravkf Hamid, Krsto, Dule in jaz smo se Pr pgl-zbrali za svinjakom na naš vsakodnevni P ^eia danski sestanek, ko sta brata Mandiča Prl ko vihar. . 0 sl' Ste že vsi skupaj? Krasno, danes jajna godlja! , ^-ie • Le kakšno sta skuhala, brate sladki • zaskrbelo Hamida. naS Boste že videli... Pazi, skrijte se, ne vidi, glej ga, že gre. , . Ccl Previdno smo pokukali izza svinjakaj{0rs? dvorišče je praznično oblečen in nališparl. pj-c*tl kal Bobo Pujs in se zgubil med sončnicam Zorinemu vrtu. „1,7 ' Le kam jo maha tale naš špice!J ‘ gtric zagodrnja De-De-Ha. — Najbrž si misli, na Dedičevem orehu, pa gre vohljat. gi'al1 —- Nekaj drugega bo, le počasi, — r, fvoje-ko Mandič. — Danes bo naš Pujs dobil s Kemična tovarna v Kočevju Kočevje bo v kratkem dobilo novo ke-"Hfino tovarno, ki bo močno prispevala k zvoju industrije. S tem bo v Kočevju zra-,,j?varna’ M bo imelo velik pomen tudi t državnem merilu. Istočasno bo dogradi-tovarne pomemben prispevek proslavi u-letnice Kočevskega zbora, va SV0W proizvodnji spada Kemična to-,”Tna p Kočevju v skupino tovarn za ,f?,!1* smole oz. plastične mase. Ta veja irtiiJt* indu3trije je dosegla v povojnih rtih izreden razmah. V razvoju plastičnih mas stoje na prvem mestu v svetu ZDA, J*r..xna*a letna potrošnja okoli 15 kg na Prebivalca, medtem ko je v Jugoslaviji o Potroinja ie vedno nizka, saj znaša le “rog 2 kg na prebivalca. Poseben razvoj svetu pa so v zadnjih 20 letih doživele melaminske smole, ki so osnovna surovina a proizvodnjo dekorativnih slojastih plošč, e ploiče so glavni proizvod Kemične to-/trne Kočevje. Potroinja teh plošč v sve-upo statistiki iz leta 1961 daje naslednje POaatke: Poraba Država na prebit v m' Švedska 0,55 Kanado 0,22 Švica 0,21 ZDA 0,18 Italija 0,13 Francija 0,11 Finska 0,09 Jugoslavija 0,02 ** razpredelnice se vidi, da je SFRJ v ^oinji dekorativnih plošč daleč za dru-boi "oropskimi državami. To stanje se lahko popravilo z dograditvijo Kemič-tovorne Kočevje. Razvoj in proizvodnja kemične tovARNE KOČEVJE Ja f0radnja Kemične tovarne Kočevje tra-bila Ve^ Irt- Prva leta po ustanovitvi so tia n GLASBENA ŠOLA V . vi K0*1 0 Septembra bo v Ridh’ s<#;. čemer razmišljajo- se :£€ ocpuemuru uu v *— na ^ pričela z delom glas?®1 ^ ' sa' ;% „ tos so imeli pripravljalni tečaj, rinet in trobento. nJf-5 v katerem je bilo 24, takih učen- junija je že bilo vp J j. uismmsa, ivi V icuu^ui va,ou THSy ucilUdUL" . r/,t» vj» napravili vseh osmih razredov, šola bo imela owje* ^9vt°' «9 šele od 17. leta starosti dalje. Le- no, klavir, harmoniko, ^ ifl v Katerem je duo taKin učen- junija je ze um, -,0 ge, „r cev. S popravnimi izpiti je izde- sprejemni izpiti. Prija^ har'Jj.' Letos so kočevski rudarji praznovali svoj praznik — 3. julij — še bolj svečano kot doslej. Pričeli so že 2. julija, ko so se zvrstila različna športna in šahovska tekmovanja, zvečer pa je bil kres in povorka. Ob 19. uri so se zbrali pred rudarskim domom, nato pa so se napotili skozi mesto. V povorki so nosili prapore, sodelovala je godba, rudarji v uniformah, reševalno moštvo z opremo, rud. v del. oblekah, gasilci, organizacije itd. Naslednji dan, 3. julija, je bila ob 5. uri zjutraj budnica godbe na pihala, ob desetih pa slavnostna seja delavskega sveta, s katere so poslali pozdravni brzojavki s čestitkami predsedniku republike Titu in predsedniku skupščine SRS Ivanu Mačku. Popoldne je bila še nogometna tekma, zvečer pa v domu Svobode v šalki vasi zabavno glasbena prireditev. Te dni so kočevske rudarje obiskali tudi rudarji iz Kanižarice, s katerimi so se prisrčno pogovorili. V finalu sta se pomerili ekipi Tekstilana in Tiskarna. Prehodni pokal je osvojila ekipa Teksti-lane. Lunder lalo šolo 17 učencev. Višje razrede (5 do 8) je obiskovalo 464 učencev, izdelalo pa jih je 361 (77,8%), od tega 95 z negativno oceno. Povprečha ocena je 2,87, uspeh pa je nekaj boljši od lanskega. V naslednjem šolskem letu pri- stari občinski hiši- njKi * ^ S.We&5$6S#»'1 SKSTotw s> e poklicna. ,* - bb1' (Nadalj. z 9. str.) OD >CD CC$ CT3 nirana ali matirana. Odporne so proti mehanskim in kemičnim vplivom in ne oddajajo zdravju ali živilom škodljivih snovi: Uporabljajo se za oblaganje delovnih površin, pultov, pisarniške, gostinske in gospodinjske opreme, prevoznih sredstev (železniških vagonov, avtobusov, ladij, letal itd.). Potrošniki slojastih plošč so lesna in ladijska industrija ter tovarne avtokarose-rij in železniških vagonov. sredno z izvozom pohištva. Ž tCih narS toprodukt že v enem ali dveh t Proizvodnja, za katero sel na 4 milijarde din. stroje, obsega sintezo osnovna surovina za skih smol. Ta obrat met vse vrste ^ L bd-zateiz ° ia\a n sKin smoi. la oorai oo znasai” tos. Kapaciteta proizvodnje bo pflf E, začetku 100 ton melianUttj nji izgradnji tn >C3 Z obstoječimi stroji bo Kemična tovarna lahko proizvajala letno okrog 500.000 m’ plošč, vendar bo s sorazmerno majhnimi dodatnimi investicijami narasla proizvodnja na 1,200.000 m1 Melapan plošč letno, kar je že v postopku. S tem bo na tržišču dovolj kvalitetnih domačih plošč, ki se bodo lahko tudi izvažale neposredno ali po- se bo v nadaljnji 1500 ton. Iz tega doma '-“h-";' 'nroi^vTlii(-na bo tovarna začela' tudi s pl ° l.a- na oo tovarna začeta ~ gr melaminskih smol za ... Vrednost proizvodnje pr} s . j,8 - tnrrl.p letno Ta vsota M SC: GUIllS 3' jarde letno. Ta vsota pti % "° Jr ditvl, druge- jaze zvišala???, jtcj&far (eP S tem bo Kemična tovdrna po stala važen vir narodnega do ske občine. ... A? •= 3Z? KS-S-SK S~S.Pl S’ST S'S- zr 2-zt a--o c: Vl11 LETNE igre ELEKTROGOSPODARSKIH KOLEKTIVOV SLOVENIJE Množična udeležba - dobri rezultati naston V 0,cviru danili možnosti sestavil soliden urnik številnih in Q v atletiki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, šahu Gant^TEKMOVALCEV iz 28 KOLEKTIVOV — DOMAČI OR-20T^AT°Rji SO SE IZKAZALI — DOSTOJNA POČASTITEV JU1 tLvCE zbora slovenskih odposlancev v kočev-žRTVOValnOSTUDI vrocini velika borbenost in po- Ponp^0j^ov^ns^0 mest° Kočevje, ki je, bilo minulo nedeljo in skih t , prizorišče VIII. letnih športnih iger elektrogospodar-zbora°itivov Slovenije, vključenih v okvir proslav 20-letnice no st v.°Penskih odposlancev, se je pomirilo. Dvodnevna živah-Tekrn1 vnesla v ta kraj nekako nevsakdanji vrvež, je minila. tori°tValci so se razšli vedri na svoja delovna mesta. Organiza-nično°Sn^ *9er' kolektiv podjetja Elektro Kočevje, se je res-bnr °- P°trudil, da je bilo že v soboto vse nared, Prireditveni Odar le v o/—-— ’ - S^Ppov v delan To nal0Q0 ja ob pomoči domačih telesnovzgojnih Ijivo opr ^°-j vodstvOTn Andreja Arka in Saša Bižala tudi zadovo- ZT>eG>e^na Prijavljenih ekip je prispela v Kočevje že v soboto kajšer 171 na mafl ie nastal v prikupno okrašenem mestu dole Prvež, ki je dosegel vrhunec naslednja dva dneva, ko se SQceio tekmovanje. 2Res slOVESEN ZAČETEK zjutraj v nedeljo so že vabiij ,,h ,rske godbe iz Kočevja P°vorki,,ežence k slavnostni 110 ob rini se Je začela približ- Po%ti= UI"i izpred uprave !)ato si Elektro Kočevje in šla ^aju. a?21 . mesto na stadion v ?°>Oešanevilne športne zastave, r^Oirnit s slovenskimi in dr-,kulni J;robojnicami, mnogi sin-^Usne PraP°ri in po večini v » oblečene skupine h Briteo n ^Plovnih kolektivov n bivain 6 Pozornost domačih D ev na ulicah, na stadi-športnike elektrogo ^eceištii kolektivov pozdravila 'Borta, a množica ljubiteljev nC*ai'ek°'*0 udeležbo so dali po-tej prireditvi tudi ^žber.n lkl domače oblasti in ^ nj ^olitičnih organizacij Ne to^11 Predsednik ObLO Ko ar Ob 75raSO Benčina, sekre biased n tov. Miro Hegler i alneo- k Ob SZDL in priprav [S^odbora C!h Odnn., vskega zbora sloven vS Dr^,oslancev tov. Janez Mer- j ali. Tako se je na tem dvodnevnem tekmovanju prepletala mladost z zrelostjo, tovariško in zares pravo športno vzdušje pa je dalo svoj delež k poglabljanju tesnejših stikov med posameznimi kolektivi. BREZ PRESENEČENJ NI SLO Da je zmagal Gluk (El. Mrb. ok.) na 100 m, je bilo pričakovati. Imel pa je trdo borbo s Perfeto (Soške elektr.). Toda Soške elektrarne so presenetile z zmago nad Glukovo ekipo v štafeti 4 X 100, Perfeta pa je z zmagama v metu krogle in skoku v daljino dokazal, da je eden najboljših atletov elektrogospodarstva. Presenečenje v atletiki je pripravila tudi štipendistka ELES Pšenica, ki je v skoku v višino premagala rutinirani Goričanki Ušajevo in Lozejevo, pri teku na 60 m in v skoku v daljino pa se je vrinila med njiju. Eno največjih presenečenj pa so v atletiki pripravile tekmovalke ELES, ki so v skupni oceni dosegle drugo mesto. Tudi v odbojki je prišlo do nekaterih presenetljivih izidov. Tako je pri moških zmagala ekipa Soških elektrarn pred Slovenj Gradcem, večletni zmagovalci iz Dravskih elektrarn pa so bili šele tretji. Preseneča tudi zmaga ekipe Ljubljanske cone pri ženskah. Pri kegljanju se je prebila pod sam vrh ekipa Elektro Gorice in prehitela celo Elektro Kranj, ki je veljal za favorita, pri streljanju pa je presenetljiv uspeh ekipe TE Šoštanj, ki je osvojila prvo mesto pred favoriziranim Elek-troprojektom. Ta je zasedel šele tretje mesto. NAJVEČ LAVORIK ZA... V celoti so si priborili največ zmag, oziroma najboljših mest tekmovalci in tekmovalke Elektro Gorica, za njimi termoelektrarna Šoštanj, Maribor okolica in Soške elektrarne. Največ uspeha pa so imele tekmovalke ELES, ki so zmagale v odbojki kot ekipa ljubljanske cone, dosegle drugi mesti v atletiki in namiznem tenisu ter zasedle tretje mesto v kegljanju — čeprav je vseh pet tekmovalk v tej panogi nastopilo šele prvič. SPODBUDNO ZA NAPREJ Zelo dobro razpoloženje, ugodno, pa čeprav prevroče vreme, plemenita športna borba in požrtvovalnost vseh nastopajočih so pripomogle h kvalitetnim dosežkom v vseh panogah letošnjih športnih iger elektrogospodarskih kolektivov Slovenije. Zato so si ob slovesu segli v roke in si obljubili, da se bodo prihodnje leto znova sestali, dotlej pa bodo imeli vrsto tekmovanj v posameznih conah in še nadalje skrbeli za rekreacijo svojih delavcev. Skratka, tudi letošnji zbor športnikov elektrogospodarstva Slovenije je dosegel svoj namen in okrepil navdušenje za rekreacijo med njihovimi kolektivi. IN ŠE NEKAJ SUPERLATIVOV NAJPOŽRTVOVALNEJŠI pri delu ob letošnjih igrah je bil vodja tehnične komisije tov. Pavel Vesel; NAJZADOVOLJNEJŠI so bili zmagovalci med kolektivi in posamezniki; NAJBOLJ NERVOZNI so bili sodniki pri atletiki, NAJBOLJ UMIRJENA pa vodja tekmovanj tov. Arko Andrej in Saša Bižal, ki imata tudi NAJVEČ zaslug,"da so igre tudi v redu potekle. NAJHUJŠI nasprotnik je bila silna vročina, zato pa so v Kočevju ta dva dneva v gostinskih lokalih prodali doslej NAJVEČ piva in osvežilnih pijač. NAJVEČ »tekmovalne kondicije« so pokazali plesalci twi-sta na nedeljskem družabnem večeru v Kolodvorski restavraciji, zato pa so bili v ponedeljek tudi NAJBOLJ ZASPANI. NAJBOLJŠA postrežba je bila v hotelu Pugled kjer sta se izkazali predvsem strežnica Pepca in šefinja kuhi nje. NAJVEČ dela so si prizade j ali fotoreporterji, ki so »po knipsali« prav gotovo nekaj kilo metrov filmov, NAJMANJ dela pa so imeli organi TNZ, ker ni pri šlo do nobenih prometnih ali dru gih nevšečnosti, zato pa vsem do mačinom, ki so si v Kočevju pri zadevali, da bi VIII. letne šport ne igre čim bolje uspele NAJ LEPŠA hvala! Zapisal TONE BANCIČ TURNIR V MALEM NOGOMETU Prehodni pokal osvojila Kemična h Anrh^ednik Ob' ZTK Tov!'Ar-' vekni’i glavni direktor ELES av Korošec in drugi. sA g pRVl STARTI vij e!ji kjer 80 domači gotov 'n kw • ence toplo pozdra-JiWz V6 Predsednik SZDL tpTVierhar poudaril velik avo on 11?eF> vključenih v 'IfpBe ht etrace' sta ob zvokih st$°vih ri,rrine zaplapolali na tiaa * 2ayna zastava in za-Aw8.?, se ?p Elektra, tekmovalci v ajPh 2a e Pojavili na startnih Brih .tiki posamezne discipline Hh?kalo ?°?ce je z vso močjo Bosa°Vaik to tekmovalcev in ti tw?a2nih L m°tilo. Udeležba v BfiT(':ak0v?, Panogah je bila pro-^itav^kih V,Jli zel° velika tako Sri', Pa sn°K-rri ženskah, re-v"' *• 0 odi presenetljivo V odločilnem zadnjem kolu premagala moštvo tiskarne z 2:1. — Ekipa Itas brez razlogov prepustila tekmo Kemični s 3 : 0, kar je močno vplivalo na končni vrstni red. — Pri strelcih zmagal Leskovšek (tiskarna) s 15 goli. Turnir je potekal v tovariškem in igro na turnirju je pokazala ekipa Rudnika, ni pa imela borbenosti, kar je največ vplivalo na njeno končno uvrstitev. Od vseh ekip je najbolj presenetila ekipa Zidarja. Uvrstitev na peto mesto je za njo res velik uspeh. Igralci, ki nastopajo v moštvu, so na gradbiščih zaposleni po devet ur, toda utrujenost jih ni ovirala, da ne bi pokazali svojega znanja. LESTVICA Kemična Tiskarna Rudnik ITAS Zidar Tekstilana Pdlet Trgopromet INLES 8 2 8 0 2 6 2 5 2 3 2 4 9 1 7 1 2 6 1 3 6 4 7 7 11 12 9 25 32 26 25 14 13 12 9 8 5 5 4 2 Strelci turnirja / hntV ^ Preve_ <^°sbenost’zat0 uspe' te5e ob * Spravljenost r)rfTkih tekmah, pa za ten?iglJanju' odbojki, fh gazili Tw U -ln streljanju, Hr klP jnp'"i večini nastopajo- b° i)Ktobtiioi?^Sameznikov zel° Sv>4liIJSk0 in tudi tehnič-Xaletos Most. Razveseljiv >v Udeležh.lla številčno zelo I 1Ji |“b kat»a.vmlajših tekmo-Da niihrwi etn- V petek, 28. VI., sta se za prehodni pokal pomerili ekipi Kemične in Tiskarne. Rezultat — 2:1. nogometni Pa njihovi sta-mso dosti zaosta- prijateljskcm vzdušju. Tekme si je. ogledalo preko 2000 ljudi. Mladinska organizacija ČZP Kočevski tisk je letos že drugič organizirala v počastitev Dneva borcev turnir v malem nogometu. Za to tekmovanje se je prijavilo rekordno število ekip. Lepo vreme in lepe borbene igre so privabile tudi veliko gledalcev. Najlepšo in najbolj tehnično Najbolj je razočarala ekipa Itas. V moštvu nastopajo skoraj sami aktivni nogometaši. Verjetno so vsa moštva podcenjevali in zato je tudi njihova uvrstitev realna. V imenu Zveze borcev je spregovoril in predal pokal in diplome tov. Ignac Kamičnik. V nekaj besedah je nakazal vrednost in pomen športa v današnjem vsestranskem razvoju. 15 golov: Leskovšek (Tiskarna), 12 golov: Brian (Kemična), 10 golov: Cokorilo (Tekstilana), 7 golov: Ahac S. (Rudnik), 6 golov: Ahac F. (Rudnik), 5 golov: Simonj-i (Polet), Šega S. (Trgopromet), Radosavljevič (ITAS\ Bruner (Tiskarna), Briški (Tekstilana), 4 gole : Falk (Polet), Lunder (Tiskarna), Praškovič (ITAS), 3 gole : Šturem (Kemična!, Kozina, Pšenica (ITAS). Ša-fec, Behin (Rudnik), Hegler (INLEŠ), Salaja (Zidar). BARAKA SE PODIRA — Zapiši, tovariš, da z barake za pošto v Kočevju že odpadajo deske in da bi jo bilo treba nujno podreti in tako odstraniti to našo sramoto. ta leden za vas KOČEVJE Poročili so se: Treven Ivan, mizarski pomočnik iz Kočevja, Ljubljanska cesta 33, star 23 let in Trdin Marija, laborantka v Kemični tovarni, stara 18 let; Treven Stanislav, rudar v jami iz Kočevja, Ljubljanska cesta 33, star 25 let in Turk Marija, delavka v ple-tiljstvu iz Kočevja, Tomšičeva 7, stara 24 let; Kojek Jožef, strojni ključavničar iz Bakovcev 66 star 19 let in Knavs Olga, uslužbenka iz Kočevja, Mestni log 2, stara 17 let; Skebe Filip, rudar iz Kočevja, Rudnik 23, star 29 let in Blatnik Danica iz Hinj 2, stara 36 let. V Ljubljani so se poročili: Pavlič Ivan iz Stare cerkve, star 26 let in Krajnc Ljudmila iz Ljubljane, Jana Husa 84, stara 25 let. Zupančič Jožef iz Mlečeva 1, star 23 let In Meglen Marija iz Ceteža 5, stara 22 let. Gornik Mirko iz Kočevja, Roška c. 6, star 24 let in Budja Ivana iz Ljubljane, Devo-va 15-a, stara 21 let. Rodile so: Zupančič Ana iz Ti-sovca 1, pletilja — deklico; Bukovec Katica iz Suhega potoka 13 — dečka; Uglješič Draginja iz Sremske Mitroviče — dečka. Umrl je Spiletič Anton, mesarski mojster iz Kočevja, Ulica Jožeta Seška 13, star 42 let. DOLENJA VAS V Ljubljani sta sc poročila: Zbašnik Ivan, ključavničar iz Dolenje vasi 42 (star 30 let) in Pogorelc Vera, uslužbenka iz Dolenje vasi 13 (stara 27 let). Umrl je: Henigman Anton, upokojenec in mali kmet iz Rakitnice 65 (star 63 let). RIBNICA Umrli sta: Peterlin Neža, gospodinja, iz Goriče vasi 80 (67 let) in Mestek Angela, soc. podpiran-ka iz Dolenjih Lazov 37 (71 let). ČESTITKA Nadi Trdin iz Duisburga v Nemčiji želijo za njen god vse dobro, najbolj pa zdravja in zadovoljstva v krogu svojih dragih — Poldka, Franci in Viktor, mama, ata, sestra Olga in brat Milan z družino. PRODAM Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjsko pohištvo. — Drago Filipič, Mahovnik 13. KOCEVjE: od 5. do 7. julija amer. film »Na muhi«, 8. in 9. julija ruski film »Ljubezen zmagu-e«, 10. in 11. julija jugoslov. film »Sreča v torbi«, od 12. do 14. julija amer. barvni film »Žena v preizkušnji«. RUDNIK: 6. in 7. julija amer. barvni film »Pojmo v dežju«, 13. in 14. julija francoski film »Poverjenik teh žena«. RIBNICA: 6. in 7. julija jugoslov. film »Tistega lepega dne«, 13. in 14. julija nemško-jugoslov. film »Satan mami z ljubeznijo«. VELIKE LAŠČE: 6. in 7. julija amer. barvni CS film »Ponosni upornik«, 13. in 14. julija zahod-nonemški barvni film »Pridite, Frančiška«. LOŠKI POTOK: 7. julija jugoslov. film »Kota 905«, 14. julija amer. barvni film »Obračun na Atlantiku«. PRODAM Prodam osebni avto Opel Record v odličnem stanju — Samsa Danilo, Sodražica 118. ITALIJANSKI ROLER Lambreto, malo voženo, z bogato dodatno opremo, prodam. — Ing. Oražem, Kočevje, Trg Svobode 53. OBVESTILO Cenjene potrošnike obveščamo, da bo prodajalna Tckstilane zaradi letnega dopusta zaprta od 8. julija do 5. avgusta 1963. Tekstilana OBVESTILO Interesente za apno obveščamo, da ga lahko nabavijo v dneh od 7. do 10. julija pri apnenici v Zeljnan. Prijave in informacije pri Alojzu Gradišarju, Željne. IZGUBLJENO Izgubil sem denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Vračko Jože, Grčarske Ravne 7, p. Dolenja vas ZAHVALA Vsem, ki so nudili kakršnokoli pomoč in cvetje ob smrti Androj-novega očeta, topla hvala, posebno pa župniku iz Stare cerkve. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubega moža in skrbnega očeta ANTONA HENIGMANA iz Rakitnice se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga y tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno lepo se zahvaljujemo gasilcem iz Rakitnice in Dolenje vasi za cvetje, častno stražo in spremstvo, kolektivu Opreme iz Kočevja in KZ Ribnica za poklonjene vence. Topla zahvala tudi dr. Pevcu za lajšanje bolečin med boleznijo ter g. župniku za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem, prav vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Frančiška in otroci Tone in Francka z družinama, Pavel, Olga, Marija in France. Rakitnica, 1. julija 1963. DOBREPOLJE: 6. in 7. julija slov. film »Tistega lepega dne«, 10. julija francoski barvni film »Dvojni obrat«, 13. in 14. julija amer. barvni film »Konjeniki«. PHNIKVE: 11. julija francoski barvni film »Dvojni obrat«. BROD NA KOLPI: 6. in 7. jul. meh. barvni film »Glasba v noči«, 13. in 14. julija jugoslov. film »Železničar«. PREDGRAD: 6. in 7. julija amer. barvni film »Največja pred« stava na svetu«, 13. in 14. julija italijanski film »Izzivanje«. OSILNICA: 14. julija ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. SODRAŽICA: 6. in 7. julija jugoslovanski film »Kampo Mamula«, 13. in 14. julija mehiški film »-Nazarin«. Jiluii, ki lih hotna gledati KONJENIKI Ameriški barvni film »Konjeniki«, ki bo na sporedu v kinu Dobrepolje 13. in 14. julija, je režiral veteran kavbojskih filmov John Ford. Film naj bi bil nekakšen ep o enem izmed dogodkov iz ameriške vojne med Severom in Jugom. Zal pa je malo preveč razvlečen, da bi ugajal tistim, ki so jim pri srcu kavbojke in preveč enostaven, sentimentalen in nezanimiv, da bi bil všeč tistim, ki iščejo tudi v takih filmih umetnost. NAJVECJA PREDSTAVA NA SVETU Ameriški barvni film »-Največ-ja predstava na svetu«, ki nas seznanja z razgibanim in napornim življenje v velikem cirkusu. Lju- bezenska zgodba, ki povezuje P1"*' zore, v katerih nastopajo na Pre0' stavah razni artisti in dresirane živali, je sicer malo skonstruiran, kar pa ne moti, ker je zaradt barvnega razkošja prava paša gledalčeve oči. Film bo na sporedu v kinu Predgrad 6. in 7. ?u' lija. KOTA 005 nnc Jugoslovanski film »Kota bo na sporedu v kinu Loški P°' tok 7. julija. Film popelje gledav-ca v Bosno, kjer se leto dni P osvoboditvi organi ljudske te še vedno bojujejo z ostanki oa~ padniških elementov, ki skušajo spodkopati novo ljudsko oblast. Film je napet, solidno izdelan »n< čeprav ni vselej psihološko Pre' pričljiv, ga je občinstvo povsoa prav lepo sprejelo. Zbirajmo star papir! Zadnje čase naši papirni industriji primanjkuje surovin za papir, predvsem odpadnega papirja, čeprav dobro vemo, da gredo velike količine papirja v odpadke, ga uničimo. Potrošnja papirja na enega prebivalca Jugoslavije je sicer še vedno majhna, komaj 8 %, medtem ko je povprečje v evropskem merilu okrog 29 %, po drugi strani pa pride nazaj v predelavo tudi zelo malo starega papirja. V.emo pa tudi to, da papirna industrija izdeluje papir iz celuloze, ki bi jo sicer, če bi imeli dovolj ali vsaj več kot doslej odpadnega papirja, lahko za DEVIZE izvažali. Nasprotno, sedaj moramo, prav tako za DEVIZE, uvažati star papir! če bi, recimo, vsak Jugoslovan nabral sa- mo kilogram starega papirja (1® to ni težko), bi lahko vrnili industriji osemnajst milijonov kil** gramov surovin. Tega papirja ne bi bilo treba uvoziti, prihranil bi precej deviz, s temi pa bi la*}' ko v tujini kupili kaj bolj kori-stnega.., Zato ne uničujte, ne odmetavajte star papir, temveč ga Pr^ dajte Odpadu, če ga sami priP®| ljete k Odpadu, je cena za kilo; gram (razen cementnih vreč) 1 din, če ga gre podjetje pa safii" iskat na zbirališče, pa 11 din. Hi»j ni sveti, mladina in vsi posam&f niki, zbirajte za našo papirno m’ dustrijo dragoceni odpadni P" pir, sindikalne podružnice Pa naj na to opozore svoje člane. piše Jožek Da humoristi izumirajo, to ne drži! Za razne hece poskrbijo naši trgovci, kot na primer tista nova trgovka v trgovini Sadje-zele-njava, ki je naši mami prodala pol kilograma gnilih limon, še večji hec pa si privoščijo naši mesarji ob nedeljah, ko potrošniki čakajo pred mesnicami v dolgih vrstah, kakor da primanjkuje mesa. Kaj ni to dober vic? Med dobre hece spada tudi to, da se človek pred sedmo uro zjutraj ne more obriti v nobeni brivnici, ker so tedaj še vse zaprte in tako gredo dedci zjutraj vsi kosmati v službo, razen tistih, ki imajo doma električne »kosilnice« (uvožene), od katerih dobro brije vsaka deseta. Zelo dober hec je tudi, da v naših gostilnah ne dobiš vedno računa, koliko zaješ in zapij eš, ampak ti kelnar-ca kar na pamet pove in zračuna. Pri tem lahko samo ugiblješ, če nima morda v glavi elektronskih možganov, tako hitro računa. Med hece spada tudi to, da po 24. uri na naših ulicah ne vidiš drugega kot kakega odvezanega cucka in pa razne mladeniče pod 16. leti, samo da so cucki trezni, mladeniči pa ne, cvilijo in lajajo pa vsi enako. Dragi stric urednik, če dovoliš, bom napisal še en ribniški hec. Veš, zadnjič sva šla z našim ate-tom na obisk v Ribnico in medtem ko je ata »samo malo skočil« k Cenetu, sem si ogledoval trgovino v zadružnem domu. To, kar sem videl, me je ponovno prepričalo, da so Ribničani še vedno za hece. Na stekleni izlo*-bi, ki gleda proti glavni ulici' namreč z velikimi črkami piš®; špecerija, v izložbah pa sem tem lahko ogledoval srajce, ooe-je, posteljna pregrinjala, kome neže, ženske hlačke, modrčke » drugo podobno »špecerijo«-drugih izložbah iste trgovine se videl še lepše stvari: kjer piše n steklu (črke so že izlizane menda čakajo samo še, da J čas popolnoma odstrani): Sam in zelenjava, sem opazil kovca-aktovke in podobno, drugje P Mlevski izdelki — v izložbi P® , razni praški — albusi, P®rf°va perejo sami, žajfe, bisi, sirkov^ krtače itd., v zadnji izložbi, kj je napisano Kruh in pecivo, imajo različno volno in kar J® podobne navlake. Pomislil s : če se Ribničani s tem hranijo, čudno, da tako odhajajo v tuj n| saj bi ob tem še ribniški * . poginil. Vsaj jaz, dragi stric u ^ nik, ne bi mogel živeti, ce v moral jesti namesto špag Jn volno, namesto kruha ža”"Bic-namesto zelenjave — usuJ^^fč-tovko za pet jurjev! Nak, m ka pa niti moj ata, kakor J~^ei kan na te stvari, ne bi Zato sem ga šel iskat v g°® g rž kjer je ravno pil pelinkovec. f sva Jo pobrala na postajo, sva se prisrčno nasmejala ea. zaklenjeni in lepo opremlJ6 kalnici prvega razreda Ue jo imajo?!). prl- Dragi stric urednik, vse ma hece je zbral in ureuu dopisnik Jožek. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana