Prirodopisno-natoroznansko polje.
Tujozemske ivali.
J. ujozemske ivali ime-nujemo vse one ivali, ki ne ive pri nas v Evropi, nego dale dale& od nas v onih delih sveta, ki lee proti jugu, kder je mnogo gorkeje nego li pri nas. Najveja veteronona ival, ki hodi po suhej zemlji v teh krajih, je slon, katerega podobo imate pred seboj. Nje-govo velikansko truplo poiva na debelih, neukretnih nogah. Ob debelej glavi, ki je nasajena na kratkem vratu, visita mu iroka, inahadrava uhlja. Oi ima drobne, ki mu trle izpod visocega, iz-boenega ela. Koo ima skoraj golo, razpokano in razkavo ali vender zelo obutJjivo. Najbolj eudni so njegovi zobje in njegov nos. Iz gorenje eljusti mu molita dva velika, navzgor zakrivljena zobova (okla), ki raseta s slonom vred. S tema zobovama se slon brani in napada sovranika. Gorenja ustnica mu je vzraena z nosom in podaljana v nekak rilec ali trobec, katerega slon lehko zvije, skri ali raztegne, kakor koli mu ugaja. S trobcem pobira ive in ga nosi v usta. S trobeem se tudi brani, ker ima v njem toliko mo, da njim drevesa iz zeinlje izruje, ter konja ali vola z jednim samim udarcem lehko na tla pobije. Slon ivi v junej Aziji ter prebiva najraje po gostih in hladnih gozdih, kder ima obilo vode. Da-si je slon videti zelo okorna ival, veuder je urneji od konja ter stori ua dan toliko, kolikor bi storilo
est mof.nih konj. Tudi v Afriki ive sloni, a razlikujejo se od azijskih s tem, da imajo e veja uesa in e vecja zobova. V starih asih so po-trebovali slone v vojskab, a denesjih love najve zaradi zobov (okel), ki dajejo dragooeno nslonovo kost."
Lev je tndi tujozemska ival. ivi v Afriki in v sosednih deelah vroe Azije. To ival, ki je majega plemena, tejemo med najpogumneje ; in najdrzneje ivali vsega sveta. Zato iga tudi imenujemo nkralja vetero-nonih ivali". Truplo ima mono, zalito in napeto, a poleg tega vender
___78___
jako gibino in vitko. V irokih apah ima silovito mo; z jednim sanrim udarcem pobije konja ali vola na tla in tudi z repom ubije loveka. Glavo rau obdaje dolga in obiJa griva, izpod ela se mu bleste divje in jako ive oci, telo mu je pokrito s kratko in gladko dlako rumene barve. Kakor make sploh, ima tud lev oster in razkav jezik. Ta grozovita in krvolona zver spi po duevi v kakej trnjevej hosti, a pod no se probudi, Vstane, strese grivo, zapusti brlog in z gromeim rjovenjem naznanja, da gre na plen. Njegov glas je tako moan in grozovit, da zbega vse ivali, kadar ga zasliijo. Gozdne ivali se plahe skrivajo po gozdu, privezani veljblodi ia konji se hoejo po vscj sili odtrgati in pobegniti, goveda skaejo sem ter tja ter rnukajo od grSze, ovce in koze se zaganjajo in spenjajo na ograje ter alostuo meketajo, psi tulijo in cvilijo, in tudi popotnika obdaje strana groza, kadar slii bobne glas te divje zveri. Laen lev je loveku zmirom nevaren, a kadar je sit ne napade loveka, ako ga le lovek ni poprej razdrail. So e druge tujozemskc ivali, o katcrih ste izvestno ve kaj sliali, ali pa tudi morda ive videli v kakem zverinjaku. Take ivali so: opice, tiger, jaguar. hijena, irafa, nosorog in e mnogo druzih.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si