256 STRIC PAVEL
Z delom se uimo.
(Dalje.)
ilgovori o jajcu:
Na pcdcl prerczunem, v trdo kulranem jajcu prav lahko dolcimo njegove dclc. Zunaj ga zastira trda l u p i n a, fokI njo ie e tanka k o i e a\ belia trda snov je b e 1J a k, v katerem tii bolj all manj okrogli rumenjak. Pomenimn se o posaimeznih delih, kakor so nam jih pcjkazaii poizkusi!
a) O I u p i n i pravimo, da ie apnenast a. Spoznali smo. da je resnicai, zaksj ko smo ulili nanjo vepleno kislino. so se napravili mehurki. kakor se nam je zgodilo, ko siho polili kos apnenca. A veino o lupini e ve; v kraarcu vode so se napravili na po-vrjju jajne lupine mali niehurkj, ki niso bili ni drugega kakor zrak ki se je nicrala umikati iz jajca \odi, ki je silila vanje. V Jajcu. da je bil zrak? Bil, bil in na prerezanem, v trdo kuhanem jiiiou smo nali tudi prostor i!jego\ena bivanja: beljak se odzunaj ni lupine tako trdb tial, rtali smo vanj glcboko vdolbino, kjer je hiJ zrak. A voda ga je pregnala? vpra-ujete. Kavno voda in silila je v jajce skozi luknjice v lupini. Ne verja-mete? No, dnbro! Saj jih poznste velikcnoric pisanke ali pirhe mati jih da v rdeo preiliko, raztopljeno v vodi, a barva se ni prijela jajca le odzmiaj; ko s>te pisanko olupili, 'K bila lupina tudi znotnaj rdeepikasta. 1'rciljka je zlezla skozi luknjice v lupini za lupino saino. O va/.nosli icli luknjie Rovoriitio e pozneje; omeniti moramo le e, da pa zastirai ro|-4)lncnia beljak spodnja tanka koica, ki je tako gosta, da spua pot !c zrakn. (Seveda se drugih plinov tudi ne more ubraniti).
b) Obrnirao se k b e ! j a k u ! Ko smo ga segrevali. nam je s k r k-11 i I ; tia zraku pa. kjer je vi;da izhlarpelai. nam je ostala le steklen:si[a snov I) e ! i a kc v i n a, ki je bila vzrok skrktijeniu v tor.loti. Taka ic nam-re niena lastnost. 0 njei sumi pa povejmo, da tvorifc vse beljakoviiiic glavni del ivalskega in rastlinskega trupla in da so torej tudi za vsako truplc p r e i m e n i t n o h r a n i 1 o.
c) Kakor telfak je skrknil v toploti tudi ruraeniak, kar nam kae zopct na to, da se naliaja beljakovina tudi v njem, a vendar je ni tcJiko kot v beljaku, kjer smo dogiutli lc njo in vodo. Poizkusa g in h staj nain povedala s tem, da fe srcbro pornilo v obeli sluajili, kar se zgodi pri veplu, da smemo sklepati nanic tudi v rumeniaku. Poleg e nekatcrih drugili snovi je v njem tudi precej maobe, in s tem smo doloili njego-ve glavne sestavine.
S tem pa smo tudi dognali, da ie iajce zaradi teh sestavin (vode, beljakovitie in maobe) preimenitno hranilo. To vdo (tudje prav dobro
~m 257 - ____
in Vam, dragi moji, Vaa mainica gotovo privoSi dobro jajno jed, pri-rejeno tako ali tako, kadar vidi, diai je treba Vaemu truplu e prav po-sebno dosti redilnih snovi.
Skoro da mi ni treba praviti, odkod da dobivamo jajca. Najve rabimo kurja, a ne zametujemo prav ni ne rajih ne gosjih. Kot posebna dobrota se uivajo pribina jajca (cd ptia priba aili vivek), jajca ribe jesetra pai prihajajo naprndaj pod itnenom kaviar.
Kakor pa si radi privoimo vse tc jedi s slastnim peenjakom vrcd. vendar ne boino mislili, da neseoo kure, race, gosi in vsi drugi jajca kar jiam v hrano. Ze to, da se ne meniino, da bi uivali jajca vseh ostalih ptic, rib, uelk iu e mnogo, mnogo drugih raenovrstiiiih ivali, nam pri-povednje, da imajo vsa ta izleena jajca v prinodi svoj posebni tiainen. Nc motiino se; saij vemo, da nasadi gospodinjBt, k hoe dobiti piance, koklji jajca, iz katerjh se izvale v treh tednih pike. Vsa jajca sio izleena zafo, da pridejo iz njih na svet mlade ivaJce, in vsa hranila &o nakopiena v njili le zalo, da &e pita z njimi ivalca, preden odpre lupino in pride na svetlo.
Zdaj nam bo pa tudi jasno, kaken pomen imajo luknjice v lupini: mlada ivalca v lupini potrebuje zraka in skozi te priliaja do njili od zu-naj. Oe pa hoemo mi jaica liraniti, so nam docela odvc, ziikaj z zrakoni prihajajo v jajce tudi snovi, ki provzroajo Knilobo. Da se to prcprei, jo treba luknjice zadelati, kar se zgodii lahko nai razline naine.
VIII. P o i z k u s i o m e s u :
Ker iinajo naslednji poizkusi namen spoznavanjo, k a j j e meso in kakosepripravljaza iiivanje, jili razdeliino na dva dela: A. p<-izkuse o mesu, B. opazovanja pri pripravi.
A. a) Koek sirove lni&te (rode) govedine tiamakai 24 ur v alko-holu ter loi potem na njeni miicc in vlakna, t. j. po nitkah, ki jih vidi.
b) Oglej si te, kolikor more s prostim oesoiu ali, e moKoe, s po-veevalnim steklom!
c) Drobno sesekljano pusto ffovedino polij z malo mrzle vode, deni namoenu meso v cuniico, precejaj in opazuj, kaj ti je ostalo!
) Pristavi koek puste govedine v nirzli vodi k ognju in opazui, kaj se godi!
d) Tekoino, dobljeno pri c), poasi segrevaj in jo kuliano ter ohla-jeno precedi!
B. a) Oglej si meso raznih ivali!
b) Opazuj: 1. kako inati meso pere; 2. kako ga seklja; 3. kako ga pristavlja za mho!
c) Opazuj na iuhi plavajoe sive pene!
) Kako pripravlja mati peenko? , .
d) Kako pripravlja divjadno?
e) Kako pripravlja ribe? . (Dalje.)
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si