Leto XII. Štev. 263
TELEFON 25-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, sobota19. novembra 1958
NAROČNINA NA MESEC: Prejeman * upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25,— din
Cena 1*— din
Raj se dogaja v Karpatski Ukrajini?
Nasprotujoče si vesti o tendencah Karpatskih Ukrajincev — Veleizdajalska akciia bivšega ministra Fenčika in tovarišev — Alarmantni glasovi iz Budimpešte in Varšave — Demanti iz Prage in Berlina — Težkoče v praškem
parlamentu — Zopet Podkarpatska Rusija?
Zagisfri
LONDON, 19. novembra. Reuterjeva agencija poroča, da nastaja okoli Karpatske ukrajine vedno večja nejasnost in je težko ugotoviti, kaj je resnica. Gotovo je le to, da so na delu sile, Id jih vodi bivši minister Fenčik iz po Madžarih zasedenega Užhoroda, katerih namen je priključiti še preostali del Karpatske Ukrajine Madžarski. Ta akcija je razvila močno propagando med ukrajinskim ljudstvom, ki ni popolnoma brez odmeva, zlasti še, ker jo Madžarska in Poljska Odpirata z vsemi, tudi z velikimi denarnimi sredstvi. Italijanska agencija Stela-nl ie objavila sinoči alarmantno vest, da se je ukrajinski narodni svet v Hustu °brni| na madžarske čete v Užhorodu s prošnjo, naj zasedejo Karpatsko Ukra-ilno in napravijo red in mir. Agencija komentira to vest tudi s tem, da Madžarska in Poljska ne moreta trpeti na svojih mejah stalni izvor nemira in nereda Obenem so se razširile vesti, da je ministrski predsednik dr. Vološin pobegnil. ,z Prage pa vse te vesti zanikajo ta pravijo, da so popolnoma Izmišljene, da dr. Vološin ni pobegnil in da ni nihče zaprosil madžarskih čet za Intervencijo.
CIANOV OBISK V VARŠAVI VARŠAVA, 19. novembra. Italijanski Vnanji minister grof Ciano je sprejel Niškega poslanika v Rimu in mu spodil, da bo v mesecu decembru obiskal Varšavo, da vrne obisk poljskemu zunanjemu ministru polkovniku Becku. Na ^Sak način bo pa ta obisk pomenil več kakor samo akt kurtoazlje. Razpravljalo bo po vsej verjetnosti o nadaljnji ak-ciil za skupno mejo med Poljsko in Madžarsko.
TISO IN VOLOŠIN SE UMAKNETA?
. BUDIMPEŠTA, 19. novembra. Var-^vski listi poročajo Iz Rima, da je sv. °^e papež pozval predsednika slovaške v'ade dr. Tiso in predsednika karpatsko-Jjkrajinske vlade dr. Vološina, da se kot duhovnika umakneta s svojih mest in jih Popustita neduhovnlkom. Njuno vztra-Ne na mestu predsednikov avtonomnih ''ad bi spričo sedanjih razmer in težke ^Sovornosti moglo škodovati verski ji vari na Slovaškem In v Karpatski Uk ra«
N£MCI proti MADŽARSKI IN POLJSKI KAMPANJI s BERLIN, 19. novembra. Nemški tisk Premija z velikim zanimanjem madžar-*° in poljsko kampanjo za priključitev ^ostale Karpatske Ukrajine k Madžar-« • Nemški listi tudi zanikajo vesti polj-iJ. Madžarskih in drugih listov o ne*
. r‘h in uporih v Karpatski Ukrajini, ka* r tudi trditve, da Je večina Ukrajincev ® Priključitev k Madžarski. Nemški listi j Poslali v Karpatsko Ukrajino tudi svo« čau°S°bne dopisnike, da se sami prepri-10 o resničnosti položaja. Obenem na-, asaj°, da Nemčija te revizionistične ^Panje ne bo mogla dolgo mirno tr-ji * ker je nova meja Karpatske Ukra-"asproti Madžarski definitivna in se faore več spremeniti.
NeSOGLASJA v praškem parla-
MENTU
^^GA, 19. novembra. V češkoslova-hf, Parlamentu so pri razpravi o avto-t m<ii Slovaške In Karpatske Ukrajine W *>00b*astlllh vladi nastala po prvem ie u-.et!u nesoglasja, ki so povzročila,, da KlasovanJe o sprejetju v podrob* L 'h 0dgodeno. Zaradi tega Je bilo od-*a f10 tut** sklepanje o določitvi dnevu
bili, ,°**tev novega predsednika repu
1 'e In
lamenta. Temu so se namreč uprli Slovaki, ki so Izjavili, da pred izvolitvijo predsednika republike za ta člen pooblastil ne morejo glasovati. Pa tudi med Čehi za ta predlog ni navdušenja, ker se
boje, da bi vlada s takim pooblastilom mogla uvesti mimo volje parlamenta av torltarni režim. Na predlog Slovakov so se pa revidirale tudi nekatere določbe v zakonu o avtonomiji Slovaške in Karpatske Ukrajine.
ZOPET PODKARPATSKA RUSIJA?
PRAGA, 19. novembra. Tekom vče. rajšnje popoldanske seje češkoslovaške ga parlamenta so bile določene zanimive spremembe v načrtu ustavnega zakona za avtonomijo Karpatske Ukrajine. Ukrajinski minister notranjih zadev Bačlnskl je namreč naenkrat zahteval, da se v načrtu in po svoječasnem sklepu ukrajin ske vlade določeno ime Karpatska Ukra jina zopet črta in nadomesti s prejšnjim imenom Podkarpatska Rusija. Prav tako je zahteval tudi, da se prvotno določeni rok 18 mesecev za Izvedbo volitev Karpatski Ukrajini skrajša na 5 mesecev.
Angleška pomoč Romuniji
ROMUNSKI KRALJ KAROL IN PRESTOLONASLEDNIK ZAPUSTILA LONDON IN PRISPELA V BRUSELJ. -
LONDON, 19. novembra. Po tridnevnem bivanju v Londonu sta se romunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael včeraj odpeljala z vlakom v Dover, kjer so jima bile izkazane zadnje vojaške časti. V Dovru sta se vkrcala na bojno ladjo »Sikh«, s katero sta se odpeljala v Belgijo in prispela popoldne v Bruselj, kjer sta gosta belgijskega kralja, iz Bruslja se odpeljeta v Pariz, kjer ju pričakuje predsednik francoske republike Lebrun.
Misija kralja Karola v Londonu, ki je bila politična in še bolj gospodarska, je v polni meri uspela. Romunija je dobila zagotovilo, da bo Velika Britanija podpirala njena politična in gospodarska stremljenja ter tako zmanjšala nemški politični in go-
MIHAEL STA VČERAJ MNENJE PARIZA. —
spodarski pritisk na ta del Evrope.
PARIZ, 19. novembra. Romunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael, ki bo sta prišla v ponedeljek v Pariz, bosta gosta prezidenta Lebruna. Vesti francoskih listov o njunem bivanju v Angliji poudarjajo, da je Anglija pristala na večje go spodarsko in industrijsko sodelovanje z Romunijo in sploh z Balkanom. Namen te akcije je, zaustavit? nemško politično in gospodarsko ekspanzijo na jugovzhod Evrope. Tudi v Parizu bo našel kralj Karol mnogo simpatij, toda »L’Oeuvre« pravi, da bodo to le simpatije in obljube, »kajti francoska igra v srednji in jugovzhodni Evropi je že izgubljena«.
Italijani se vrnejo domov
OGROMNA ITALIJANSKA AKCIJA ZA VRNITEV !0 MILIJONOV PO SVETU RAZTRESENIH ITALIJANOV — NASELJENI BODO VEČINOMA V KOLONIJAH
Si
postala so potrebna nova pog«»-
<lr". r*?ed Parlamentarnimi skupinami In
Vf>dilnimi faktorji. Zasedanje par-nart.il , se >e Podaljšalo In se seja danes lo£h-U!e- Težkoče so nastale zaradi do-kret pooblastila vladi, da more r. de-Ce °m spremeniti ustavo, za kar le s!-Poirebna dvotretjinska večina par-
RIM, 19. novembra. Kakor že znano, se je ustanovil v Rimu pri ministrstvu zunanjih zadev poseben odbor, ki si Je nadel nalogo, privesti nazaj v domovino tiste Italijane, ki so razseljeni po svetu. Odbor bo vodil vse posle za vračanje teh izseljencev in njihovo naseljevanje v Italijanskih afriških kolonijah. Po računih, ki jih objavljajo tukajšnji listi, živi sedaj v raznih delih sveta in raznih državah okoli 10 milijonov Italijanov. Od teh je nekaj manj kakor 5 milijonov poljedelcev, ostali pa so industrijski, pristaniški in drugi delavci, obrtniki ter pri-
padniki vseh drugih poklicev, med temi okoli 157.000 akademsko naobraženih. 16% italijanskih izseljencev živi v Evropi, 2.46% v Afriki, 0.1% v Aziji, 80% pa v obeh Amerikah. V Evropi je največ Italijanov v Franciji, t. j. okoli 800 tisoč. Od teh jih je zelo mnogo-v vrstah protifašistične politične emigracije. Ti se v Italijo ne bodo vrnili, zato se računa, da se vrne iz Francije samo okoli pol milijona izseljencev. Vračajoči se izseljenci se bodo naseljevali večinoma izven evropske Italije, v Libiji in Abesiniji
rancija mora biti pripravljena
Francija mora biti tudi politično pripravljena. Na dan mobilizacije mora imeti na vladi može, ki bi si jih v primeru vojne želela. Ne bomo utegnili menjati vlade v prvih dneh nenadnega napada. ^Govor senatorja Fabryja na kongresu francoske demokratske zveze.)
Svobodna kritika švicarskega časopisja
Predsednik švicarske konfederacije Baumann je zavzel v zgornji zbornici stališče na nemško vprašanje, ki se pritožuje zaradi protinemških kritik v švicarskem časopisju in zahteva, da prisilijo švicarske državne oblasti svoje časopisje na nevtralnost. »Nevtralnost je zadeva, ki se tiče predvsem države. Ne-moremo zahtevati, da se briga vsak švicarski državljan za nevtralnost. Pustiti mu moramo svobodno mnenje; v primeru žaljenja kake tuje države pa bomo posegli vmes.«
Rooseveitov načrt in opozicija
Vlada bi morala, po mnenju »Ne\r York Timesa«, imeti več moči za vodstvo financ, pri organizaciji socialnih reform in pri dviganju standarda ubožnrh slojev. Videti pa je, da bo imela vlada zdaj, ko se je opozicija povečala, še man* moči.
Krščanstvo in fašizem
V Montpeilierju je bil te dni kongres socialnega krščanstva, ki obravnava vprašanje razredne borbe jn nevarnosti za mir. Ruski profesor Derdjajev je govoril o komunizmu, gledanem s krščanskega zrelišča. Protikrščanska so samo sredstva, ki jih komunizem uporablja, brezobzirna trdost in prezir vrednosti človeškega življenja, kar je v popolnem nasprotstvu s krščansko vestjo. Bivši nemški poslanik na Dunaju Wilhelm Forster je primerjal krščanstvo z narodnim socializmom1*. »Francozi nikakor ne poznajo sedanje nemške miselnosti,“ je rekel Forster, »miselnosti, ki sovraži pacifizem, ki pa si tare roke, češ da nima boljšega zaveznika kakor je pacifizem v tujini.“ Slabost demokracij tvega vpliv na majhne sosede, ki bodo nekoč, s Švico vred, podlegle pravičnosti močnejšega naroda, ee njih nevtralnost ne bo več mogoča. Nemčija poizkuša ovirati oboroževanje Anglije in Franciji s svojimi predlogi o razorožitvi. Kako pa je s tem v totalitarnih državah, je drugo vprašanje. Treba se je oboroževati brez vsakršnih utopij.
Še o francoskih dekretih
Priznati je treba, na področju „or-todoksne“ ekonomije se ni dalo ukreniti nič boljšega. Poizkusimo torej nepristransko. Sodelujmo pogumno pri napadu. Toda če se bo izkazal za brezuspešnega, ali se bodo morda drznili poseči Se enkrat po podobni metodi in istih načelih? (T Oeuvre“.)
Poslanik Dirksen odpoklican
NAPETOST MED NEMČIJO IN AMERIKO ŠE VEDNO NARAŠČA IN GROZI
PREKINITEV VSEH STIKOV
slo slabšajo in da bi se mogle diplomat ske zveze sploh prekiniti, kar bi rodilo tudi popolno prekinitev gospodarskih in Ta odpoklic se presoja tu kot demonstra- trgovinskih zvez med obema velesilama, tivna gesta Nemčije proti Ameriki za- j Razpoloženje ameriške javnosti proti radi odpoklica ameriškega poslanika Nemčiji še vedno narašča in morajo vse Wilsona iz Berlina. Tu se tudi ne taji. nemške konzulate in ustanove ščititi moda se odnošaji incd Nemčijo in USA na-1 čni oddelki policije.
VVASHINGTON, 19. novembra. Nemška vlada je odpoklicala svojega wi-shingtonskega veleposlanika Dircksena.
OKOLADA
UM ION SPECI JAIITET
Maribor, 19. novembra.
Dva problema lareta današnjo Francijo: notranja konsolidacija in saniranje ter zunanjepolitični problem, ki ga že splošno po svetu imenujejo kolonialno \ prašanje. Prav za prav je vse skupaj le en problem, ker zavisi usoda francoskih kolonij pred vsem od notranje moči Francije, moči, ki je danes zaradi večnih notranjih bojev zelo kompromitirana.
Po neuspelem poizkusu socialističnih vlad, ki so jih finančni krogi vse tor-l>edirali — Blum ima zaradi stalnega podmetanja polen s strani velekapitala ter zaradi svoje in svojih sodelavcev nesposobnosti na vesti 45 zapravljenih miljard francoskega narodnega premoženja — je prišel na krmilo Daladier s svojo radikalno-socialistično stranko. E-nergični profesor Daladier je začel igrati na druge, karte: ko je videl, da bo velekapital onemogočil vsak poizkus izhoda iz tistega obupnega liberalizma, ki je danes mogoče bolj kot kdaj prej znak zahodnih demokracij — in Daladier bi ta poizkus tudi tvegal, da mu ni zunanjepolitična situacija in nepripravljenost Francije diktirala druge politike — je bil njegov prvi korak naslonitev na desničarske kroge in razbitje ljudske fronte.
S tem se je Daladier popolnoma zavzel za program svoje stranke: najnovejši dekreti pomenijo poizkus rešiti buržo-azijo. Finančni minister Paul Reynaud je sicer izjavil, da pomenijo ti dekreti poizkus saniranja Francije, vendar se bo šele videlo, v koliko bo ta sanacija uspela. Z novimi davki bodo pokrili komaj šestino proračunskega primanjkljaja. In to šestino bo plačal samo mali človek, ki se vozi z avtobusom in podzemeljsko železnico, ki kadi „inodre Gauloises“ ter potrebuje kavo, sladkor in vino za vsakdanje življenje. Ali bo ostalih pet šestin plačal velekapital? Kakor se stvari razvijajo, močno dvomimo.
končno: francoski mali človek bo tudi to plačal, če bo zaradi tega Francija močnejša in njegova želja po miru uresničena. Tudi on sc zaveda, da brez denarja ni mogoče izdelovati topov in letal. Videli bomo, ali bo Francija krenila popolnoma na desno, kar je nujna posledica današnje politike, ali pa bo doživela novo revolucijo.
Kakor stojijo danes stvari, ji ne ostane drugega, kakor da po zlomu levičarske politike počaka še na zlom najnovejše desničarske. Nujnost te politike^ pa ji diktira zunanjepolitični položaj. 1'rancija bo edinole v koncertu desničarsko orientiranih velesil — in danes razen ene drugačnih sploh ni več — ohranila svoj položaj in svoje kolonije. Kajti bilo bi več kot naivno misliti, da bi z novo revolucijo Francija v današnjem svetu kaj pridobila. Prav verjetno pa je, da bi ji države nove »Svete alianse11 v takem primeru se to vzele, kar ima sedaj.
I ranciji se je že zgodilo, da je nekoč izgubila zarodek svojega kolonialnega carstva. Ludvik XIV. je izgubil vse, kar so do tedaj Francozi postavili kot vhodne (očke v Indijo, Ameriko in Kanado. Dandanes je položaj drugačen. Francija ima po velikosti drugi imperij na svetu, in to je kolonialna posest, ki jo po kvantiteti prekaša le britanska, po kvaliteti pa samo nizozemska. Koliko svojega duha, dela in kapitala so Francozi vložili v kolonije! Niso delali razlik med povojnimi kolonijami in starimi. V bivšem nemškem Kamerunu n. pr. niso učili zamorcev francoščine, kakor so jih Nemci včasih nemščine, ampak so rajši gradili ceste, in železnice,- in tako je Kamerun postal ena izmed najbolj plodovitih kolonij.
■Medtem ko Nemci govorijo: nikjer ni zapisano, da vprav Nemčija ne bi smela imeti kolonij, odgovarjajo Francozi: obrnite se na druge, ki jih imajo več!
Notranjepolitično in kolonialno vprašanje, to so problemi, s katerimi se danes 1 rancija bavi. Kakršna bo rešitev prvega, tako bo rešeno tudi drugo. Ne sme pa nikoli pozabili, da jo vse polno jastrebov, ki že čakajo na mrhovino.
Ar.
Madžarski protižidovski
zakoni
PRIPRAVLJA JIH POSEBEN PARLAMEN TARNI ODBOR
ITALIJANSKIM.
IN BODO PODOBNI
BUDIMPEŠTA, 19. novembra. V zvezi s protižidovskimi ukrepi je madžarska vlada zopet ustavila pet tednikov, ki so bili pod židovskim vplivom, število doslej ustavljenih židovskih ali pod židovskim vplivom pisanih listov znaša že 90. Včeraj se je sešel tudi parlamentarni odbor za izdelavo protižidovskih zakonov. Sklepi še niso definitivni, vendar je bile mogoče izvedeti, da vsebuje sledeče glav-
ne točke: 1. Uvede se numerus clausus za Žide v časnikarstvu; 2. izdajo se posebne odredbe proti posesti nepremičnin po Židih; 3. revidira se državljanstvo vseh na Madžarskem živečih Židov; 4. olajša se izselitev Židov iz Madžarske; 5. Židje, ki so naseljeni na ozemlju, ki je bilo priključeno Madžarski od ČSR, se ne smejo odstraniti s tega ozemlja.
Tudi Mehika proti Zidom
SEDAJ SE POJAVLJA PROTIŽIDOVSKO GIBANJE TUDI ŽE V SREDNJI IN JUŽNI AMERIKI — OČITEK ZDRUŽENIM DRŽAVAM
MEXICO, 19. novembra. Tudi v Mehiki se opaža nevarno naraščanje protiži-dovskega gibanja. V Mexico City in po drugih velikih mehiških mestih so se pojavili letaki, ki pravijo, da je mehiško ljudstvo sito židovskega gospodarstva in Židov ne bo več trpelo v svoji sredini. To ljudstvo čaka samo še na dan, kdaj bo vse Žide poklalo. Pristaniško poveljstvo v Veracuzu je prijelo te dni 12 Ži-
dov, ker so se hoteli brez vselitvenega dovoljenja vtihotapiti v Mehiko. Tu očitajo Združenim državam Severne Amerike, da se z besedami zavzemajo za Žide, v praksi pa bi jih rade naprtile Mehiki in ostalim srednje- in južnoameriškim državam. Toda te države Židov ne bodo sprejemale in naj jih zato le ob-drže v USA.
Oborožitev Združenih držav
AMERIŠKA VLADA BO GRADILA 9200 LETAL IN POVEČALA STALNO VOJSKO OD 400.000 NA MILIJON MOŽ
Japonci zapuste anton ?
LONDON. 19. nov. Kitajci so se Kantonu približali že na streljaj. Mesto bombardira kitajsko topništvo čez reko in po nekaterih vesteh so Japonci mesto že zapustili, po drugih pa se pripravljajo na obrambo.
NOV LETALSKI REKORD
LONDON, 19. nov. Angleško lovsko letalo, enosedežni »Spitrire«, je doseglo nov rekord na progi Croydon—Pariz. Progo je preletelo v 50 minutah.
Vplivno mhame
BOSTON, 19. novembra. Na tukajšnjem kongresu ameriških industrijcev je včeraj govoril tudi državni podtajnik za vojsko Johnson, ki je napovedal, da bo predsednik Roosevelt zahteval od kongresa (parlamenta) v kratkem gradnjo 9200 letal za ameriško bojno letalstvo. S tem bo postalo ameriško letalstvo najmočnejše na svetu in no bo zadostovalo samo za obrambo ozemlja Združenih držav Se-
verne Amerike, ampak tudi za obrambo ozemlja Kanade in Srednje Amerike, ki je važna zaradi Panamskega' prekopa. Razen tega je dejal, da bo' stalna vojska povečana od dosedanjih} ■100.000 na milijon mož, in to že v roku štirih mesecev. Vse priprave za to povečanje vojske so že pripravljene. Povečana vojska bo dobila takoj tudi potrebno število topov, letal, tankov in strojnic.
Zaplenitev židovskega premoženja v Nemčiji
BERLIN, 19. nov. Reuter: Nemškim Židom je bilo ukazano, da podpišejo listine, s katerimi prijavljajo vso svojo imovino. V Niirnbergu so poklicali Žide v pisarne lokalne organizacije sitranke, kjer so morali podpisati tako izjavo. Rečeno jim je bilo, da bo država zaplenila 90 odstotkov njihove imovine. Vsa ta imovina gre v korist »Delovne fronte«. Po židovskih stanovanjih hodijo tudi »Kulturne komisije«, ki rekvirirajo vse dragocenosti, slike, kipe in kitajski porcelan. Za te stvari Židje ne bodo dobili nikake odškodnine, ker so dragocenosti odnesli v muzeje. V Mona-kovem so odrejeni za Žide posebni prostori, kjer imajo svoje trgovine.
Svetovno ogorčenje
LONDON, 19. nov. Finančni minister sir Jolm Simon je imel včeraj govor, v katerem je izjavil, da se britanska vlada resno bavi z vprašanjem židovske emigracije in je že brzojavila večjemu številu guvernerjev kolonij, ki naj poročajo o možnosti naselitve nemških Zidov. Sir Simon je dejal tudi, da zadnji izgredi motijo boljše ozračje, ki je nastalo po Mo-nakovem. Ne bi koristili miru in redu po svetu, če ne bi priznali svetovnega ogorčenja.
ROOSEVELT O ŽIDOVSKIH PRI-SELJENCIH
WASHlNOTON, 19. nov. Roosevelt jc izjavil, da ne bodo izgnali nemških Židov, ki so zdaj v USA in jim bo dovoljenje za bivanje kmalu poteklo. Pravi, da bi to ne bilo humano. S tem pa niso še kršeni ameriški zakoni o emigraciji
IZGREDI TUDI V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 19. nov. P0 Romuniji so nastali izgredi proti Židom. Neka sinagoga je bila zažgana, vendar pravi uradno poročilo, da je požar nastal le po naključju. Razbitih je bilo tudi veC židovskih trgovin. V Bukarešti so se pojavili letaki fašistične organizacije »železne garde«, čeprav je za razširjanje teh letakov dolo Čena najstrožja kazen.
PRIZNANJE ANEKSIJE ABESIM.IE.
RIM, 19. nov. Diplomatski urednik agencijo Stefani poroča, da je za Anglijo tudi Avstralija priznala italijansko aneksijo Abesinije. Sedaj bodo sledile še ostale držav e in v es svet. S tem bo zmaga italijanskega orožja v Abe-siniji sankcionirana.
NADOMESTNE VOLITVE V ANGLIJI
LNODON, 19. nov. Angleška vlada ie izgubila enega poslanca, enega pa pridobila. V okraju Bridgevvater je bil pri nadomestnih volitvah izvoljen nezavisni kandidat Vernon Bartlett, ki je znan pisatelj. Zmagal je z večino 12.000 glasov. Pri zadnjih volitvah je imel konservat*-vec še 10.000 glasov večine. V okraju Doncaster pa je bil izvoljen konservativec, ki je povečal svojo večino na 4000, glasov.
LEBRUNOV OBISK V LONDONU
PARIZ, 19. nov. Lebrun in soproga bosta šla meseca marca na uradni obisk v London.
NASE TRGOVANJE Z ITALIJO.
RIM, 19. novembra. Med jugoslovansko in italijansko trgovinsko komisijo jc bil včeraj podpisan trgovinski sporazum za prvih šest mesecev I. 1939. Novi sporazum sloni na letošnjih izkušnjah iu določa še večjo trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo.
DIREKTNI ŽELEZNIŠKI PROMET S ČEŠKOSLOVAŠKO
PRAGA, 19. novembra. V noči od 20. na 21. novembra se bo zopet obnovil direktni mednarodni železniški promet med Češkoslovaško, Nemčijo, Poljsko, Jugoslavijo in Italijo.
OB ATATURKOVEM MRTVAŠKEM ODRU
ANKARA, 19, nov. Več ljudi je bilo ubitih ob priliki navala, ki se je pojavil pri obiskovanju mrtvega predsednika Ata-turka.
TRGOVINSKE POGODBE AMERIKE
WASHlNGTON, 19. nov. Ameriška vlada je pripravljena skleniti podobno trgovinsko pogodbo, kakor jo je z Britanijo. tudi z Južno Afriko, Avstralijo in Argentino.
Dr. Korošec v Celju. Danes zjutraj je prišel v Celje notranji minister in se sestal v kavarni „Evropi“ s predstavniki oblasti in JRZ.
Na dr. Slojadinovičevi listi v Sloveniji samo kandidati g. dr. Korošca. Na listi gg. dr. Stojadinoviča so hoteli postavili, kakor v ostalih krajih države, tudi v Sloveniji v vseh okrajih kandidature Borbaši. Sedaj pa je vodstvo Borbašev za Slovenijo dobilo iz centrale sporočilo, da lahko postavi kandidature v vseli okrajih Slovenije, razen Ljubljane mesta, Maribora, levi breg in Logatca, kjer naj bodo solokandidature JRZ. Kakor smo izvedeli, bodo Borbaši umaknili svoje kandidature v Sloveniji in proglasil* abstinenco.
Minister dr. Kujundžič kandidira v Grahovem v Bosni.
Ne pojdejo ua volišča. Kakor že poročali, se skupina dr. Dinka Pu' ca (slovensko krilo Narodne radikalu1’ stranke) volitev v narodno skupščin0 ne bo udeležila. Ta sklep je bil storjen na zboru zaupnikov, ki so bili mero; clajni za to odločitev, pa smo prejel' iz krogov imenovane skupine tole P°' jasnilo: Od vsega početka, odkar s®.0 nastopili kot pristaši Udružene opozicije, smo se trudili za zbližanje na' preclnih skupin v Sloveniji, v trdnein prepričanju, da nas more samo složnost rešiti tega, kar smo si bili nakopali zaradi lastne nesloge. Tudi ob razpisu volitev smo poudarjali to iuisC ter predlagali vsem naprednim skupinam enoten nastop, žal nismo uspeh-Politična kratkovidnost ter zaverovanost v pomembnost lastne osebe "" zlasti pri JNS — je tudi tokrat p*®* magala razloge zdrave pameti. Tako smo prišli do tega, da bodo zopet p°' samezni kandidati odjedali glas°v, drug drugemu. Pri takem herostra skem početju ne maramo sodclova niti nočemo povečati razdora prednih vrstah, ker smo prepr^ap > da bo tudi po volitvah bolj kot k<* J potreben složen nastop vseh napi1 nih in narodnih Slovencev.
Se dve opozicijski listi v Sloveniji* Dr. Mačkova pisarna jc prejela po ° hodu dr. šuteja v Beograd, ki jc ** a. vse opozicijske liste na potrdilo kas cijskemu sodišču, še 2 opozicijski > iz Slovenije, 2 IISS in 12 musiioi^ skih iz Bosne in Hercegovine. K° J bo dr. Maček potrdil, bodo poslan posebnim kurirjem v Beograd.
V celjski okolici bo jutri več zbo rovanj slovenske Združene °PoZI., med drugim tudi sestanki zaupni na Vranskem, Gomilškom in "°
Staroradikalski kandidat za olvr Šmarje pri Jelšah je g. Nejediy- ^
Rekordno število kan^atl|f’inja-
okrajih Rutna, Petrovgrad m ‘ jj. luka je že prijavljenih po osenn'	‘ . or
datnili lisi. Rekord pa ima v- ‘ ^ Nova Varoš, kjer jc postavljeni!* deset kandidatnih list.	^
Kandidati Stanojevičevc skup,n® d0
Hrvatskcm. Na listi dr. “ opniki kandidirali na Hrvatskera 4 z' pe. Slanojevičeve skupine: dr. BJ>u Iir. leš, dr. Bogdan Novakovič, Mir v kovic in dr. Kosla Matič
Borza. C u r i h, 19. novembra. D®Jjg, Beograd 10, Pariz U-66, ^on gerlto New York 442.75, Milano 177.12, Praga 15.15.	kasneS®
Vremenska napoved. JasI\°’ ^esto-oblačno s padavinami. Za pa	■
nia močnejši vetrovi. Bolj top
t dr. Ante Trumbič
•čeraj je po težki bolezni v Zagrebu Prem mul dr. Ante Trumbič, prvi zunanji rcmister naše mlade države. Rodil se je maja 1864. v Splitu, kjer je končal ‘Ud: gimnazijo. Pravo je študiral v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu. Preko advokature je prešel v politiko. Bil je voditelj >pravašev« in 1. 1895. prvič izvoljen za splitskega poslanca v dalmatinski sabor. Takoj, ko se je začela svetovna vojna, je emigriral in v Londonu stopil na cejo jugoslovanskega odbora, ki je vodil Poprave za našo osvoboditev. 20. julija 1917 je s predsednikom srbske vlade Nikolo Pašičem podpisal na Krfu pogod-j50. zvano »krfska deklaracija«, ki je določila v glavnih obrisih načela bodoče ureditve skupne države. Po osvoboditvi je bil dr. Trumbič prvi zunanji minister kraljevine SHS in njen delegat pri podajanjih v Parizu. Sklenil je tudi Rapall-
sko pogodbo z Italijo. 1921. leta je odstopil kot zunanji minister. L. 1920 je bil izvoljen na vseh 4 kandidatnih listah, 1. 1923. pa ni bil izvoljen ter se je nato preselil v Zagreb, kjer je bil 1. 1925. ponovno izvoljen. Njegova zasluga je bil kompromis med Radičevo HSS '.n »Hr-vatsko zajednico«. L. 1928. je popolnoma prešel v HSS. Tudi po 6. januarju je bil politično aktiven in zaradi poziva :ia abstinenco pri občinskih volitvah 1. 1933. je bil obsojen na 30 dni zapora.
Dr. Trumbič je bil ena izmed najmar-kantnejših osebnosti hrvatske politike. Posebno velik ugled je užival v tujini, kjer je imel mnogo zvez z vodilnimi politiki. Tudi v Sloveniji smo ga poznali, saj je skoro redno zahajal v Rogaško Slatino na počitnice. Njegova smrt je težko zadela Hrvate, ki so izgubili enega izmed najodličnejših mož.
Društvo narodov v razsulu
. V Ženevi stoji osamljena nova palača Društvo narodov, največja zgradba Ev-r°Pe iz idealistične dobe človeštva v po* vojnih letih 1920-35. V palači se je ustavilo skoro vse delo. Uslužbenci v svojih temnomodrih uniformah ves dan debati-raio med seboj in nimajo skoro nobenega obiska, ki bi ga lahko priglasili. Njihove impozantne pisalne mize so prazne ln telefonski aparati molčijo. Ves ta sistem čarobnih prostorov vpliva kakor Veličasten nadgrotmik. Generalni tajnik Avenol trdi , da Društvo narodov ni mrtvo, temveč da je v prerodu. Danes ni jtted osebjem nobena tajnost več, da se izvedla likvidacija dosedanjega Dru-sj-va narodov na neposreden ukaz francoske vlade. Francija je bila na začetku Aajvečji zagovornik in pokrovitelj ženevske ustanove, čeprav še danes večina držav njenih članic podlega britanskemu vplivu. Po monakovski konferen-^ je Avenol na skrivaj odšel v Pariz, Nti zjasnilo se mu je, da pomeni ta skrivnosten sestanek štirih evropskih velesil in njihov sklep ne le organizacijsko, temveč tudi moralno katastrofo in konec Društva narodov. V Parizu je do-bll Avenol od Daladierja in Bonneta nevredne predloge za nadaljnje delo: likvidirati v organizacijskem in političnem smislu ves dosedanji aparat Društva na-r°dov in odstraniti iz uradniškega zbora Vsakega funkcionarja, čigar osebnost in Politični nazori onemogočajo povratek L}emčije, Italije in Japonske v Ženevo, o Pomeni predvsem, da bo ves politični ^delek v najkrajšem času razpuščen, azen tega pa bodo odstranjeni skoro dosedanji vodilni funkcionarji. Teh •koli 80 vodilnih uradnikov je predstavilo prav za prav {0i kar je tvorilo poem Društva narodov. To so demokratih0 usmerjeni in z duhom osnovne listi-e Društva narodov zrasli diplomati ti-v e generacije, ki je takoj po svetovni Orni nastopila javno službo, polna duha «pokracile fn idealizma. Ne računajoč dpi nfme.š2encev Mednarodnega urada s 'a< ima ožje Društvo narodov okoli ,u nameščencev, večino prevajalcev, enotipjstk, telefonistov in služabnikov, Ko da pravo diplomatsko osebje ne šte-iihX6^ °krog 100 članov. Odstraniti jan st0 ~ '<a^ ^ nemških in itali-Svns,kih uradnikov odločno ostane na . 1°3ih mestih — pomeni resnično likvi-ro?^° dosedanjega tajništva Društva na-te, v’ Avenol je začel svoje čiščenje s Het c*a. 3e odpovedal službo šefu kabi-jyj ne Pisarne, francoskemu diplomatu „e rcelu Hodenu, ki se je za časa sploš-,)n evr°Pske krize v septembru odkrito •air •' prot* Daladierjevi in Chamber-Politiki in zahteval intervencijo Nr. v !a narodov v tedanjem sporu med Anc‘i° in Češkoslovaško.
Drc?Z.Pust uradniškega aparata pa ns ijn 'taylja samo politični, temveč tudi narnrt”' prot)lem- Nameščenci Društva v °dov imajo individualno pogodbo in oh*/1 ^eru odpustitve pravico do večje nai,,x,nine' Ker pa so plače v Društvu Aven t • ura<^T1^ke plače na svetu — CO.oon 'ma	njegovi	namestniki
seL.; in vodilni uradniki posameznih t>0nip 00 švicarskih frankov letno — kQven,l Spoved sedemdesetih uradni-Oda^^ milijonov izrednih izdatkov. tavn«iP»?ra^un društva narodov je v tcžju in bo vzdržal to izredno ob-
težitev. Hoden je dobil 100.000 švicarskih frankov odpustnine.
Avenolova čistka se formalno izvaja pod pretvezo štednje. To omogoča Ave-nolu, da bi odstranil dva vodilna uradnika nearijskega porekla z njunih dosedanjih mest: Poljaka' dr. Raxchmanna, načelnika zdravstvene sekcije, in Rusa So-kolina, namestnika gen. tajnika. Reorganizacija birokratičnega aparata se izvede tako, da bodo dosedanje sekcije, ki jih je 11, združili v dve veliki sekciji. Sekcija za narodnostne manjšine, za razorožitev in za mandatna ozemlja — prav razpustitev teh sekcij pomeni senzacijo mednarodne politike — in ves aparat bo razdeljen na osrednjo in občo socialno sekcijo. Zanimivo je, da je ravnatelj svetovno znane knjižnice Društva narodov Holandec Levenson prostovoljno podal demisijo, ker se ne strinja s protidemokratičnimi nazori Avenolovimi.
Osebne spremembe v Ženevi so seve-
TOPLA ZAŠČITA PRED MRAZOM IN VETROM JE POTREBNA TUM VAŠI KOŽI.
Hranilna Solea - krema, s tem da jo varuje, v resnici tudi greje kožo.
i
i
H
m -m
imma
da samo stranski pojavi velike načelne reorganizacije po načrtih Bonneta. Kakor hitro bo preosnova uradniškega aparata končana, začne generalno tajništvo pogajanja z Berlinom, Rimom in mogoče tudi z Japonsko, da bi jih ponovno pridobil za Ženevo. Pogoj udeležbe totalitarnih držav je seveda to, da bi bil ukinjen zloglasni člen 16. pakta (sankcije proti napadalcu). To obnovljeno Društvo narodov pa nima mnogo upanja na univerzalnost, za katero se trudita Bonnet in Avenol. Izključeno je, da bi moglo novo DN pridobiti k sodelovanju Združene države Sev. Amerike in zelo dvomljivo je, ali ostane v njem Sovj. Rusija. Toda ne samo to; cela vrsta držav, zlasti ameriških, z novim DN ne bo hotela imeti nikakih stikov. Prav v teh dneh se je zgodilo, da se je Chile vrnila v DN; če pa bo ženevska institucija orodje v rokah drugih idej kakor doslej, Ghile in nekatere druge države ne bodo več njene članice. Novo DN si pridobi mogoče Brazilijo, ki danes ni njegov član, na drugi strani pa je verjetno, da se bodo ameriške države z USA vred vrnile k staremu predlogu Kolumbije in ustvarile lastno Društvo narodov ameriških držav.
Novice
Poziv gospodarskim, trgovskim in obrtniškim krogom
Ob priliki 20*letnice Jugoslavije želi naš list tudi s svoje strani pokazati gospodarski, kulturni in socialni razvoji Maribora in cele naše severne meje. Temu izvodu, ki bo izšel 1. decembra t. 1., hočemo dati posebno svečan videz, veliko večji obseg in čez desettisočno naklado, ki io bomo razposlali naročnikom in prijateljem našega lista širom Jugoslavije. Obenem hočemo pokazati gospodarski razvoj Maribora, ki je s svojo privatno iniciativo dosegel tak razmah, da se po pravici imenuje jugoslovanski Manchester.
Kot k zelo važnemu činitelju v našem gospodarskem življenju, se obračamo tudi na naše gospodarske, trgovske in obrtniške kroge ter jih prosimo, da blagovolijo uvrstiti v to svečano številko reprezentativen oglas svojega podjetja, ki naj služi kot dokaz, da se zavedamo velikega gospodarskega pomena našega mesta in naših krajev. S tem boste podprli stremljenje in eminentne zahteve našega lista, ki na vso moč podpira gospodarske težnje naših krajev. Samo močno, zdravo in neodvisno narodno gospodarstvo vodi k napredku in samo kot tako zamore biti obenem tudi regulator našega kulturnega življenja.
Ker moramo iz tehničnih razlogov imet* zadevno gradivo čimprej zbrano, Vas prosimo, da predate oglas za to jubilejno številko najkasneje do 25. t. m. v naši opravi, Kopališka ul. 6.
Za vse eventualne informacije Vas pa prosimo, da se obrnete na tel. štev. 28-67.
UPRAVA »VEČERNIKA«.
Značilno pri teh odpustih je dejstvo, da niso bili odpuščeni na novo sprejeti delavci, temveč že poprej zaposleni. Pred odpustom namreč niso varni niti kovinarji, ki imajo po več desetletij zaposlitve pri K1D, niti ne sposobni, strokovno izvežbani. Kajti mnogi neizurjeni, kovinarskega dela nevajeni, so ostali, medtem so pa izgubili zaslužek mnogi pridni, dela vajeni. Iz tega vidimo prozorno tendenco, da se ustvari poseben sistem. Predvsem hoče podjetje s starim stale-žem delavstva zadostiti povišani produkciji v povečanih in novih obratih, na drugi strani pa ustvariti med delavci strah pred odpusti, kajti danes nihče ne ve, kaj ga jutri čaka. Z zastrašitvijo se pa ustvarja ponižnost in znano kieče-plazstvo, ki nam Slovencem žal ni tuje.
Pri vsem povdarjamo dejstvo, da vse-! ga tega niso poznali jeseniški kovinarji pred leti, ko so bile železarne še last Italijanov in Nemcev iz zamejstva. Zdaj so delno v domačih rokah, delno pa v tujih po narodnosti in domačih po državljanstvu. Tako se ustvarja nezadovoljstvo med ljudstvom na državni meji. In ker se mali radi zgledujejo po velikih, bodo marsikaj radi posneli, zlasti če niso naše krvi. Zanimivo je tudi, da K1D izkorišča tudi težak položaj naših pasivnih pokrajin. Iz Prekmurja je dobila več težakov in jih plačuje po dosti nižjih mezdah kakor ostale delavce. S teni pritiska na mezde in ustvarja tudi razdor med slovenskimi pokrajinami.
S tem pa že tudi vidimo, kako se vprašanja raznih naših krajev vežejo med seboj. Zato je dobro, če jih obravnavamo in jih skušamo rešiti. Seveda tako, da bo prav veliki večini našega naroda, in ta sestoji iz kmečkega in industrijskega delavstva.
Življenje jeseniškega kovinarja
Na Jesenicah je že desetletja stara železna industrija. Mirno lahko trdimo, da daje svoj pečat vsej Gorenjski. Saj je združila vse male železarske obrate širom gorenjske pokrajine v eno samo veliko, moderno železarno, ki se deli na tvornici na Savi in Javorniku. V njih je zaposleno ne samo jeseniško prebivalstvo, temveč hodijo v jeseniške železarne od Kranja pa do Bohinja in Rateč. Največji stalež delavstva je bil lansko in letošnje leto do odpustov. Pri KID je delalo samo blizu 150 ljudi manj kakor štiri tisoč. Lani je postavila tovarna visoko peč za taljenje rude. Take peči, seveda dosti bolj preproste in manjše, so že nekoč stale na Jesenicah in drugod po Gorenjskem. Z novim plavžem izdeluje KID naravnost iz rude različne železne izdelke kakor žico, pločevino, žeblje. cevi itd. Da je od dobrega uspevanja industrije v veliki meri odvisno življenje na Gorenjskem, pričajo že same številke zaposlenih, ki za naše prilike gotovo niso majhne. Najbrže ima samo še TPD kaj več rudarjev v svojih revirjih, kakor ima KID kovinarjev v svojih obratih, vse
druge tovarne so pa manjše.
Nekoč je delo pri KID imelo dokaj privlačnosti. Kdor je bil sprejet v službo, je samo zaradi česa izrednega prišel ofi zaslužek. Ce je bi! količkaj sposoben delavec, je imel zagotovljeno bodočnost. V zadnjih letih, zlasti od lani naprej, pa marsikaj vzbuja pri prebivalstvu veliko nezadovoljstvo. Postopanje z delavci je KID poostrila tako zelo, da ne pozna že nobene druge kazni več za pregreške kakor zgolj — odpust. Na obratnih deskah se vsak dan pojavljajo nove odredbe in nove odločbe s pretnjami odpustov. Nekatere so naravnost smešne kakor tista, ki prepoveduje otrokom tovarniških delavcev zadržanje na tovarniški progi. Če bi koga zalotili, bo oče odpuščen, da-si je brez vsakršne krivde. To je en sam primer! In KID tudi resnično odpušča. Ne toliko zaradi pregreškov kakor zaradi svojih posebnih načrtov. Zaradi povečanih in novih obratov je morala sprejeti v delo nad 1300 novih delavcev. Do zdaj je pa že odpustila 500 delavcev, ne da bi zmanjšala obratovanje. Napovedani so pa še novi odpusti.
Grozen umor na Janževern vrhu
Na Janževem vrhu pri Ptujski gori so včeraj našli truplo 19-letne prevžil-karice Neže Lubaj. Ležala je razmesarjena za hišo svojega nečaka Letonje, kjer je bila doma. Predsinočnjem se je vračala od sosedovih domov. Na poti jo je iz zasede napadel morilec in jo s sekiro pobil na tla. Dobila je več budili udarcev,'da je bila takoj mrtva. Pri razteleseuju jc bilo ugotovljeno, da je lobanja čislo razdrobljena. Neža Lubaj je bila že pet let ločena. O svojem možu, ki živi nekje v Ljubljani, ni imela nikakega sledu. Njen mož se je ločil oil nje tako, da jo jc spravil v umobolnico, kjer pa so ugotovili, da je duševno zdrava. Bila je precej premožna. Imela je lepo posestvo, ki ga je prepustila svojemu nečaku Letonji. Zahtevala pa je visok prevžitek v naturalijah in denarju, kar pa je nečak nerad dajal. Poleg tega je imela Neža še svojo živino. Tako si je večkrat pridobila lepe denarje, katere pa je posojevala svojim znancem. Kdo je izvršil ta nezaslišani umor, šc ni dognano.
Oče: »Vse sem žrtvoval zate, da sl ogel s(udlrati medicino, in zdaj, ko si končal, mi praviš, naj se pitju in kajenju odpovem!«
Zaradi odpovedi službe v smrt
Celje, 19. nov.
Danes zjutraj ob 6. se je na domu pri Skalni kleti ustrelil v postelji bivši sluga hotela »Union« 441etni Lavrenčič Avgust. Novi lastnik hotela je pred 3 dnevi zamenjal vse osebje, med drugimi je z 200 din odpravnine odpovedal službo tud! Lavrenčiču, ki je bil tu uslužben 20 let Lavrenčič bi sicer lahko živel tudi brez te službe, ker ima posestvo.
Gostovanje tezenskega sokolskega odra na Pragerskem
V nedeljo gostujejo v sokolski dvorani na Pragerskem tezenski sokolski igralci, le to prvo gostovanje Tezenčanov na Pragerskem. Za to priliko so si izbrali domače delo, dramo v petih dejanjih »Ko umira sreča«. Igro je napisal g. Hmko Rebolj in so z njo tezenski sokolski igralci med drugim gostovali tudi v mariborskem Narodnem gledališču, kjer so doživeli popoln uspeh. Režijo vodi avtor sam, sodelujejo pa poleg njega najboljši igralci tezenskega odra.
Začetek predstave je ob 19. uri zvečer ter upamo, da bodo Pragerčani v nedeljo napolnili sokolsko dvorano.
o. Odlikovanje. Z zlato kolajno za državljanske zasluge je bil odlikovan Ivan Toni, zvaničnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi.
o. Premeščeni sodniki. Premeščeni so naslednji sodniki okrajnih sodišč: Oton Vičič iz Valandova v Mursko Soboto, Vital Oblak iz Jajca v Prevalje, Mirko Dežela iz Šmarja pri Jelšah v Valandovo In Franc Rupert iz Prevalj v Jajce.
o. Izredna vlaka Beograd—-Jesenice. Po rešenju generalne železniške direkcije bosta vlaka štev. 10 in 9 še nadalje vozila na progi Beograd—Jeseni-re, in sicer do 1.4 .maja 1939, leta. Brzovlak št. 10 odhaja iz Beograda ob in ima zelo dobre zveze z Mariborom, Kamnikom, Novim mestom, s Planico in z Bledom. Prav tako pa so tudi zelo dobre zveze z obratnim br-zovlakom iz Jesenic v Beograd.
o.	Na Oslrežu pri Polšniku je požar uničil domačijo posestnika Jožeta Seručarja. Medtem ko sta bila oče in mati v cerkvi, je njun 3-lelni sin Slavko spal v goreči hiši. Olrok je kmalu podlegel, domačija pa je do tal pogorela.
o.	Vlom v Ljubljani. Neznani storilec je vlomil v stanovanje upokojene poštne uradnice Desingerjeve v Tavčarjevi ulici in odnesel zlato damsko uro.
o.	Smrt v občinskem zaporu. V Kamniku j<' bil ključavničar Viktor Horvat predobre volje. Zato ga je občinski redar vtaknil v zapor, da se tam te/, noč strežne. Ko je zgodaj zjutraj
neka ženica šla mimo občinskih zaporov, je opazila, da uhaja skozi vrata dim. Takoj je o tem obvestila občinske organe, ki so v zaporu našli Horvata mrtvega. Zadušil sc je v dimu, ker sc je pod nesrečnikom iz nepojasnjenega vzroka vžgala slamnjača.
o.	Zopet požar na Dravskem polju. V soboto ponoči je nastal pri posestniku Antonu Marčiču v Sp. Gorici požar v stanovanjski hiši. Ogenj je povzročila iskra iz dimnika, vsled katere se je še vnela kopica slame, ki je bila v bližini hiše, preko katere se je požar razširil na sosednje poslopje posestnice Marije Pernar, škoda, ki se ceni na okrog 30.000 din, je krila z zavarovalnino.
o.	Prodaja ukradenega blaga. Bivši trgovec Drnovšek Mirko iz Podove, nazadnje uslužben v Trgovskem domu v Mariboru, je prodajal po Dravskem polju razno manufakturno blago, ki si ga je prisvojil pri delodajalcih. Mestna policija je skupno z orožniki iz Bač zaplenila večje količine ukradenega blaga. Drnovška so aretirali in oddali v tukajšnje zapore.
o.	V Cirkovcih je umrl v starosti 80 let župnik in duhovni svetnik g. Baušl Anton. Pokojni je bil med farani zaradi svoje pravičnosti zelo priljubljen, ki ga bodo radi dolgoletnega pastirovanja ohranili v blagem spominu.
o.	Velik požar v Framu. Včeraj približno ob pol 2. uri zjutraj je nastal v gospodarskem poslopju posestnice Prelog Jožefe v Framu iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar, ki je tudi zraven stoječo kolarnico popolnoma upepelil. Zgorela je vsa krma, slama, gospodarsko orodje, mlatilnica, slamoreznica, dva voza, dvoje sani in še mnogo drugih gospodarskih stvari. Skoda znaša okrog 10.000 din, ki je le deloma z zavarovalnino krita.
c. Z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« bodo v torek gostovali v celjsKern Mestnem gledališču člani ljubljanske opere. Velja abonma.
c. Kdor hoče naročiti Miklavža za Miklavžev večer, naj se oglasi pri Gasilski četi v Celju.
c. V gledališču igra danes ob 20. »Vzajemnost« burko »Lumpacij vagabund«.
c. Umrla sta 84letni preužitkar Jernej Šmerc iz Sp. Hudinje in dninarica Sanda Ivana iz Laškega.
c. Žaga je zagrabila pri delu posestnika Strgovška Jurija iz Dobovca pod Kumom in mu odtrgala 3 prste, v bolnišnici pa so mu vzeli še četrtega.
n. Radlorazstava, ki so jo priredili v paviljonih beograjskega velesejma, ima namen, propagirati razširjenje radiofoni je. Radioklub, ki je to razstavo priredil, je izdal tudi posebno propagandno brošuro.
Maribor
Pozdrav našemu učiteljstvu
K NOCOJŠNJEMU KONCERTU UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA »EMIL
ADAMIČ«
Danes zvečer priredi učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane pod vodstvom g. Milana Pertota v sokolski dvorani (Union) v Maribora velik vokalni koncert, ki bo mogočna manifC' stacija naše narodne misli in našega državljanskega ponosa in ki iz raznih vidikov zasluži toliko pažnje, da mora biti koncertna dvorana zasedena do zadnjega kotička.
Že dejstvo, da so si izbrale naše obmejne učiteljske organizacije ob prilik? «večane proslave 20-Ietnice osvobojenja in zedinjenja vprav naše obmejno mesto za svojo koncertno prireditev, je navdu-ševalno odjeknilo med celokupnim narodnim prebivalstvom našega mesta. Saj morajo vsi nepristranski opazovalci javnega življenja, osobito ob naši severni meji, priznati, da so bili učitelji tudi v onih časih, ko so se polagali temelji našega osvobojenja in zedinjenja, najagil-nejšl narodni delavci med našim obmejnim narodom in da se je to njihovo neustrašno in požrtvovalno delo za časa majniško-deklaracijskega pokreta stopnjevalo do viška.
Naše učiteljstvo se namreč ne udejstvuje samo v svojih poklicnih in strokovnih organizacijah, temveč v vseh na-
rodnih. gospodarskih in kulturnih društvih na našem podeželju, in velik de kulturnega dela sloni sploh le na ra,na našega vztrajno delavnega in nesebičnega učiteljstva.
Vokalni koncert Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« bo zatorej manifestacija tega resnega ustvarjajočega ku -turnega dela med našim narodom, in sveta dolžnost nas kliče, da vsi prinesemo svoj obolus na oltar ožje domovine m skupne države in s polnoštevilno udeležbo izkažemo čast In priznanje ve"^‘ mu vzgojnemu in kulturnemu delu nastn obmejnih učiteljskih društev.
Še prav posebna dolžnost pa veže celokupno članstvo naše »Glasbene Mat' ce«, da se tega koncerta polnoštevilno udeleži, ker ga vodi priznani strokovnjak g. Milan P e r t o t, ki bo odslej vodi tudi pevski zbor »Glasbene Matice« ' Mariboru.
In naša jugoslovanska mladina? Pr®* pričan sem, da bo, kakor vedno ob tak«« prilikah, tudi danes na mestu. Brez m'a' dine ni živPenja, brez mladine tudi na koncertih ni manifestaciiskih impulzov-Dr. Ravnik Rudolf
predsednik
»Glasbene Matice«
Za orikliučifev Krčevine k mestu
KAJ VSE GOVORI ZA PRIKLJUČITE V? — 90% OBČANOV JE ZA PRIKLJUČITEV
novanjski najemniki rajši najemajo stanovanja v Mariboru.
1. Vsa mesta: Ptuj, Celje, Ljubljana. Beograd, Zagreb itd. se širijo v svojo okolico, zato bo končno tudi Maribor razbil obroč okoli sebe.
2. Maribor je važna obmejna postojanka. zato ga je treba z inkorporacijo okolice okrepiti.
3. Maribor da Krčevini sledeče dobrine: vodo, luč, živilski trg, nakupovalne prodajalne, pošto, višje šole, razne urade, zdravstveno pomoč, lekarne, bolnišnico, cerkev: vsega tega Krčevina nima.
4. Zastran pošte je Krčevina občutno zapostavljena, kajti mariborska pošta popoldne sprejete brzojave v Krčevino dostavlja šele drugi dan, s čimer pogosto nastanejo nevšečnosti in usodne zamude.
5. Za priključitev govori tudi davek, kajti ne samo da je vodarina v Krčevini višja, so tudi občinske doklade v Krčevini narastle na blizu 200%, medtem ko znašajo v Mariboru samo približno 100%.
6. Krčevina je v III., Maribor pa v II. draginjskem razredu, kar tvori letno 1200 din. Radi tega so prikrajšani vsi upokojenci, pa; tudi hišni posestniki, ker sta-
7. Občinski odbor v Krčevini je že le' ta 1927 sklenil priključitev in tudi toza' devni plebiscit je odločil v tem sniis>11-
8. Sedaj je 90% občanov in davkopte' čevalcev Krčevine izreklo željo po Prl| kliučitvi in krivica bi bila. ako bi z°P^ odločila ostala neznatna peščica s sv*3' jimi argumenti.
Zagonetna smrt mladenke na Teznem
Včeraj zjutraj je v mariborski nici povsem nepričakovano umrla -s na navijalka pri Thorai Ana Spatnbau iz Jenkove ulice na Teznem. Na dom P klicani zdravnik je odredil takojšen Pr.._ voz mladenke, ki se je zvijala v bole nab, v tukajšnjo bolnišnico, kjer so us tovili zastnipljenje. Vzroke zagone smrti mlade Anice bo ugotovila šele P w iskava.
Kultura
Koncert Učiteljskega pevskega zbora
Drevi bo po dolgih šestih letih obiskal naše mesto zopet enkrat ^Učiteljski pevski zbor Emil Adamič" iz Ljubljane. Iz Ljubljane zalo, ker ima lam svoj stalen sedež in vaje. Je pa to zbor vsega slovenskega učiteljstva, ker Ivori članstvo tega zbora učiteljstvo iz najoddaljenejših krajev naše banovine, podpira pa gmotno la avantgarden zbor celokupno slovensko učiteljstvo. V trinajstih letih svojega obstoja jc zbor prirastel učiteljstvu tako k srcu, da mu je postal že — conditio sine. (|ua non! Je to ena najlepših cvetk ne-Mctih drugih kulturnih ustanov našega požrtvovalnega učiteljstva. V teh trinajstih Iclili dela je učiteljstvo, včlanjeno v zboru in ostalo, doprineslo nešteto žrtev za razvoj naše pevske umetnosti. Danes bodo naši kulturni pionirji zopet med nami. da nam prilijejo v času, ko se človeštvo odvrača pod pezo evropskih političnih potresov od kulturnih dobrin, novega upanja in novih moči; da nas z našo zrelo pevsko umetnostjo ponovno prepričajo, da še ni konec vseh dni, da pla no la še nekje plamen resnice in lepote. za kaiero se izplača živeti in rte! ovali.
Dobro bo, da seznanim naše ob iinstvo ob tej priliki s kratko zgodovino tega pevskega zbora, kateremu
teče zibelka prav za prav v Julijski krajini.
Nekako pred osemnajstimi, dvajsetimi leti je od nekod iz tujine privihral med tržaške Slovence prof. Srečko Kumar. Njegova vihrava narava mu ni dala prej miru, dokler ni po napornem obletavanju najzakotnejših vasic Julijske krajine zbral skupaj uči-telje-pevce ter organiziral po vzoru moravskih učiteljev zbor, ki je nosil ime .,Pevski zbor Zveze slovenskih učiteljev Julijske krajine1. Predaleč bi moral, če bi hotel podrobno opisati ogromno delo, ki ga je opravljal ta zbor med Slovenci v Italiji. Mojster Kumar je ta zbor znal dvigniti v kratkem času do lako izkristalizirane umetniške višine, da so poslali na zbor pozorni ne samo Slovenci, temveč tudi Italijani sami, ki so ob marsikateri priliki napisali zboru največja priznanja. Usoda je hotela, da se je Kumar preselil v svojo ožjo domovino in za njim Uidi postopoma skoraj vse učiteljstvo, ki je sestavljalo zbor ..Učiteljske Zveze' v Italiji. V novi domovini se je delo. prekinjeno v Italiji, nadaljevalo. Ustanovilo se je leta 192.">. v Ljubljani zopet „Učiteljski pevski zbor“, ki je pozneje dobil ime po svojem največjem mentorju — Emilu Adamiču. Zbor je zopet vodil Srečko
Kumar. V novi domovini ga je tem lažje privedel do popolne umetniške višine. Povedel je zbor večkrat tudi onstran naših meja — dokumentiral s lem zborom v tujini zrelost naše pevske umetnosti. Po nekaj letih je vodstvo zbora prevzel Kumarjev najožji sodelavec že iz dobe. zbora Učiteljske zveze" v Italiji, rekli bi lahko, Kumarjev učenec — M i 1 a n P e r t o t, ki je kol zvesl Kumarjev naslednik znal obdržati zbor na oni višini, do katere je zbor privedel Srečko Kumar, ga v tem času še bolj utrditi in poglobiti. Tudi Pertot je vodil ta zbor že v tujino, od koder je prinesel v domovino samo superlativna priznanja in lavorike.
Cilj tega zbora je bil vedno, prikazali občinstvu najizrazitejša jugoslovanska zborovska dela v najpopolnejši obliki. To je lenni zboru najprej mogoče, ker sestavlja zbor članstvo, ki je v svoji predizobrazbi prejelo dovolj Irdne pevske podlage, da premaga vse ležkoče naše najnovejše pev. literature.
Zborovska dela, ki so pred leti veljala še, za neizvedljiva (Lajovic: „Lan‘‘; Kogoj: ,,Vrabci in strašilo"; Oslcrčeva dela itd.), so s strani lega avantgardnega zbora doživela svoje prve izvedbe in vzbudila v glasbenem svetil nemalo začudenja. Morda tiči v lem avantgardnem poletu tudi največja moč lega zbora, ki predstavlja danes v slovenskem glasbenem življu — najzrelejši glasbeni intclektualizem.
Spored, s katerim bo zbor n® pil na nocojšnjem večeru, predsta' izbrane bisere jugoslovanske Z*}0T ske glasbe. Slišali liomo mogočno matsko delo Ivana Gerbca « v ci molijo" in Lajovčevo „Zla ^ blatni vasi", obe skladbi na Čev leksl. Dalje pretresljivo sk a »tace moj" Ivana M a t e 1 i č,a’insUi ro so nam v predelavi za in*a... ^c. zbor že pred leli zapeli „Slavčki j lo, ki se nam je že takrat tako v i v spomin. V drugem delu spore «jjjj do zastopane najboljše obdelave ^ narodnih pesmi E. Adamiča 1 ^ Osterca. Zaključil bo zbor s'°J _ stop z mogočno skladbo istrskesa^-, dalel ja I v a n a Matitiča n .nlC ce“. Ta veličastna skladba, ki nos ^ po islrskem narodnem inslrumen ’ jja
melji vseskozi na glasbenih e e istrske folklore, idealiziranih oV-različnejših glasbenih oblikah, ež. ; škili skupinah in solih. Po svoj aj, nosli, arhitektonski kakor UuU vska ski obdelavi zasluži ime »fD°.vorijo simfonija". Vsa dela spore a	jiC.
zgolj bisere naše zborovskefc Ra. Tradicija, umetniška višina zb	da
kor tudi dirigent so nam po ,i(Jeai-bomo ta dela slišali tudi v nejši obliki.	.	s ta
Glejmo, da ne bo šel man 1 lepc pevski praznik, da ne zaiuu i prilike in obiščemo nocoj ., \(ia-(oljskega pevskega zbora mič" v polnem številu!
Prometna ureditev Glavnega trsa
SE O NEKATERIH PROMETNIH OVIRAH IN POMANJKLJIVOSTIH, KI JIH JE
TREBA ODPRAVITI.
Druga pomanjkljivost prometne uredi- blem za pešce. Mislimo si, da pride kdo
iz Ruške ceste in hoče preko mosta: po
tve na Glavnem trgu pa je sledeča: oni, ki ie uredil promet, je napravil to napako, dj* je avtobuse, ki vozijo na progi glavni kolodvor—Kralja Petra trg in dalje, dirigiral tako, da morajo, ko nadaljujejo svojo progo od avtobusnega kolodvora, voziti kratek kos v nasprotni smeri, kakor gre ves promet in morajo presekati cesto M pri prihodu vseh vozil z mosta na *rS, kjer je gnječa radi številnih vozil, ki
sedanjem sistemu mora okoli celega otoka ter mora kar trikrat presekati cesto in sicer tam, kjer gre odcep proti Franko-panovi ulici, drugič pri odcepu proti Tržaški in tretjič tik pred mostom. Po otoku samem se sme sicer hoditi in ob robovih, vendar ni s tem prav nič olajšan prehod, kar pomeni pogosto nepotrebno iz-ubo časa. Jasno je, da se nc more ustav-
drove ceste je poveril trgovskemu pomočniku Matiji Š. prodajo manufakturne-Ka blaga. Ko je Š. celo zalogo razprodal. je izginil v Zagreb in nato liaprej v Dalmacijo. Nepoštenega trgovskega družabnika išče sedaj mariborska policija.
m. Dragocen uhan jc izgubila posestnica (treta Bruderman iz Košakov. Zlat uhan ima vdelan velik briljant. Uhan je vreden 1500 dinarjev.
ni. Zopet tatvine perila. Tatvine perila so zadnje dni vsakdanji pojavi. Tako je včeraj nekdo ukradel železničarjevi ženi Neži Natek iz Vrbanove ulice za 250 dinarjev perila, ki se je sušilo na dvorišču. Perilo je bilo ukradeno tudi uradnikovi ženi Tončki Šetina iz Tomšičevega drevoreda in ima okoli 400 dinarjev škode.
m. Tatovi v Slovenskih goricah. Zadnje dni je bilo v Oseku v Slovenskih goricah okradenih osem posestnikov. Iz shramb je izginilo gospodarsko orodje, poljski pridelki, iz stanovanj pa obleka in perilo. Orožniki so tatovom že na sledi.
Prihajajo tudi iz Koroške ceste in vozijo ljati prometa na mostu, vendar lahko vi-Proti Tattenbachovi ulici, največja. Ti dite ob vsakem času ljudi na robu pločni-autobusi morajo presekati cesto, da lahko ka, ki čakajo prilike, da stečejo na drugo zavijejo okoli centralnega otoka in nada- stran mostu, kar pa ni v korist protne-. ljujejo pot čez most. To je nekaj absurd- tu in je nevarno. Tudi tu bi se morala naj, nega in ni mogoče razumeti, kako je bilo ti rešitev, ki bi odgovarjala vsem, v koli- • mogoče kaj takega odrediti, ker bi vsa- kor je to mogoče.
ka druga rešitev bila na mestu, posebno j Malcnkost)	k? bi priponiogla do večje
ato, ker h avtobusi s svojo mogočno ka-	sigurnosti na	križiščih, je	ta, da	naj bil
oserijo popolnoma zaprejo vso cesto. To	ime]i strainiki po vzoru	drugih	večji!l!
napako je treba ci,npny odpraviti, dok er megt be]e rokavi čijjh mangetc a,0 > se ne zgodi kaka nesreča, kajti razen te-	cio konlo]ca	j
.ga je ta način vožnje proti principu vsega	...	v .	I
Prometa na trgu, ko mora biti ves isto-! '° so vPr1a5.an^a> kL bl -!lh, b 1 0 trfb;5! smeren. Ali bi morali autobusi po prihodu res,t' v naib,lz" bodočnosti, kajti po toči
štajiTzid^	naPfe, *"***? b°d° komaj pokazafe, nega avtomobila je bilo najdeno na cesti
tem skozi postajo ob pisarni sc uvrstiti vendarle so 80n nastetc nalb°b 0CltnJ-"led ostala, v isto smer vozeča vozila, ali
kartolej, voSiano p!: trto, umetno usnje pri
.OBNOVA" Lr,VAW «
m. Rezervno avtomobilsko kolo tovor-
pa bi morali obrniti v Zidovski ulici in bi moral stražnik, ki straži na križišču Tat-‘.enbachove in Vetrinjske ulice, za hip
I. I december. Sokolsko društvo Ma-ribor-matica proslavi državni praznik ^staviti promet, dokler ne bi autobus kre j Ujedinjenia na svečan način. Na predve-nil okoli pisarne postaje proti mostu, j čer praznika dne 30. nov. sc bo vršila Mogoče bo kdo rekel, da je to neizvedlji- f velika telovadna akademija v Sokolskem vo, kar pa ni, in da je obračanje auto- f domu. 1. dec. dopoldne ob 11. uri prosla-busov težko in zamudno, vendar se mora; va in razvitje naraščajskega prapora,
rešiti to vprašanje, kakor se more, ono ^resekavanje prometa pa mora izostati. To bodo uvideli tudi merodajni faktorji. Na samem mostu vlada red, zato pa
zvečer pa skupno z Udruž. rez. oficirjev,
e spet na trgu Kralja Petra nerešen pro-! doma.
Maistrovimi borci, udruž. vojnih invalidov in Zvezo vojnih dobrovoljcev slavnostni ples v vseh prostorih Sokolskega
Maribor—Konjice. Kolo dobi lastnik pri S. S. špediterju Juliju Jerebu na Aleksandrovi cesti 6.
m. Požar v Slovenski Bistrici. V Slovenski Bistrici je požar uničil kozolec posestnika Kumerja in napravil 50.000 dinarjev škode. Požar je nastal zaradi neprevidnosti.
m. Pol vagona jabolk so ukrad i splitskemu trgovcu Danilu Živkov'čn. ki je v Račah kupoval jabolka in jih shranil v Bahlerjevi graščini. Nekdo je ta shranjena jabolka ponovno prodal drugemu trgovcu. Škode je 17.000 dinarjev.
m. Sodišče potrdilo volivne reklamacije.
v,krajno sodišče v Mariboru je potrdilo v'ečinoma vse volivne reklamacije, ki so °ile vložene pri mariborskem mestnem poglavarstvu. Na podlagi potrjenih reklamami bo sedaj mestni popisovalni urad popravil volivne imenike, in. Anketa za 1. decembrsko proslavo, ponedeljek ob 18. uri je mestni župan sklic al vsa kulturna in narodna društva na sestanek. Razgovarjali še bodo o pro-;'avi 1. decembra.
ni Umrli so v Mariboru pretekli teden ^-letna Marija Pernat, 31-letni delavec lvau Coli, 2-letna vrtnarjeva hčerka Ir-£>a Grubar, 83-letni občinski revež Ant. ^°cbek, 63-letna posestnica Julijana Auer, 35-letna zidarjeva žena Rozalija ^ajšler, 43-letni kleparski pomočnik Jos. rrus, 18-letni posest, sin Peter Tepeh, ' ''-letni želez, poduradnik Peter Pernat, ■‘^•ietni mizarski sin Peter Denac, 79-letni Josip Kučer, 38-letni pos. Miha tešeče stari tkalkin sin Edv. ini vrtnar Henrik Sojč, 26-1. ančiška Mir, 69-letna železn, .a Štancer in 60-letna zasebnica Rapoc.
m Poroke v Mariboru. Pretekli teden s° se poročili Radi Josip, mesarski moj-^ter» in Arum Antonija; Harum Rudolr. delavec, in Poderznik Marjeta, delavka; ...teger Adolf, ključavničar, in Šulc Oti-,'Ia> šivilja; Murko Albert, zasebni urad., I" Knescr Marija, šivilja; Krois Alojz, pt!ezniški pisarniški sluga, in Bračko |~Va> posestnica; Jurše Adolf, sodarski Pomočnik, in Razbočan Jožefa, tkalka; ''akar Jakob, tkalec, in Vazzaz Marija, ')varniška delavka:	Polenčič Franc,
^alcc, in Bregant Marija, tkalka; Dru-j-pvec Franc, mizarski pomočnik, in Jau-ik Terezija, poljska delavka; Bergoč .'Snislav, tovarniški elektromonter iz , Jubljane, in Brezec Otilija. zasebna Vadnica.
^ ni- Mariborski podružnici CMD izrekata •alivalo gospodom, ki so se ob priliki
začetnikov, ki bodo lahko z malimi stroški uživali lepote tega športa, ki je bil do zdaj skoroda samo za premožnejše sloje dostopen. Vsi Mariborčani in Mariborčanke, ki bi radi pristopili h klubu, s=> lahko priglasijo pri tehn. vodji g. Julčetu Novaku, Ob jarku 6, tel. 22-27.
ni Novo manufakturno In konfekcijsko trgovino sta otvorila na Aleksandrovi c. št. 30 gg. Ferenčak in Šetinc.
m Stolp mariborske stolnice prekrivajo. V četrtek so pričeli prekrivati visoki stolp mariborske stolnice. Namesto že popolnoma preluknjane cinkaste strehe
Volnene in svilene čipke novo dospele - Maribor, Gosposka 34
ni Obisk na Oplencu. Kdor želi romati 30. nov. na Oplenac in ostati 1 dan da» lje v Beogradu ter se od tam povrnit; šele 3. dec. (torej 1 dan pozneje, kot odide 2. XII. iz Beograda vlak »Putnik-a«), brez višjih stroškov vožnje, naj to t a-k o j sporoči Ivanu Tomažič-u, uradniku Mestne hranilnice v Mariboru, ki bo pri »Putnik-u« ob prijavi vsaj 10 oseb izposloval za to posebno dovoljenje. — Pri »Putniku« naj se vzame le običajne vozne listke v smislu njegovega razglasa.
Vljudno naznanjava, da sva odprla Ilovo trgovino
z irsanu&akturnim ba^om in konfekcijo
V Mariboru, Aleksandrova C. 3@j poleg trgovine z železnino Pintei&Lenard
Cene nizke in solidne!	Postrežba	točjia!	v
Velika izbira. Potrudila se bova, da cenjene odjemalce v vsakem pogledu zadovoljiva.
Priporočava se za cenjeni obisk
3030	 •
MII
'narti
*ifni
ki so se
'novanja g. ravnatelja Mastnaka obmejnih šol ter darovali za bo
ob
lco 50 din! Spominjajte se naše meje
v raznih prilikah tudi v dejanjih, ne samo besedah!
•n. Mariborski jahalni klub. V sredo t ečer jc bil ustanovljen pri Novem sve-c, "Jahalni klub« s tovarnarjem Jos. Rei-0t’i na čelu. Namen mu je pritegniti {J*1 več prijateljev lepega jahalnega spor-* samo dobrili jahačev, temveč tudi
dobi sedaj bakreno. V ta namen so porabili 300 nr' bakrene pločevine. Na novt strehi bodo isti okraski ko doslej.
m K otvoritvi nove ceste pri Mariji Snežni bo vozil v nedeljo opoldne izpred Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti posebni avtobus. Blagoslovitev in otvoritev nove ceste bo ob 14. uri.
m Petkov ribji trg. Včeraj je - bilo na trgu precej morskih rib. Mariborčani so jih kupili 275 kg. Cene niso bile pretirane. Sardele so prodajali po 12—15, mole po 18—20, ciple po 18—20, asial po 22, girice po 10, skombre po 14 in palamide po 28 dinarjev kilogram.
m. Motociklist napaden. Ko se je trgovec Franc Razbomik iz Hoč vračal iz Slivnice z motociklom domov, ga je napadel neznani moški, ki ga je s koloni parkrat udaril po. glavi. Razbomik je komaj imel šc toliko moči, da se je pripeljal domov. Orožniki vodijo v tej zadevi preiskavo.
m. Opeko v glavo. V mariborsko bolnišnico so pripeljali posestnico Pavlo Lešnikovo iz Limbuša, ki ji je svak vrgel opeko v glavo in jo nevarno ranil.
m. Vsak dan kradejo perilo. Zasebnica Antonija Tajzel je prijavila policiji, da ji jc nekdo z dvorišča ukradel precej perila. Policija jc uvedla proti neizsledenim tatovom perila strogo preiskavo.
m. Nepošten trgovski družabnik. Trgovski zastopnik Ernest Cizerl z Aleksan-
trajno šareča peč sa drvo
OKUSNA
CENENA
Ogromen prihranek na g-orivu.
. 't0 K P-	jroizvod
Osječke ijevsonies žefjeza i tvornice Strojeva d. d., Osijek
* Primarij dr. Pero Samaržija, specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo, dosedanji šef-zdravnik sanatorija za pljučne bolezni na Klenovniku, se je preselil v Zagreb, Preradovičeva ulica št. 5.
; Sokol Maribor II. Pobrežje uprizori v nedeljo, 20. t. in., ob 15. uri (3.) v^ gostilni Lešnik na Brezju veseloigro »Ška-piuove zvijače«. Smeha za počit.
Hotel Mariborski dvor, vsako soboto in nedeljo zabavni večer s koncertom Razna divjačina in ostala perutnina. Vina prvovrstne kvalitete. Zmerne cene Solidna postrežba.
Silvestrovanje »Jadrana« bo v Narodnem domu. Zanimiv in bogat spored.
* Občni zbor jugoslov. gozdov niške lige bo 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru.
* Tečaj slov. stenografije priredi mariborski stenografski krožek. Začetek v sredo, dne 23. nov., ob 20. uri na drž trg. akademiji, ko se sprejemajo tudi prijave.
* Bolniki so povsod. Zato je neobhod-no potrebno, da se pazi na urejeno pre bavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah Reg. 25. 801/37.
* Hoste Radvanje, v nedeljo pojedina klobas.
Satnoprodaja za Maribor:
PiNTEtt & LIEftSARD
O čem govori sodobna Mariborčanka? O redki priliki, katera bo trajala samo nekoliko dni, za kateri čas se bodo v prodajalni BATA v Mariboru prodajale damske nogavice iz čiste svile z majhnimi tvorniškimi napakami namesto po din 49.— za din 29.—.
* Gospodična Milena Gpdina, članica Narodnega gledališča, in gosp. Viktor Ačimovič, novinar, poročena dne 17. t, m. v Banja Luki.
* »Grič«, garaže, klobase, mrež.
* ISSK Maribor prosi člane, katerim je bila dostavljena prošnja za nakazila članarine, oz. prispevka za gradbeni fond, naj prošnji ugodijo.
* Na Oplenac s posebnim vlakom -Put-nika« od, 30. nov. do 2. dec. za le. din 220.—. Poklonitev na grobu blagopokoi-nega kralja Aleksandra 1. Ogled Beograda in Avale. Prijave pri »Putniku« Ma-ribor-Celje-Ptuj.
* Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica v Narodnem domu ponovi v nedeljo, .20. nov., ob 15. igro v 9 slikah »Zakleti kraljevič«.
Opozarjamo na koncert naše mlade klavirske, umetnice Nade Brankovič v Sokolski dvorani (Union) v torek 22. ob 20. Popoldne ob 5. bo igrala mlada umetnica za deco. Matere, ki se koncerta zvečer ne morete udeležiti, pripeljite svoje malčke na ta koncert. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«.
:s Gostilna Krempl, furež, divjačina.
* Pred kratkim je pričela agilna Pro-tituberkulozna liga v Mariboru s pobiranjem članarine za prihodnje leto. Društvo se obrača ob tej priliki do vseli človekoljubnih krogov našega mesta z vljudno prošnjo za čim številnejši pristop, saj gre za obrambo nas vseh pred najnevarnejšo ljudsko morilko, pred jetiko. Letna članarina znaša le 10 dinarjev, pač pa se preplačila hvaležno sprejemajo. Posebno se opozarja na to, da je pobiranja letne članarine od azilske akcije popolnoma ločeno in da se pobirajo člana f inski prispevki vsako leto le enkrat. Naj tie bo nikogar, ki se ne bi odzval človekoljubnemu pozivu naše prvoboriteljice , v borbi proti tuberkulozi!
* Ure popravlja odlično in poceni in daje jamstvo za vsako uro delavnica M. Ilgeriev sin. Maribor. Gosposka 15.
* V soboto, dne 19. novembra, vokalni koncert Učiteljskega pevskega zbora E. Adamič v sokolski dvorani (Union). — Vstopnice se prodajajo v Učiteljski knjigarni.
Kino
* Grajski kino. Prekrasen film »Tango notturno«. Pola Negri, Albrecht Schon-hals.
Union Kino. Vesela dunajska komedija »Njena velika matura« z Gusti Hu-ber, Hans Moser.
Z V O < M n >i inO OB« ■ Z * E
19. in 20. novembra 193H
. Viafca žena ima taino*
vesela opereta v nemškem jeziku KARIN HARDT	HANS	SCHONKER
Mariborsko gledališče
Sobota, ob 20.: »Boccaccio«. Red D. Nedelja, ob 15.: »Hudičev učenec«. Znižane cene. Ob 20.: »Pokojnike. Znižane cene.
Nedelja, v Narodnem gledališču. Popoldne ob znižanih cenah zelo zanimiv Shawaw melodram »Hudičev učenec«, primerna igra tudi za okoličane. — Zvečer pa isto tako ob znižanih cenah Nuši-čevo zadnje delo, vseskozi dramsko napeta, ne le zabavna, nego tudi poučna komedija »Pokojnik«
Gospodarstvo
I Spori
Nemčita in naše gosDodarstvo
Zadoščenje Planici
Svetovnopolitični dogodki zadnjih dni nalagajo nam in vsem ostalim državam Podonavja in Balkana čim tesnejše sodelovanje z Nemčijo na gospodarskem področju. Ni bilo zgolj naključje, da je istočasno, ko so v Monakovem razpravljali vodilni državniki Evrope in odločal: o usodi srednje Evrope, odpotoval nemški gospodarski minister dr. Funk v Beograd, da poglobi gospodarske vezi med Nemčijo in Jugoslavijo. Globoki smisel teli dogodkov je najlepše objasnil sam gospod Funk, ko je dejal, da bodo le-ti močan vzgib za novi gospodarski razvoj in da bodo brezdvomno vodili do vstva-ritve sklenjenega »gospodarskega prostora« v srednji in južno-vzhodni Evropi z Nemčijo na čelu.
Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo, ki predstavlja ogromen industrijski kolos, in pretežno agrarno Jugoslavijo, bi bilo vsekakor naravno in povsem zaželeno, ako bi počivalo na temelju gospodarske enakopravnosti. Toda ogromne razlike v gospodarskem razvoju posameznih držav ne dopuščajo med njimi enakopravnosti, in kaj lahko je predvideti, da bo pri gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Jugoslavijo težišče pri nemškem partnerju.
Nedavno sklenjeni gospodarski sporazum med Nemčijo in Jugoslavijo vključuje naše gospodarstvo v nemški gospodarski načrt, a obenem ga tudi podreja gospodarskim interesom Nemčije. To pa, kar vzbuja posebni interes Nemčije za naše gospodarstvo, so poleg agrarnih produktov, lesa itd., predvsem naše rude, železo, antimon, svinec in pa baker, ki ga Nemčija sama le v neznatni meri prideluje. Toda prav baker in svinec predstavljata črvrsto postojanko v rokah francoskega in angleškega kapitala, ki bo take gospodarske pozicije upo rno branil kljub veliki popustljivosti Daladierja in Chamtlerlaina. Gospodarska rivaliteta med Nemčijo in zahodno-evropskimi demokracijami utegne na tleh naše države povzročiti živahno tekmovanje, katerega pravo gospodarsko ozadje bo cesto težko spoznati.
Železarna v Zenici, ki jo je zgradil Krupp, je vsekakor važen člen pri izgraditvi naše industrije in povečanju obrambne sposobnosti naše države. Toda naša država je bila primorana prav Nemčiji prepustiti graditev železarne, čeprav je imela od drugod ugodnejše ponudbe, ker je takrat znašal klirinški obračun 30 ■milijonov mark, ki jih drugim potom ni bilo mogoče dobiti. Na podlagi nove trgovinske pogodbe je pa pričakovati še živahnejše delovanje nemških finančnih skupin, ki nameravajo okoli zeniške železarne zgraditi velik koncern, ki bi sčasoma zajel vso našo plavžarsko in železarsko industrijo. Razume se, da bo tu
soodločal naš narodni kapital, vendar bo novi sistem trčil pri svojem razmaha na trdne francoske in angleške postojanke, kar lahko povzroči razne konflikte.
Povsem nov položaj nastane za našo tekstilno industrijo. Že zasedba Avstrije po Nemčiji je povzročila okrepitev nemškega vpliva pri naši tekstilni industriji, kjer je bila Avstrija udeležena z 10%. Sedaj pa, s pridobitvijo sudetskonemških dežel, je Nemčija dobila nove centre tekstilne industrije, ki jih bo treba oživeti in za katere bo morala poiskati nove odjemalce. Češkoslovaški kapital je udeležen pri naši tekstilni industriji s 35% in Nemčija namerava s finančnim in drugim pritiskom prevzeti češko udeležbo S tem bi Nemčija vsekakor postala prevladujoč faktor v naši tekstilni industriji, vendar bi bil optimizem, da bo Nemčija še nadalje izgrajevala to važno postojanko našega gospodarstva, preuranjen. Nasprotno! Verjetnejša bi bila tendenca k zaviranju, ker razpolaga Nemčija sama s tekstilno industrijo, ki bi ji bil jugoslovanski trg prav dobrodošel.
Ker se običajno sprepletcta politika in gospodarstvo, utegne gospodarska pozicija Nemčije spreminjati tudi politično lice Jugoslavije. Pričakovati je, da se bo v zvezi s tem še bolj okrepila akcija za pretrganje vseli itak že oslabljenih vezi, ki nas še vežejo z zapadno-evropskimi demokracijami. Moramo pa dobro premisliti, ali bi bil tak razvoj res v našem interesu.
g. Gradnj‘a železnice Črnomelj—Vrbovško. Pri generalni direkciji za gradnjo železnic v Beogradu je bila te dni,že tretja licitacija za oddajo gradbenih del na projektirani progi Črnomelj—Vrbovško. Najnižja ponudnica je bila tvrdka »Jelšingrad«. Ni še znano, če bo prometno ministrstvo to licitacijo odobrilo.
g. Koliko volne je na svetu. Po najnovejši statistiki je znašala svetovna produkcija volne v preteklem letu 3827 milijonov angleških librov in je to rekord zadnjih 10 let. Največji del odpade na Avstralijo.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam ,2399.66—2414.25, Berlin 1765.52—1779.40, Bruselj 745.95—751.01, Curih 996.45— 1003.52, London 207.41—209.46, Nev/ York 4378.50—4414.82, Pariz 116.02— 117.46, Praga 150.93—151.04, Trst 231.45 —234.53.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 463—465, 4% agrarji 60 bi., 4% sev. agrarji 59.50 bi., 6% begluške 90 bi., 6% dalm. agrarji 89 bi.. 7% stab. pos. 97.50 bl„ 7% inv. pos. 99 bl„ 7% Blair 90—90.12, 8% Blair 93.50—96. Delnice: PAB 225 bi., Trbovlje 183—185,
Norvežani so po vplivu na FIS in po svojih uspehih vodilni narod v smučanju. Vendar čutijo, da se jim drugi nevarno približujejo, ter so radi tega sklenili, da se bodo pod silo prilik preorientirali, preden pridejo v nevarnost, da izgubijo svoj primat. Njim gre zasluga, da ne bo smučanja na sporedu zimskih olimpijskih iger 1940, oni so delali tudi velike tež-koče uveljavljanju naše skakalnice v Planici. Sedaj pa je norv. rekorder Rei-dar Andersen, svet. rekorder iz 1. 1935 v Planici, v »Sportsmandenu« izjavil, da bodo Norvežani le tako obdržali vodilno mesto, če bodo gradili skakalnice po načrtih, kakor to delajo v Srednji Evropi, in ne bo skakalnica odvisna enostavno od terenskega profila. On pravi, da so norveške skakalnice napačno zgrajene ter jemljejo tekmovalcu radi tega potreben občutek sigurnosti; posebno pa
poudarja vrednost velike skakalnice v Planici, ki jo postavlja vsem za vzor. Razen tega svetuje tudi svojim rojakom vežbanje v alpskih disciplinah ter PF" poroča novo kombinacijo slaloma in skokov poleg alpske in klasične.
Andersenov članek je interesanten v-pogledu preorientacije Norvežanov, saj je isti Andersen 1. 1935 in še lani v Lah' tij-u u vera val tekmovalce, da je skakalnica v Planici slaba. Toda uspehi drugih, ki so v Planici dosegli daljino pre-ko 100 m (Bradi) so privedli Norvežane do spoznanja, da lahko na dobro .dimenzionirani skakalnici doseže povprečni tekmovalec več, kakor najboljši na slabi skakalnici. Naša svetovno znana skakalnica s svojim zgraditeljem inž. Bloudkom in ves naš zimski šport so dobili z gornjim člankom popolno zadoščenje.
Jutrišnji nogometni spored
Nogometne tekme v Mariboru zopet dovoljene. — Jutri SlavijarMaribor.
Po večtedenskem odmoru bodo jutri zopet nog. tekme v Mariboru. Sresko načelstvo Maribor, desni breg, sicer ni dovolilo tekme Rapid:ČŠK, pač pa je policijsko predstojništvo dovolilo tekmo Sla-vija:Maribor, ki bo jutri ob 14.30 na stadionu Železničarja. V spominu nam je še remis, s katerim se je končala prva tekma, tako da se jutri obeta napeta borba za točke. V predtekmi se srečata ob 13. rezervni moštvi.
SK Železničar bo nastopil na vročih tleli v Murski Soboti. Pričakovati je, da se bo vrnil z obema točkama.
V Celju je na sporedu preostanek 19 min. prvenstvene tekme Olimp :Celje, ki je bila dne 23. okt. prekinjena. Ker vodi Celje z 2:0, je malo verjetno, da se bo rezultat mnogo izpremenil.
Pred fuzijo zemunskih klubov
Funkcionarji zemunske Sparte so spoznali, da jim preti izpad iz nacionalne lige, ako ne bodo svojega moštva osvežili z novimi igralci ter našli tudi nove materialne vire. V ta namen se bosta vršila v nedeljo izredna občna zbora »Sparte« in »Zaška«, da se reši vprašanje fuzije obeh klubov. Ker pa bi »Sparta« z »Zn-škom« dobila samo igralce, nameravajo pritegniti še »Vitez«, da se tudi materialno zavarujejo. Ako bo prišlo do fuzije, bo »Sparta« na jakosti gotovo mnogo pridobila, s čimer je precej tangiran naš zastopnik »Ljubljana«, ki ima trenutno samo »Sparto« za seboj na tabeli.
povabili Jugoslovane. Ta poziv utem-' ljujejo s tem, da se je treba revanžirati za poraz v medmestni tekmi Pariz:Beo-. grad, pri tem pa poudarjajo, da je povabilo tembolj upravičeno, ker Jugoslavija povsem neupravičeno ni sodelovala P-svetovnem prvenstvu. Ker je pri tej Pr:' liki Romunija že v prvem kolu proti Kub-izpadla, bi zdaj naj prišli Jugoslovani n poštev, čeprav so se že prej začela pogajanja z Romunijo za isti termin.
FRANCOZI VABIJO JUGOSLOVANE
Ker je Praga odpovedala meddržavno tekmo, predvideno za 22. januar v Parizu, sc govori sedaj v Parizu, da bodo
s. Poverjeništvo SOLNP-a v Maribor« (službeno). Delegiranje za 20. t. m.: Sla* vija:Maribor, str. sod. gg. Peteln in Ber' gant, predtekma g. Nemec.
s. Upravni odbor LNP-a je aa sVOj; zadnji seji imenoval za podzvezine.-a kapetana g. Mirka Perica.
s SK Železničar poziva vse člane la;«* koatletskega odseka, da se udeležijo ob* veznega sestanka jutri ob 10. uri naisF1* šču.
s. V Hašku je nastopila nova kriza, ker
je izvoljeni predsednik dr. Dujmovič 0“* klonil izvolitev. Bržkone bodo sklica'1 izredni občni zbor.
s. Madžarska reprezentanca, ki se Pir pravlja za potovanje v Anglijo in Skot* sko, je odigrala trening tekmo s kombinirano Hungarijo ter izgubila v razmer.« 3:9.
s. Reprezentanca Estonške je v rosm borbi nepričakovano porazila reprezentanco Nemčije v Nevalu v razmerju 5;-j s. Južno-ameriške države bodo v Lm1 odigrale koncem januarja vsakoletni gometni turnir. Brazilija ne bo sodel® vala, ker morajo klubi odigrati zaosta ^ prvenstvene tekme. Sodelovalo bo 9 d' žav.
s. Bratislava je ostala brez sportnes igrišča, ker je teren, kjer je bilo , ^ pripadel Madžarski. Sedaj bodo hit' zgradili nov stadion.
 —
KRALJICA MARIJA ROMUNSKA:
79
ntajepe
V primerni razdalji sta sledili dve pozlačeni kočiji z belimi konji. Od zadaj so stali paži, potem je jahalo spremstvo. V prvi kočiji je sedela carica mati, v drugi žena njenega sina. Nad caričino kočijo se je lesketala krona v znak, da je bila kronana in da ji je bila s tem dodeljena moč nad ljudstvom. V laseh je imela diadem fantastične lepote, po vratu in prsih so ji padali slapovi dragotin, njena obleka in plašč, vse je bilo iz zlata. Pozdravljala je skozi odprta okna na levo in desno z znamenito ljubeznivostjo svoje rodovine.
Nad drugo kočijo ni bilo nobene krone in v dragocena oblačila oblečena žena ni imela v laseh nobenega diadema. Njej bodo dodeljene njene pravice šele po misteriju maziljenja. Do tega dejanja ima še mati carica pravico do položaja prve ženske v carstvu in časti krone. Lepša, kakor je bila kdaj stara carica, je mlada v svojem bogatem razkošju. Toda njena usta so trdno zaprta in se ne znajo smehljati, izraz njenih velikih, negibnih oči je bolesten, ždi sc, kakor da so uprte vse njene sile proti prihajajoči usodi. Ali je slutila na njo čakajočo pogubo bodočnosti? Vse je kazalo, da je bolj prestrašena kakor vzradoščena.
Oba voza sta se počasi pomikala dalje, vse glaVe so se odkrile. Kako lepa je! Toda njen pogled je, tako se zdi, obrnjen navznoter. Mlada carica je ohranila ves čas kronanjskih slavnosti to neveselo zadržanje. Zdelo se je, kakor da je ne more nič razveseliti. Smehljala se je le malokdaj, in kadar se je, je bil ta smehljaj brez toplote in kakor prisiljen. Zato okoli nie ni bilo
sproščenosti. Njena bližina je zamorila vsako navdušenje. Kljub temu, da je bila prepojena z željo po dobroti, ni spadala med tiste ljudi, ki si lahko osvoje človeška srca, pač zato, ker je bila preveč nezaupljiva in rezervirana, platnen, ki sveti, a ne greje. Življenje, kakor vse na svetu, je treba ljubiti, in kdor ga ne ljubi, bo premagan že na pragu.
Kako razločno jo vidim zopet, Aleksandro, carico, stoječo vzravnano v svojem sijaju poleg carja Nikolaja v zlato sc lesketajoči kronanjski katedrali. Zlato se je lesketal tud', zrak okoli množice, ki je prišla, da se pokloni najmlajšima vladarjema v Evropi. Čisto zlato so bila caričina oblačila. Vsi pogledi so bili uprti vanjo. Lepa ženska vzbuja vedno pozornost, še toliko bolj lepa ženska, ki je obdana z magičnostjo moči in carskega veličastja ter dvignjena tako nad vse svoje sestre na zemlji. Zraven nje se je zdel car manjši. Zdelo se je, kakor da ga težka oblačila teže in da se bo zrušil pod pritiskom krone svojih prednikov. Bil je bled
in v njegovih očeh je tlel neki mistični žar. Kakor nežni žarki so žarela lica njegove žene, toda njena
usta so ostala dalje zaprta, njen pogled se je izgublja!
v daljavo, neobčutljiv za vse, kar sc je okoli nje dogajalo. Še v tem veličastnem trenutku ni izgledalo, da občuti veselje in ponos. Car pa je žarel v večji človeški toploti in bil je vsem bližji.
Vzvišena ceremonija se je odigrala v ozračju nedopovedljivega razkošja. Zrak je zvenel od prečudovitega petja, da se je zdelo, ko da prihaja z neba. Segalo je v vsako srce in povzročalo, da je človek težko vzdržal ravnotežje, čudovite prikazni bradatih svečenikov so počasi drsele po svetišču in delile blagoslov s svojimi maziljenimi rokami.
°o končanem cerkvenem opravilu sta odšla car
in carica po stranskih stopnicah na balkon, od !{0 sta se pokazala na dvorišču zbranemu ljudstvu, ko _ tako stala tam s krono na glavi, bolj podobna boz. stvu kakor ljudem, je prevzela zbrano množico g'
l sv J	y.j
veličastja, da je popadala na kolena in klicala b°' blagoslov na njiju, ki sta sfcila gori vzvišena v, ys veličastju pozemeljske moči in v blesku nebeške losti,
Vse to se je nekoč zgodilo v Moskvi, nekega ^ mladanskega dne. Zrak je dišal po španskem beza vanj se je oglašalo ščebetanje ptic ter zvonenje ’	^
nov. Sončni žarki, ki so se v tistih dneh r^z'lV‘ neba, so zlatili zemljo in jo spreminjali v carskim 1 čilom podobni sijaj.	. tr(j-
Moskva, staroslavna carska Moskva, pozneje ^ njava Lenina in Trockega, Korenskega in Stalina, je zlate katedrale so prazne. Na dragocenih stena _ stele kronanjske katedrale blede svetniki, os; sg tiho pod njenimi oboki, oltarji razpadajo, ume
jih polašča...	, * ,voje-
Na velikem trgu pred Kremljem se dvg krSto. vrsten mavzolej. V njem je rdeča soba s stek e:	^
V krsti leže pozemeljski ostanki tistega den in iz uničevalca, ki si je z modnimi bičarji mtc e j^i rok rabljev izmuznjenirni begunci cez razvaline > ^ utrl pot do svetega vladarstva carjev, ar	.(a.
svojo nogo na škrlatno rdečo preprogo, da se J zal ljudstvu, strahotni, iz mraka dvignjeni uzu P^ je pa stopil čez okrvavljena trupla svojih bratov.^ kaj ve ljudstvo? Njemu so dejali, da je odr prerok zlatega veka. In tako i orna sedaj - .eg,i procesijah k rdeči sobi, da vidi mračno obličje s
novega ukrotilca.
(Dalje
.sle1
diJ
Š&fo
Velemojstrski turnir „Avro‘’
mlada generacija je zmagala v prvi polovici turnirja na vsej črti — zvezde Capablanca, dr. euvve in celo dr. aljehin
že ugašajo?
Prva polovica turnirja, ki vzbuja po vsem svetu največje zanimanje, je zaključena. Pričela je že druga polovica. V slavnem je mogoče postaviti ob zaključku prve polovice turnirja trditev, da je odnesla zmago mlada generacija. 24letni Fine in 22letni Keres sta se trdno usidrala na čelu tabele. Oba sta igrala nadvse Podjetno in vsepovsod do zadnjih konsekvenc izrabila najmanjše napake in lahkomiselnosti velikih zvezdnikov. To ni bila samo tehnična borba, bili so to veliki psihološki dvoboji, zakaj, ni se nio-soče iznebiti vtisa, da so »zvezdniki« nekoliko podcenjevali svoje mlajše rivale, ki so pa to temeljito likvidirali in tako Potisnili svetovnega in bivše svetovne Prvake na konec tabele. Mlada generala je prinesla na »Avro« turnir elan in bojevitost ter mnogo podjetnosti. Tu se ie v prvi vrsti odlikoval Rueben Fine, ki ie igral zelo podjetno in drvel od zmage do zmage, dokler ga ni zaustavil Benjamin turnirja, simpatični Pavel Keres, ki ie zelo duhovit igralec, poln nenadkrilji-vih kombinacij in bujne fantazije. Fine in Keres sta najresnejša kandidata za Prvo nagrado. Vendar pa je ta prognoza še nejasna. Zkaj računati je treba, da so se menda po katastrofah v prvi polovici turnirja »zvezdniki« streznili ter bodo igrali v drugi polovici previdnejše. Sicer za dr. Aljehina tega ni mogoče trditi: v Prekinjeni partiji proti Reshewskemu Iz 8. kola je spet zašel v izgubljeno pozicijo ter bo to že tretji poraz, ki ga je doživel. Previdnejše pa bosta bržčas igrala dr. Fuwe in Capablanca, ki morata popra-
viti kar se sploh še da popraviti. Med mladimi pa je razočaral kandidat za svetovno prvenstvo Salo Flohr. Skušal je igrati na nož, pa mu je skoraj povsod iz-podletelo. Sedaj bo treba velikega napora, da bo vsaj nekoliko popravil place-ment. Naslednja kola pa lahko prinesejo še velika presenečenja, zlasti če bosta Fine in Keres igrala še tako podjetno in drzno, kajti ostali velemojstri ju bodo
vzeli sedaj bolj resno.
*
V Utrechtu je bilo odigrano 8. kolo. ki je prineslo sicer navidezno mirno igro, vendar pa je svetovnemu prvaku dr. Aljehinu menda spet »spodrsnilo«; v partiji proti Reshe\vskemu ima izgubljeno končnico. Capablanca je zaigral proti Flohru prav podjetno in prisilil nasprotnika k predaji. Botvinnik:Fine in Kcres-Euwe so se sporazumeli na remis.
Stanje po 8. kolu: Fine 6, Keres 5'A, Botvinnik in Capablanca 4‘A, dr. Aljehin in Reshewsky 3 (1), dr. Euwe 2’A, Flohr 2 točki.
*
Partije z ».Avro" turnirja
Niemcovičeva obramba.
(7. kolo v Amsterdamu 15. nov.)
Beli: Capablanca	Črni:	dr.	Emve
1.	d4, St'6, 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Dc2, d5 5. cxd5, Dxd5 6. Sf3, c5 7. Ld2, Lxc3 8. Lxc3, cxd4 9. Sxd4, e5 10. Sf5, Lxfo
11.	Dxf5, Sbc6 12. e3, 0—0 13. Le21, De 4 14. Df3, Dc2 15. 0—0, Tad8 16. Lb5, Td5 17. Taci, De4 18. De2. Td6 19. f3, Df5 20. Lxc6, Txc6 21. Db5, Tfc8 22. Dxb7,
Dd3 23. c4, Sh5 24. g3, De3+ 25. Kg2, Dg5 26. Kf2, f5 27. exf5, Dxf5 28. g4, Df4 29. gxh5, Dxh2 30. Ke3, Df4+ 31. Ke2, Dc4+ 32. Kel, Dd3 33. Db3+, KI18
34.	Tc2, Tf6 35. Tcd2, Df5 36. Dc2, Df4 37. De4, Dg3+ 38. Tf2, Dgl+ 39. Ke2, Tcl'8 40. h6 in črni preda.
Španska otvoritev.
(7. kolu v Amsterdamu 15. nov.)
Beli: Fine	Črni: Keres
1.	e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. Lal, Sf6 5. 0—0, Le7 6. De2, b5 7. Lb3,- d6 8. a4, Lg4 9. c3, 0—0 10. axb5, axb5 11. Txa8, Dxa8 12. Dxb5, Sa7 13. De2, Dxe4 14. Dxe4. Sxe4 15. d4, Lxf3 16. gxf3, Sg5 17. Kg2, Tfb8 18. Lc4, exd4 19. cxd4, Se6 20. d5. Sc5 21. Sc3, Sc8 22. Tfel, KfS 23. Te2, f5 24. Sb5, Sb6 25. b3, Sxd5 26. Sd4, Sb4 27. Ld2. d5 28. Lxb4, Txb4 29. Sc6, dxc4 30. Sxb4, cxb3 31. Sd5, 3d3 32. Td2, b2 33. Tdl, c5 34. Tbl, c4 35. Kfl, Lc5 36. Ke2, Lxf2 37. Se3, c3 38. Sc2, Sel 39. Sa3, Lc5 40. Kxel, Lxa3 41. Kdl, Ld6. V tej poziciji je bila partija prekinjena. V nadaljevanju je Keres po nekaj potezah odločil igro v svojo korist.
Katalonska obramba.
2.	kolo v Haagu 8. nov.)
Beli: Reshewsky.	Črni: R. Fine.
1.	d4, St'6 2: c4, e6 3. Sf3, d5 4. g3, dxc4 5. Da4+, Sd7 6. Ld2, a6 7. Sc3, Le7 8. Se5, Tb8 9. Dxc4, b5 10. Db3, Sxe5 11. dxe5, Sd7 12. Lf4, c5 13. 0—0, Dc7 14. a4, 0—0 15. axb5, axb5 16. Se4, Lb7 17. Ta7, Db6 18. Tfal, Ta8 19. Txa8, Txa8 20. Txa8. Lxa8 21. Dd3, Lc6 22. Sg5, Lxg5 23. Lxg5, Db7 24. f3. h6 25. Lc7, c4 26. Dc3, Sxe5 27. Lc5, Sd7 28. Ld4. e5 29. Lxe5, b4 30. Dd4, Sxe5 31. Dxe5. c3 32. b3, Db6+ 33. Kfl, c2 34. Db2, Dc5 35. Del, Ld5 36. f4, Lxg2 37. Kxg2, Dd5+ in beli preda.
Francoska otvoritev.
(3. kolo v Rotterdamu 10. nov.)
Beli: R. Fine	črni: Capablanca
1.	e4, e6 2. d4, do 3. Sc3, Lb4 4. e5, c5
5.	Ld2, cxd4 6. Sb5, Lxd2Jr, 7. Dxd2, Sc6 8. Sf3, f6 9. Df4, SI16 10. Sd6Jr, Kf8
11.	Lb5, St’7 12. Sxf7, Kxf7 13. Lxc6, bxc6 14. exf6, gxf6 1.5 Se5-r, Kg7 16. I)g3 , KfS 17. Sxc6, Dd7 18. Sxd4, e5 19. Sb3, Df5 20. Dd3, d4 21. 0—0, Tg8 22. f4? (sicer zelo odločno igrano, vendar je mnogo boljše 22. Dxf5, Lxf5 23. t4, kar bi dalo belemu zelo dobro končnico), Lb7! (Capablanca poskuša z zvijačo, žrtev dame je le navidezna) 23. Tt'2, Le4 24. Dd2, Kf7! 25. Taell, Tg4! 26.Sc5? (udarec v prazno; boljše bi bilo nadaljevati 26. fxe5, Dxe5 27. h3!), Lxg2!! (genialni odgovor, s katerim je rešil Capablanca partijo) 27. Txg2, Tag8 28. Te2, ext'4 29. Sb7, Dd5 30. Txg4, Txg4 31. Tg2, Txg2 32. Dxg2, f3 33. Dh3, Dg5+ 34. Dg3, Dcl-{-
35.	Ki2, De3+ 36. Kfl, De2+, 37. Kg1, Ddl-r 38. Kf2, Dxc2+ 39. Kxf3, Dc6p-40. Ke2, Dxb7 41. b3, De4+ 42. Kd2, De5 43. Dh3, Dg5-|- 44. Kd3 in remis.
Velemojstrski turnir V R 0“		e i P W SS u •v		U M O c		0 s 0 < < t!		R. Fine		j* a i a ta e >fr		>, Jd Vt F 0 ja 91 £ vi		J. R, Capablanca		M O E 0 US IV		Uspeh v prvi polovici turnirja	Jspeh v drugi polo-yici turnirja	Skupni uspeli	Jspeh v odstotkih	“D 1 08 | So I • 2 j
		l	2	1	2	1 | 2		1 1	2	1	2	1	2	1	2	l 1 2						
1 I dr. M Euwe				1		0		0		7,		0		0		ti	7»	2				
1 2	S. Flohr	0		(e;		7=		0		■/,		0		7,	0	7,		2				
1 3	dr. A. Aljehin	1		7»				0		0		1 :		1/ /•!		‘is		3				
4	R. Fine	1		1		1				1	7=	!		7=		0		57=	•			
1 5	inž. M. Bolv nJk	7=		7,		1		0	7*	n		1		1/ /a		7=		4				
1 (5	S. Reshewsky	1		1		7=		0		0		d3	M	7,		0		3				
1 7	J. R. Capablanca	1		v,	1	7,		7=		1, 3		«/,		:®3		0		37=				
! 8	P. Keies	7.	7=	v,		7.		1		7,		1		1		©	©	5				
Klubsko državno prvenstvo
Jutri se srečata v Ljubljani Beograjski in Ljubljanski šahovski klub v odločilni tekmi za naslov državnega klubskega prvaka. Ta naslov brani že nekaj let Ljubljana, ki je brez dvoma najmočnejše ašhovsko središče v državi. Po srečnem naključju, ko je Beograd dobil polfinalno tekmo v Subotici, je sedaj postavljen pred zelo težko nalogo, ki ji menda ne bo kos, tako da je pričakovati, da bo Ljubljana odnesla zmago in s tem še naprej ohranila v svojih rokah naslov prvaka. Tekma bo na 8 deskah. Oba kluba bosta poslala v borbo svoje -najmočnejše in najbolj preizkušene mojstre: Milana Vidmarja ml., Furlanija, Preinfalka, dr. Trifunoviča. Tota in Tomoviča. Tekma se igra v »Zvezdi«, s pričetkom ob 9. uri dop.
š. Turnir za prvenstvo UJNŽB v Mariboru. Po 12. kolu je stanje naslednje: Kuster 11, Peče 8‘/: Ante 7 lA (1), Mar-vin, Lukeš sen., Rupar, Reinsberger 7A, Mišura in Šket 6V2, Skala Lukeš jun. 5, Geiger 2, Vodušek 1, Karlo 0 točk. Zadnje kolo se igra v torek 22. t. m.
Film
i.	Nemčija ima po priključitvi Avstrije in Sudetov 6.726 kinematografov namesto 5.475, kolikor jih je bilo pred priključitvijo. V Ostmarki je 871 kinov, v Sudetih pa 380.
i.	Angleška filmska produkcija, ki je izdelala letno do 230 filmov, stalno nazaduje. Letos so jih do 1. okt. naredili samo 67.
Jane sz J er sz ek ®ie v gle&ališče
Danilo Viher.
I akoj po seji prosvetnega dramatske-ka društva »Čista kultura«, skrajšano “čik«, jc bjio članstvu znano stališče VsGi osmih cenzurnih odsekov z ozirom '.'f* Prireditev nove otroške igre »Tončkov Miklavžev večer«, »čik« je nam-leč hotel proslaviti triletnico svojega °bstoja z imenovano igrico.
Frvi kontrolni odsek za cenzuro moš-dialogov je črtal večino Tončkovih Vzklikov ko zagleda hudiča. Miklavže-Vc besede v rimali je potrebno izpreme-nit> v prozo. V tretjem prizoru drugega t*ciaoja hudič ob Miklavževem govoru Ue sme kihati. Drugi odsek za cenzuro ^•iskih dialogov je bil strožji: ko Katica ^leda hudiča v drugem dejanju, mora !)0 mnenju tega odseka glasno zajokati 'n basti v delno nezavest. S tem v zvezi 'A črtan ves 7. prizor drugega dejanja, a'U)r tudi 5.. s. in 9. prizor četrtega de-1‘diiu, ker Katica dvomi, ali so peklen-tako podobni ljudem. Tretji odsek 'r*1 kontrolo obleke zahteva, da so vse z°tiske črno obječene, a hudiču se po-
to
ko
Vam rogovi in doda še en rep. ker ie v interesu .Cika . četrti odsek za atroio stolet ja je zahteval, da sc uredi
-)ektrična aparatura v suflerjevi kabint.
l’o
hiku
■,e Praktičen izum. ki omogoča ttačel-
tega odseka s pritiskom na elektrl-
^	.	 h*
. gumb poslati suflerju električno klo-°> ako se ne drži točno koregiranega
teksta. Peti odsek za cenzuro razsvetljave jc odločil, da se tretje dejanje od drugega do šestega prizora lahko igra, toda le — v temi. Načelnik odseka mora točno paziti, da se takoj zatemni oder, ko nastopi ta prizor. V. odsek za cenzuro materiala je odločil, da sc kupijo hudiču daljše in debelejše verige. Simbol hudičev da so verige. Šesti odsek za cenzuro dihanja jc odločno črtal hudičev vzdihljaj v začetku tretjega dejanja, ko zagleda teto Kirino. Sedmi odsek za cenzuro živil je črtal pojedino v četrteni dejanju, ker se s tem vzbujajo »Čiku« nesimpatični nagoni. Vendar je točenje alkoholnih pijač v drugem prizoru tretjega dejanja dovoljeno. Osmi odsek za cenzuro zraka jc sklenil, da mora ob vsakem pojavu hudiča zadišati po žveplu, In to posebno tam, kjer sede otroci in mlade gospodične.
Ko so vse te zaključke sporočili Prvemu cenzurnemu nadzornem odboru v pregled, je ta dodal: občinstvo se mora že pred predstavo opozoriti, da se v prvem in sedmem prizoru drugega dejanja ne šine smejati hudičevim šalam da se nad Tončkovo neposlušnostjo mora glasno zgražati in ropotati z nogami. V tem šcstem,Prizoru drugega dejanja je smeh dovoljen.
Glavni nadzorni cenzurni odbor je omenjene sklepe sprejel, ter dodal, da se mora v smislu »Cikove* ideologije igrati vse tretje dejanje v popolni temi. Ko so vse te akte poslali še Centralnemu kontrolno-cenzurnemu odboru, je bil ta
mnenja, da se »Tončkov Miklavžev večer« sme igrati, toda le v primeru, ako bo ta dan padal sneg. Nedopustno je, da v gledališču sneži, kakor zahteva igra, a zunaj ne. Vrhovni cenzurni odbor je bil pa še končno mnenja, da morajo imeti gledalci do 21. leta starosti na desnem rokavu pritrjeno pismeno dovoljenje staršev za obisk, in to specialno za vsako dejanje posebej.
To jc bila torej situacija, v kateri se je znašel mali Janezek, ko je slišal da bodo igrali »Tončkov Miklavžev večer«. Ker so bile meteorološke napovedi ugodne in je izgledalo, da bo tega dne snežilo, je Janez prosil mamo, da mu da pismeno dovoljenje na desni rokav. Mama je pritrdila, toda pod pogojem, da pristane tudi stara mama, teta Laura, Angelina in Felicita. Janez je obupal. —• Stara mama-je bila pametna žena. Ko je .slišala, kdo bo igral hudiča, a kdo je Miklavž. je tiho zamrmrala, da bi bilo pametneje, da se vloge zamenjajo. Janezu pa je rekla naj se Miklavža ne boji. Teta Laura ni pristala. Slišala jc namreč, da nekdo v igri zakliče: »Oj, kako je ta pečenka dobra!« a teta Laura je sovražila mesno hrano. Končno je le privolila. Janeza bo spremljala njena služkinja, kateri je na skrivaj naročila, da mora ob omenjeni pečenki zamašiti Janezu ušesa.
Teta Angelina je bila botra dveh zamorčkov v Belgijskem Kongu. Ko ji je Janez pravil, da bo hudič v igri gotovo črn, je planila in takoj pismeno protestirala pri »Čiku«. To da je žalitev črn-
čkov. Zakaj ne bi bili hudiči beli, je tolmačila v pismu, to da je mnogo verjetneje, kot da so črni. Toda odgovorili so ji, da mora biti hudič črn. Posledica je bila, da je Janezu prepovedala gledati celo drugo dejanje. Teta Felicita je spoznala, da je prvo dejanje najnevarnejše, in to zaradi Tončkovega nelepega obnašanja. Napisala jc Janezu dovoljenje, v katerem zahteva, da prvega dejanja ne sme gledati, ampak samo poslušati. Odloči pa naj se sam ali za gledanje v tla ali pa za mežanje. Ubogi Janez jc tudi na to pristal.
Najhujše pa je Janez pričakoval od očeta. Ko je oče pregledal vsa pismena dovoljenja, se je zasmejal. Janez jc že planil in udaril s pestjo po pepelu, da se čel oče ves izpreminjati. Ko je čital dovoljenje tete Laure, se je nekam zamislil. Vse bolj trd in resnejši je postal njegov obraz. Papirje jc pričel polagoma pola-ati na mizo in jih je dolgo gledal. Zopet jih je prijel in pričel pregibati. Janez ie molčal in gledal. Gledal v papirje s svojimi lepimi otroškimi očmi. Naenkrat je opazil, da gorijo. Velik svetel plamen se je dvigal iz njih in obseval resen očetov obraz. Ko je oče videl, da je vse zgorelo je polagoma zbral pepel na kupček ter ga dolgo, dolgo gledal. Naenkrat pa je planil in udaril s petjo po pepelu, da se je vse zaprašilo.
Nato je pristopil k Janezu in ga poljubil. Janez je samo gledal in ni ničesar umcl. Vedel namreč ni, da je »Tončkov Miklavžev večer« napisal —- njegov oče.
SssstLJsssiist,
Poklic deklet in zakonska sreča
Mlada dekleta, ki so si nekaj časa sa-jna služila svoj kruli, so pozneje v zakotni mnogo bolj srečna kakor dekleta, ki so ostala po dokončani šoli doma. Do tega prepričanja je privedlo opazovanje in preizkušanje poseben zavod pri cor-riellskem vseučilišču. Doslej sc je vobče mislilo, da so dekleta, ki so bila pred poroko v kakem poklicu, premalo sposobna in dobra za zakon. Zdaj pa trdi ta r,avod prav nasprotno, izvzema le dekleta , ki so se pred poroko preveč aktivno udeleževala v javnem življenju Razsodek eornellske univerze se opira na približno 550 zakonskih dvojic. Te dvojice, ki žive skupaj po dve do šest let, so razdelili na več skupin: v skupine, kjer se je sklenil zakon kot srečen, dalje v zakone s povprečnimi nadami in na zakone, pri katerih ni bilo upati sreče in zadovoljnosti. Natančnejše raziskovanje je dognalo, da je na najslabšem dekle, ki ostane po dokončani šoli doma, brez poklica, brez resne zaposlit-
ve ali brez kakršne koli odgovornosti. Če pa dekle pred poroko dela v kakem poklicu, je to po navadi dobro znamenje za zakon; najbolje je, ako deluje dekle v enaki stroki kakor njen bodoči mož ali če prihaja iz istega družabnega osredja. Pri izbiri moža bi moralo dekle gledati na to, da bi bil mož zadovoljen s svojim poklicem, zakaj tak mož je po navadi tudi dosti bolj zadovoljen in pozoren v zakonu. Še važnejše pa je, da znata oba mlada človeka delati proračune, da znata dobro razdeljevati svoje nakupe in pri tem devati na stran, tako da imata zmerom kako železno zalogo.
Dekleta, ki so si morala sama služiti kruh, znajo bolje ceniti delo svojega moža, njegovo skrb in njegov trud, znajo bolj ceniti denar, so boljše gospodinje in ne gledajo na zakon kakor na nekaj izsanjanega ter navadno niso tako raznežena in nimajo toliko zahtev kakor dekleta, ki niso bila nikoli samostojna in ki je zanje zmerom kdo skrbel.
Ijajo za masažo obraza maslo. Tudi umivanje s kamiličnim čajem je koristno, seveda ne vsak dan.
Posušeno lipovo cvetje in posušene kamilice so vonjivi in poceni pridatki za kopel. Glavo si najbolje umijete z deževnico, v katero nalijete močnega kamiličnega zvretka. Po zelenjavi in sadnih šokih je polt zdrava in lepa, in vse to je mnogo boljše, če si pripravimo same. kakor če moramo kupovati v tovarnah.
Kritičnih pet minut
Mir v 'družini je pogosto odvisen od kratkih petih minut, ki odločijo razpoloženje za več ur. To je prvih pet minut po vrnitvi moža, ki pride utrujen in izmučen iz službe in hrepeni po miru in udobju v svojem domu.
Ce ga takrat žena napade s tožbami o netočnosti perice, če mu nasuje polna ušesa pritožb o slabem redu, ki ga je dobil fant v šoli, če začne govoriti o žalostni bilanci gospodinjskega proračuna — tedaj postane mož še bolj čemeren. Konec je ta, da se žena ujezi. Mož jo ozmerja in nazadnje se zaloputnejo vrata.
Mož, ki pride domov, je skoraj vselej ■najhen problem. Toda res samo majhen problem. Če zna žena prve minute prebiti prijazno, če ne iziprašuje in ne pripoveduje neprijetnosti, ampak se omeji na to, da mu pove kaj malenkostnega, veselega, zavlada skoraj vselej dobra voHa v družini. Saj mu bo lahko nekaj
ur nato povedala tudi vse tisto, kar Je važno in celo neprijetno, pa mož zaradi tega ne bo izgubil živcev. Mir in razvedrilo, čeprav samo za nekaj minut, to je najpotrebnejše, kar potrebuje mož, ko pride domov. Po svojem dnevnem delu ne mara poslušati jeze svoje žene, ne to-žarjenja otrok. Živeti hoče v prepričanju, da je na svetu majhen kraj, kamor se lahko zateče pred vsakdanjim, trdim življenjem. Kratek čas potrebuje, da se lahko preobrne iz uradnika v družinskega očeta. Skodelica kave, pogled v časnik, prijetna bližina domačih, ki mu znajo pokazati svojo ljubeznivost, ne da bi kaj zahtevali od njega, to mu bo najhitreje pomagalo iz slabe volje. Kratek recept in lahko se je po njeni ravnati. Takoj učinkuje pri vračajočem se delavcu, pri uradniku in pri glavnem ravnatelju. Prav nič nevarna čer, okoli katere ladia z lahkoto zaplove. *
CECILIJA PARKER (MGM)
Domača kozmetična sredstva
Zenske, ki živijo zmeraj na deželi, Mde tožijo, da so prikrajšane za iznajdbe mesta, za kozmetična sredstva. V resnici pa so v tem pogledu na boljšem kakor ženske v mestu, samo ne zavedajo se tega, kar jim nudi podeželje. Njih deti na deželi v svežem zraku je morda •laporno, toda vedno bolj zdravo kakor delo žensk, ki žive v mestnih hišah. Kaj drugega je na primer takšno gorko son-
ce, ki ga uporabljamo v mestu kakor nadomestek za pravo sonce, ki ga imajo ženske na deželi v izobilju?
Izvrstno kozmetično sredstv® je na pr. surovo mleko. Prav dobro se obnese umivanje obraza v mehki vodi z mlekom ali pa v soku kumar ali pa če si namažete obraz s svežimi jajci. To imajo vendar tudi podeželske ženske, kadar hočejo. Namesto drugih krem lahko uporab-
Užfvajte mnogo jabolk!
Uživanje jabolk je v vsakem pogledu priporočljivo. Jabolka vsebujejo mnogo fosforne kisline, katera ima jako dobrodejen vpliv na možgane. Kadar se ljudje po duševnem delu čutijo utrujene, naj obude svoje moči s tem, da pojedo par jabolk.
Osveževanje z raznimi strupi ima res trenuten uspeh, a v poznejšem času rodi le slabe posledice. Kislina, ki se nahaja v jabolku, ščiti vrat pred prehlajenjem in raznimi okuženji. Dobro je tudi, da v slučaju, da si zvečer ne umijemo zob, pojemo dve ali tri jabolka, ker nam očistijo zobe in razkužijo ustno duplino. Tudi onim, ki trpe radi nespečnosti, lahko jabolka, le najtopleje priporočamo. Pojej vsak večer pred spanjem dve jabolki in spanje bo postalo mirno in trdno. Predvsem pa je uživanje jabolk koristno želodcu in vsem prebavnim organom. Jabolka preprečujejo tvorbo želodčnih kamnov in skrbe za dobro prebavo. Fosfor, ki se nahaja v jabolkih, služi živcem v hrano.
Torej mnogo jabolk, posebno sedaj, ko so še poceni. A tudi za poznejši čas si jih sedaj oskrbite.
Kozarci za čaj ne počijo, če daš v nje
žlice, preden čaj natočiš.
Odrezano limono ohraniš, cc jo povezneš z odrezano ploskvijo v krožni*-ovlažen s kisom.
Počeno steklenico (termos) še lahko uporabljaš, če jo napolniš namesto z vodo s koščicami sliv ali črešenj. Segrete koščice drže dalje časa toploto nego voda.
Baterija žepne svetilke sveti dalje ui-sa, če jo takoj, ko opaziš, da sveti slabše, večkrat segreješ nad toplo pečjo.
Pokvarjeno maslo dobi zopet dober okus, če ga raztopiš na ognju in ga s^' gre vaš toliko časa, da se nekoliko pr* peni. Tedaj mu dodaš še skorjico kruli-1' Maslo bo dobilo zopet dober okus.
Jajnine, ako hočeš, da pridejo lepo napete na mizo. kuhane odcedi, potem jih oblij z mrzlo vodo; do uporabe na' bodo v ujej, nakar jih odcedi, pusti. da se nekoliko osuše. nato jih vrzi na razbeljeno maslo ali olje in drobtine.
Meso, ki ni dovolj obležano, a ga moraš takoj uporabljati, odrgni s prerezano limono; 10 minut prej preden ga Pe‘ češ ali pariš pa ga s pomočjo čopiča 3,1 kurjih peres namaži po vsej površini z dobrim oljem. _____________________________ ^
Križanka št. 8
1	?	3	4	5	6	7	8
Praktični nasveti
Pri kuhanju jajca ne bodo počila, če
jih pred kuhanjem namažeš z mastjo.
11
111
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
			i i				
—			■i				
	—	m	IB m		—	—	—
			■				
—		m					a
					■	m	
	M						
				M			
■							
							■
Besede pomenijo;
Vodoravno; I. bolezen; II. žensko ime; ujeda; III. sorodnica; zaimek; ‘v; razum; tretja potenca; V. znak Jutra* domače žensko ime; VI, indski denar, turški vojak; VII. oseba iz sv. pisn13’ VIII. žensko ime; IX. del pohištva; sko ime! X. del komforta; XI. zagrize' nec.
Navpično; l. oseba iz sv. piši«3’
2.	cvetica; žensko ime; 3. le tonski nar; žival, ki je že skoraj izumrla; ' kvarta; običaj; 5. grška črka; žensK ime; narobe zaimek; 6. Indijanec, las mesto; 7. češka opera; vrsta blaztios >
8.	ameriška pokrajina; okrajšava za »a no domini«.
Politika
Miško Kranjec.
Ah, politika je kakor najbolj umazan žepni robček: ni, da bi ga človek razgrnil pred občinstvom. Ali pa kakor če stopiš v govno, pa tebi nič več ne s'mrdi. Samo ljudje vihajo nosove; ker pa so spodobni, te niti ne opozore, da nosiš smrad s seboj. Najprej sem sc do prvega oktobra pripravljal na vojno zaradi Češke. Ko so se drugi tako hudo razburjali, sem jaz pisal in si dejal: Čemu razburjanje, ko je vojna v zraku. Sveto prepričan, da grem v vojno, sem pisal svoj, tako rekoč poslednji roman, roman o človeški prostituciji; ne mislim ženske prostitucije, temveč politično, kulturno, sploh vsestransko prostitucijo, kateri ta-kov sestransko podlegamo. Pisal sem o volitvah in o zmagi, pisal sem o delu politikovem, o ljudskih željah, o ponujanju: ko vsestransko podlegamo. Pisal sem o pa so prišle volitve, iti začel sem se ukvarjati z njimi, ker ni moja navada, da bi ždel v kotičku in gledal skozi okno svet in odpadajoče listje na jablanah. In tako imam zdaj najlepšo priliko, da kontroliram, ali sem se v romanu kaj zmotil, ali pa je to, o čemer pišem vendarle do ueke mere prava podoba življenja. Na žalost je življenje še grše in čedalje bolj sc mi dozdeva, da ne bom imel mnogo popravljati pri tem romanu.
Tako zdaj, ko stojim sredi političnega boja, predvsem popravljam svoj roman, iesar pa niti ni teba. Stojim kakor potnik
na mostu, gledajoč vodo v reki. Mimo gredo ljudje in se spodtikajo obme. Presenečen nad vso velijb resničnostjo, ki sem jo prej samo slutil in opisal, in Ki jo zdaj doživljam, se niti malo ne čudim ničemur. Ne čudim sc niti najbolj nasprotujočim si vprašanjem; nemo gledam in se samo nemara nasmehnem, prestrašen kakor mladič, ki je prišel komajda vasovat pod okno brhkega dekleta, pa ga že obdolže, da ima nezakonskega otroka.
»Ali ste res prodali Prekmurje Madžarom?« Bog ve, da nimam kaj reči k temu, kakor tudi ne, če me kdo napade, da sem Prekmurje prodal Sloveniji, odnosno Jugoslaviji. Niti nimam kaj reči, kadar mi kdo navdušeno vzklikne:
»Pijva, trčiva, saj vem, da ste za Madžarsko!«
Prav tako mirno poslušam, kadar mi kdo reče:
»Zakaj boste podrli našo cerkev?!« Vsakdo ima kakšno stvar, da mi jo vrže v oči. Nekateri so me napravili za velikega pisatelja, da, za mnogo večjega, kakor me priznajo pri »Zvonu«, drugi pa, ki uiti ne vedo, da pišem, mi očitajo, da pišem o razuzdanosti.
»Naš narod vendar ni tak, kakor vi trdite o njem! Lažete o nas, da, prav debelo lažete. Povejte, zakaj lažete o našem narodu?«
Nekoč bi se bil bržkone zagovarjal. Zdaj molčim in si mislim: tudi to bo prešlo in potem bo spet dobro.
f Zakaj pišete, da se naši ljudje prodajajo? Zakaj pišete, da naši predpostav-
ljeni prodajo še tako sveto stvar za naj-nižjo ceno?«
»Zakaj držite z Židi?« Tudi to mi rečejo, čeprav vedo, da se Strasser z vsemi štirimi bori proti meni! če bi bila slaba jesen, bi bil bržkone kriv deževja tudi jaz. Če bi Mura prestopila bregove in se razlila po ravnini, bi bil te povodnji kriv jaz. Da, prav lahko se bo zgodilo, da bom jaz kriv vseh stvari, od navadnih urokov, šenov, prehladov, preko polomljenih ali izpahnjenih rok, vse tja do potresov, kakor je rimski narod pred dva tisoč leti dolžil svoje cesarje: oni so bili krivi, če sc je narodu zgodila kakšna nesreča. Mislim, da bo najbolje, če takim stvarem niti ne ugovarjam. Priznam: jaz sem kriv, da so ceste slabe, da vlaki tako počasi vozijo, da so učitelji prestavljeni v prekmursko samoto in oblago-darjeni s cclibatm, priznam, da sem jaz kriv, če se kdo napije in pade v jarek. Kadar človek prizna osnovno krivdo, tedaj mora priznati tudi vse podrobne grehe iu nesreče. Kriv sem, da morajo ljudje IX) svetu, tudi sem kriv, če se komu kolca in se mu ne more ustaviti. Vse stvari na svetu so povezane med seboj. Prodal sem Prekmurje in ga nisem prodal, kakor pač kdo hoče. Židje so me podkupili in proti Židom sem, kakor kdo hoče. Če se bo razsul kakšen most na cesti, obrnite se name: priznal bom svojo krivdo. Tudi jaz sem kriv, da niso vsi ljudje dobili zastonjske koruze, da gasilcem odpovedo brizgalne, kadar kje gori. Vsega sem kriv. Kadar se bo torej zgodilo, da mc bodo postavili pred sodišče:
tu so napisani in navedeni, kajpak sa površno, vsi moji grehi. Ne bo treba D kati za njimi, samo priče bo treba Prl sti; te pa bo lahko najti, več kot do jih bo. Lahko se priglasi kdo tudi z vimi grehi; če sem priznal neka!, D toliko pošten, da bom priznal vse. Ka šo nekoč čarovnice pred sodiščem znale vse, kar so priče hotele.
Novembrska megla leži nad l.r? k:er jem: nad njivami, kjer ljudje orjejo. . kričijo čopasti škrjančki; bela meglai nad potoki, kjer ženske perejo in pr'■ picajo po deski z bosimi, rdečimi n mi; megla leži nad Lendavskimi go ^ mi, kjer kmetje dotakajo vino. Meg ži tudi nad počasno Muro, o kateri toliko razpravljamo in ji grozimo . gulacijo. Bela novembrska megla c «aj vsem Prekmurjem, ki sem ga iaz	k„jo
Madžarom. — Poslednje sloke	c6
po gozdovih, ob večerih letajo div)	-j
od jarka do jarka, ob Muri vcasi	jj0
puška, kadar večerni zvonovi oz”1
mir in pokoj.	kur
Ko bo minilo vse, kar je grde«®*. ^ je težkega, se bom spet ozrl po vsi pokrajini, počivajoči v jesenski Ozrl se bom po bledem nebu, po o nelih travnikih, po odpadlem lisu* ^ vsem, kar je okoli mene. In tudi P ,d veku se bom ozrl, po tistem elef • t-tl. mi je danes podtaknil toliko grcfl0J: p3 di po njem se bo treba ozreti, moi o vendar ni tako slab, morda so ga' . tako podučili in sc jc za čas
Daruite za azilni sklad Pf 1,1
fasfiadv Mukegak
T. C.
Naenkrat je od vsepovsod zazijala ^oina nevarnost: iz radia in časnikov; „ niej so se pomenkovali vsi od kraja, 'tarejši so obujali spomine na svetovni Jrkus pred dvajsetimi leti, mlajši so ka-a'i radovednost za onega, ki se je privajal in ga je bilo treba samo še za-Tisočera ugibanja so šla od ust do
Ali bo ali ne bo?
Kdo bo prvi udaril?
Kdo bo komu pomagal? t Ali se bomo tudi mi vojskovali? Na efi strani? j '-iudje so se trgali za časopise, dneve 1 noči so posedali pri radioaparatih, vr-soh lla)različneiše postaje, a od vsepov-odmevalo eno in isto: Hitler, Be-n s- Hcnlein, Runciman, Chamberlain, b^iitesgaden, Godesberg, Daladier, ^oosNvelt, Mussolini. Syrovy, mobiliza-
v ^°sp°d Ivan Kavenina ni imel nikjer ra^..°bs tanka. 2 e navsezgodaj je lovil iutrV posi!iJC> ves nestrpen je čakal Uas °.v- Sam je tekel raznašalkam vJ*0U> brž preletel velike naslove, ''iti i ^'1° v0'lle nevarnosti v časni-iak\i "a drobno se je jezil. Potem ja t:3s «« noštarja. Tako počasi je tekel i v‘ej. aP°sled se je le prizibal suhi mož E;orei1 j(>rbo. Gospodu Kavenitii soza-Hjl , c °či v vročem pričakovanju. Pla-Doji? *>0 ^opu Pisem in še preden se je dr odzibal, jih jc razdelil na dvoje.
Zasebna je pustil v nemar, ona z glavami tvrdk na kuvertah je pa brž preletel, od kod so. Pa je zamrl sij v njegovih očeh in je skočil za poštarjem.
— Ali ni nobene brzojavke?
Poštar je odkimal in šel svojo pot, gospodu Kavenini pa ni preostalo drugega kakor da je prečital nezanimiva pisma in se vdal za nekaj ur v usodo. Zvonil je telefon, klicali so ga v tvornico, ki je bila kar spodaj čez dvorišče, njega pa ni mikalo tjakaj. Poprej je dostikrat že navsezgodaj pogledal, če so vsi na svojem mestu, če teče vse v redu. Rad je videl polne zaloge žita, nadzoroval je praženje in se pozanimal za vsako podrobnost. Sukal se jc okoli banj, kjer so kalili žito in okoli peči, kjer so ga spreminjali v kavo.
— Glejte, da bo fina aroma, je vselej zabičeval.
Zdaj ga niso priklicali blizu. Mahnil jo je v kavarno. Pred znanci je dal duška svetemu ogorčenju nad vsem, kar se je bližalo.
— Vam ne bo treba k vojakom, so ga tolažili, kajti bil je res že v tistih letih, ko ni treba več pod orožje.
— Saj ne gre toliko zame, jc ugovarjal. Vojne sploh ni treba. Cernu klanje in razdejanje? Zakaj bi uničevali civilizacijo, kulturo, zakaj bi gnali človeštvo v pogin?
Gospod Ivan Kavenina pa tudi v kavarni ni našel miru in je šel. Njegovi znanci so gledali za njim, se spogledovali med sabo, se čudili in si govorili:
— Glejte ga. fabrikanta, človeštvo mu je pri srcu!
- V vojni bi lahko imenitno zaslužil, pa ne mara. Zaradi kulture in človeštva.
— Kdo bi si mislil, da ima. tako dobro srce in toliko etike.
Gospod Kavenina pa ni mislil.na etiko. Hitel je domov z vse bolj otipljivimi skrbmi. Gospo Kaveninovo je našel ob radiu, spogledala sta se vprašujoče in napol obupno. Povpraša! je po brzojavkah, a gospa je turobno odkimala. Rekla je. da ga kličejo doli, v obrat, on je mahnil z rokami in zastokal:
— Kaj bo, kaj bo? Vse moje delo pojde k vragu!
— Prezgodaj si,vrgel puško v koruzo! Pojdi doli in pomagaj ljudem, drugače ho še slabše.
— Ce ni žiia, se vsi lahko zaman postavljamo na glavo. Še za dva dni ga imajo, potem bo konec. In če mi vražji liferanti ničesar ne pošljejo, lahko zaprem in se nič več ne postavim na noge. Ljudje čakajo na moje izdelke, če jih ne bo, pojdejo k drugim, ostanejo tam in je amen! Konkurenca me požre kakor granate soldate.
Vojna nevarnost je bila vsak dan večja in gospod Kavenina je živel vsak dan težje. V tvornici so počedili vse kote in izpražili poslednje zrno. Potem so čakali. klicali svojega šefa, a ga ni bilo blizu. Gospod Kavenina je pa pošiljal brzojavke na vse kraje vsak dan po večkrat.
— Pošljite mi takoj vagon žita!
Cena žitu je skakala iz dneva v dan.
— To me ugonobi! jc tožil gospod. Kave ne morem na lepem podražiti, ampak vse pa spet ne sme na kant. Zdaj jim gre res žito v klasje.
Brzoiavljal je in brzojavljal. dobival je pa vsak dan višje cene in z njimi sporočila, da so mu že odposlali naročeno žito.
Naposled je pričakal prvi vagon ječmena. Bil je najslabše vrste, smetljiv, komaj kaj uporaben za praženje. Pa ga’ je vendarle vzel, da spet požene tvornico v obratovanje in da si obdrži odjemalce.
— Zguba bo, zguba, ampak v sili hudič tudi muhe žre.
Svetovna napetost se je pr&napela. Vse se je vdalo v vojno, ne samo v njeno nevarnost. Edino upanje — Chamberlainov dežnik — je tako rekoč tudi splaval po Renu. Vsaj hudo omočil se je v njem. Naenkrat je pa udarilo iz zvočnikov: Monakovo! Hitler, Chamberlain, Mussolini, Daladier! Sporazum! Mir! Pakt štirih! Mir! Razkosana CSR! Mir! Sporazum! Mir!
Gospod Ivan Kavenina se je oddahnil. Vagon smetljivega ječmena še ni bil pri kraju, že je dobival obvestila, da je na poti novo žito. Z vojno nevarnostjo so tudi cene lezle navzdol, zlezle so približno za toliko, za kolikor je zlezla nevarnost sama. Gospodu so svetlo sijale oči, vneto si je mel roke. Gospa mu je prigovarjala, naj se oddahne, ko je premagana velika kriza, on je pa ni poslušal in je tudi ni smel. Spet so ga klicali, najbolj ie bil potreben na kolodvoru in v skladišču za žito. Tu so si belili lase, kam z novimi vagoni. Komaj so dobili prvi vagon žita po sporazumu, že so zvedeli za drugega, in kmalu jih je bilo pet na postaji.
— Zdaj jaz napovem vojno, če si je drugi niso upali!
Gospod Ivan Kavenina je imel V mislih svoje dobavitelje, nižje cene in preobilico žita, ki ni bilo nič več tako smetljivo, kakor oni vagon sredi najhujše napetosti .
I sodišča
Z britvijo prerezal vratove dvema zakoncema
Neko septembrsko nedeljo se je vračal okrog 9. ure ponoči po Stritarjevi ulici z ženo in otrokom čevljarski pomočnik Anton Gobec. Bil je pijan. Pri barakah °a Daujkovi cesti so se igrali barakarski otroci. Ko so videli pijanca, mu je menda kateri zalučal kako besedo. To je Gobca tako razkačilo, da je potegnil britvo in se zagnal med otročaje. Nastal ie vrišč in krik. Otroci so se v trenutku razbežali med barake in se poskrili. Gobec je pritekel z britvijo v roki pred barako, kjer sta stanovala zakonca Kmetičeva, pričel vpiti, da bo napravil enkrat red v barakah in naučil vere barakarje ■n da bo vse poklal. Takrat je Kmetičeva °dprla vrata; Gobec jo je vprašal, če so °ni njega izzivali. Preden pa mu je mo-Sla žena dobro odgovoriti, da ne, je Gobec že planil z britvijo na njo in j; prerezal vrat. Nesrečni ženi je priskočil na Pomoč njen mož — ali tudi njemu je prerezal Gobec vrat z britvijo. Vsa okrvavljena ženska se je zagnala z zadnjimi na-Pori proti bolnišnici. Tam so ji rešili življenje, vendar pa ne bo mogla Kmetičema nikoli več gibati normalno vratu. Moževa poškodba ni bila tako težka. Po krvavem dejanju je Gobec še dolgo časa Mahal okoli sebe z okrvavljeno britvijo in se zaganjal v ljudi, preden ga ni nekdo z lepo besedo pomiril.
Obtoženi Gobec je bil po dramatičnem zaslišanju Kmetičeve žene, ki se ji je še poznala strahotna vreznina, obsojen od ma-'ega kazenskega senata na 10 mesecev strogega zapora; nadalje mora Gobec pla-Cati stroške bolnišnici, OUZD, Kmetičevi '000 din in Kmetiču 500 din. Za priznanje Večje odškodnine sta se zavrnila Kmetiče-Va na pot civilne pravde.
Filatelija
Živali na znamkah
Resen filatelist se bo mogoče sočutno jjasinehnil, kadar bere take in podobne besede. Take stvari se mu zdijo kakor ‘Sračkanje, toda zakaj bi enkrat ne posedali filatelje z lahke in nevezane stra-Vsekakor je zanimivo vprašanje, ka-*° in na katerih znamkah so upodoblje-ne Živali, toda ne stilizirane in za zadev-110 državo simbolične, temveč v svojem Prostem položaju, kakor jih vidimo v 'življenju«.
Kdor pazljivo prelista svoj album, bo uSotovil, da je na evropskih znamkah aPodobljnih zelo malo živali, kar je razumljivo, če pomislimo na interes Evro-
le vse prebivalce zadolžene občine, temveč tudi vso širno okolico.^ Zapeljan po čarobnosti'mladega deklica, ki je na ta način hotela rešiti občinske finance, Je plačal na dražbi za pravico, da postane njen mož, neki mladi mestni bankir vsoto 75.000 dolarjev, kar je zadostovalo, da je bil občinski proračun zopet v ravnotežju. Navdušeni občani mesteca Bur-ry-Mountains, ganjeni nad tem dejanjem, so izvolili svojega župana in njegovo hčer za častna občana in poskrbeli za dovršeno balo za novoporočenca.
NAČIN, KAKO VZDRŽEVATI LEPOTO MESTA
Prebivalci mesteca Monterey v Kaliforniji so znani po vsej svoji državi kot lastniki najčistejših in najbolj urejenih domov; njihovo mestece je po upravljanju in skrbnosti prvo med vsemi mesti Združenih držav. Ta glas pa si po pravici tudi zasiuži: skrbi zanj in vzdržuje ga v odličnem stanju s čisto posebno brižnostjo. Vsak mesec se vrši javnosti pristopna občinska seja, na kateri glasujejo, katera hiša v mestu je najmanj oskrbovana in ohranjena in katera bi potrebovala nemudnega popravila ali pa celo prezidave. Zadostuje preprosta večina glasov, in o tem ali onem hišnem gospodarju že gre glas po mestu, da je najslabši, in ni se še zgodilo, da bi lastnik hiše ne bil užaljen v dobrem pomenu besede in bi takoj ne začel s popravljanjem in olepševanjem svojega doma. Ne enkrat se je zgodilo, da se je gospoda* odločil porušiti svojo dotedanjo hišo in zgraditi novo. In ta navada, stara že okoli deset let, je napravila iz mesteca Monterey najprivlačnejši kraj v Kaliforniji, in odločila so se tudi druga mesta, da bodo sledila njegovemu primeru.
AMERIŠKI VESTIN HRAM ‘
V ehadeških gorah pri mestu Birminghamu v državi Alabama si je dal bogati Amerikanec George Battey Ward zgraditi točno kopijo Vestinega svetišča, ki ga je občudoval pri svojih pogostih obiskih v Rimu. Eleganca in slogovna, čistost te antične stavbe je delovala na ameriškega milijarderja tako zelo, da je prinesel z lanskega poseta Rima o priliki svojega potovanja po Italiji s seboj v Ameriko ne le model Vestinega svetišča, temveč si je dal izgotoviti tudi njegov točen načrt, da bi si ga mogel zgraditi na svojem posestvu. Graditev hrama in k njemu spadajočih vrtov je trajala petnajst mesecev pri dnevni zaposlitvi stopetdesetih delavcev. Seveda, da bi bilo moči v templju prebivati, si je dal Battey Ward urediti tudi mnogo anahronizmov: svetišče je spremenil v luksuzno vilo s centralno kurjavo, tekočo mrzlo in toplo vodo v vseh prostorih, elek-
pe za industrijo, tehniko in politiko, zaradi česar živali niso in niso bile tako pomembne. Šele v novejšem času so se pojavile znamke z živalmi. Ena najmar-kantnejših je nova bolgarska znamka z dvema kokošima, kar poudarja pomen bolgarske kokošjereje in izvoz jajc. Neka italijanska znamka iz 1. 1936 predstavlja čredo ovac. Orla imata na znamkah bivša samostojna Reka (Fiume) in Lichtenstein.
Popolnoma drugačne pa so v tem pogledu znamke prekomorskih držav. Tro-pične dežele so bogate na živalstvu, skromne pa na kulturi v primeri z Ev-
ropo. Danes ni nobene prekomorske države, ki bi ne imela na svojih znamkah živali. Celo sviloprejkO z metuljem je izdal francoski Libanon na spominskih znamkah ob priliki kongresa gojiteljev sviloprejk 1. 1930. Najznačilnejše živali na znamkah so: golob (Japonska), pav (Nova Zelandija), bison (USA), kozel (Argentina), bivol (Argentina), indijski slon (Severni Borneo), nosorog (Liberija), kača (Liberija), aligator (Labuan), medved (Sev. Borneo), kamela (Portugalska Nyassa), gazela (Sev. Borneo), orangutan (Sev. Borneo).
jZanlinnrosfl
Made in U. S. A.
AMERIŠKO RAVNOTEŽJE OBČINSKEGA PRORAČUNA: DEKLE NA DRAŽBI - METODE ZA OLEPŠAVANJE MESTA - ČAŠČENJE RIMSKEGA MITA
Skrbni župan občine Burry-Mountains. majhnega mesteca v državi Alabama, je bil že ves obupan nad neprestanim naraščanjem občinskih dolgov. Naposled, ne vedoč si drugega sveta, je prišel na rešilno misel. Imel je zelo mično hčerko, po kateri se ni oziral samo eden ugleden in premožen svoboden državljan njego-
ve občine: priredil bo torej dražbo in jo dal tistemu za ženo, ki mu bo zanjo največ plačal. Sveža osemnajstletna lepotica je prav rada privolila na ta svojevrsten način iskanja ženina in odločila se je, da postane žena tistega, ki jo bo najdražje izdražil. Rečeno storjeno. Važen in edinstven dogodek je privabil ne
CLARK GABLE
(MGM)
triko, telefonom, dvigali in ultramoderno opremo. Pohištvo je samo iz stekla in nikla. Za služabnike na tem svojem podeželskem gradiču ima tri črnce, ki jih je prekrstil na Pompeja, Luculla in Sci-piona. Dal si je napraviti celo miniaturno Sredozemsko morje in sicer iz velikega ribnika v neposredni bližini antičnega hrama. Prošli mesec je povabil na proslavo svojega rojstnega dne vse. svoje prijatelje in tijim v zabavo in razve-selitev dvesto girls iz H611ywooda, ki so celih 14' dni vsak dan plesale antične plese ter oživljale park in vilo s svojo skladno pojavo, kajti bile so oblečene v antične rimske toge. Trije najboljši režiserji so bili poverjeni, da bi ves ta čas režirali celotno življenje Wardovega poletnega prebivališča v stilu rimskih antičnih slavnosti.
ALI POSTAJA TENIS CIRKUS?
Ob prehodu Budgea k profesionalizmu je bilo mnogo razpravljanja o propadu amaterskega tenisa. Dejansko so šli najboljši amaterji, sploh vsi zadnji svetovni prvaki, drug za drugim med profesio-nale. Časi so danes pač slabi in vsakdo se mora ozreti po zaslužku. Vse preveč zapeljive so za mladega človeka, ki je kot amater že dosegel največjo slavo, bajne ponudbe ameriških »teniških cirkusov«. »Wimbledon izgublja svoj pomen v konkurenci z odlično igro na profesionalnih predstavah«, se pritožujejo »The Times«. Ta list je tudi mnenja, da je Amerika z izgubo Budgea izgubila tudi izgle-de za Davis Cup v prihodnjem letu. Največ upanja ima zdaj menda Avstralija. Angleško časopisje se vprašuje, zakaj ne bi smeli videti odlične profesionale v Wimbledonu in upa, da bo Budgeova odločitev prinesla amatersko vprašanje za korak naprej in povzročila širokogrud-nejše gledanje na ta problem, ker to pač bolj odgovarja današnjim težkim časom.
KDO SE JE PRVI NAPIL VINA?
O nastanku vina je mnogo pripovedk, nihče pa ne ve, kdo je prvi odkril vpliv vina na človekovo razpoloženje. Po neki perzijski pripovedki je vpliv vina prva odkrila ena od številnih žena perzijskega šaha Jemšeda, osnovatelja Per-sepolisa. Ona se je prva opijanila z vinom.
Nekega jesenskega dne si je zaželel šah ohlajenega grozdja. Služabniki so prinesli grozdje in ga postavili v velike zlate posode. Del tega grozdja je ostal v posodah. Tedaj pa so vsi opazili nekaj nenavadnega. To grozdje se je premikalo in vsi so mislili, da so prišli v
grozdje zli duhovi, ki hočejo zastrupiti šaha. Ena kraljevih žena, želeč rešiti moža gotove smrti, se je hotela zastrupiti namesto njega; vzela je eno teh zlatih posod in popila vso tekočino. Bila je prepričana, da bo umrla in tako rešila šaha vsake nevarnosti. Ali tudi to pot se je zgodilo nekaj nenavadnega. Namesto da bi umrla, je žena postala zelo razpoložena in začela rajati. Potem je pozvala tudi ostale žene, naj se napijejo te nenavadne tekočine. Te so tako tudi storile, in tako je bil ves šahov harem pijan.
Odtlej ljudje vedo, kaj je vino.
MALI OGLASI
stanc vsaka beseda 50 par: nalmaniša pristojbina za ® anja in ženitovauiski ORlasi din !.— oo besedi. J i
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih
oglase ie din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in zemiuvauism uuium um i.— u« —•• , eK za znesek za to oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oglasni aa enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuie takoi pri naročilu o zl ropi a ^ vposlatl v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409 ^ pismene odgovore glede malih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din
X Emancipirana nezgoda. »North Chi-na Star« iz Tientsina poroča: Tri sovjetske letalke so hotele napraviti kratek izlet, imele pa so defekt in poskusile so zasilno pristati. Pri tem so padle z letalom na gost gozd 160 milj od Komsomolska. Letalo je obtičalo na vejevju. Na vsako krilo je zlezla po ena letalka in čakala, kdaj bo dala lahko znamenje kakemu letalu, ki bo priletelo mimo po naključju ali pa z namenom, da jih poišče. Tretja letalka je nekoliko prej odskočila s padalom. Letalke so morale tri dni čakati, da so jih našli in potem nadaljnje tri dni, da so skozi goščavo prišli do njih in jih rešili.
X Nemški avtomobili v Vel. Britaniji. >Daily Telegraph* se vznemirja zaradi povečanega uvoza nemških avtomobilov v britskl imperij. 1934. je poslala Nemčija 350 voz v razne britanske dežele. Letos pa je prišlo v Vel. Britanijo 13.000 nemških voz ali 37 krat toliko.
Iskrenost pogosto zelo drago plačamo. Neiskrenost je pogosto zelo rentabilna. (VI. Solojev.)
DVOKOLESA
se sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem, poniklanje in pokromanje najceneje. Zaloga dvokoles, šivalnih strojev, otroških in igračnih vozičkov. Najnovejši modeli! Nizke cene! Ceniki franko! »Tribuna« F. Batjef, podružnica Maribor, Aleksandrova c. 26. 2764
zgrešite,
»Nikar tako ne hitite, je še toliko drugih!«
Zborovanie obmejnega učiteljstva
LEPA MANIFESTACIJA OB 20-LETNICI OSVOBOJENJA
Danes se je v Mariboru zbralo obmejno učiteljstvo, da skupno proslavo 20-letnico svobodne Jugoslavije. V Cankarjevi šoli je bilo dopoldne skupno zborovanje učiteljstva iz obmejnih okrajev, ki je bilo izredno dobro obiskano. Zborovanje je vodil predsednik mariborskega Učiteljskega društva g. Ciril Hočevar, ki je uvodoma obrazložil pomen skupne učiteljske manifestacije. V kratkih besedah se je dotaknil vprašanja slovanstva in nedavnih svetovnih dogod-
kov, ki so slovanstvo tako živo zadel'. Nato je predsedujoči prečital vdanostno brzojavko kralju, nakar so zborovalci zapeli državno himno. Sledilo je izčrpno in zelo zanimivo predavanje prof. Jana Š e d i v y j a o narodni ia vseslovanski vzgoji. Govoril je še učitelj g. Mirko Vauda o obmejnem šolstvu in s tem povezanimi problemi. Na koncu je bila sprejeta resolucija o potrebah obmejnega učiteljstva.
Legalni prenos Imovlne
(blokiranih dobroimetij vrednostnih papirjev itd.) iz NSMČUM v JUGOSLAVIJO I
Pri/aviic se (samo jugoslovanski državljani) nemudoma na	3093
EKONOMIST
Aleksandr. 12, Tel. 25-34
POZOR!
Šivane odeje, ročno delo, z lepo vato polnjene, od 68 din naprej. Klot-odeje. dobre kvalitete, nd 79 din naprej. Hubertus-plašče, impregnirane, prej 300 din. sedaj 239 din. Flanel, dobre kvalitete, 4.50 din, kakor tudi- vsakovrstne štofe, volne, platna ter različno manufakturno blago dobite najceneje le pri Mira Penič, Maribor, Vetrinjska 9.	2294
VSE SKRBNE GOSPODINJE
tudi popotniki, turisti, avtomobilisti in športniki kupujejo in uživajo le Cebokli-jev vaniljni suhor, ker ta je najboljši in izdatno cenejši. 2687
ČASOPISE
domače ter inozemske, in in-serate za vse časopise naročate najbolje pri Minko Sax, Maribor, Grajski trg. 2945
PREMOG 100 KG DIN 28.— Filipančič, Kopališka 10. 2994
KISLO ZELJE
na debelo, se dobi: Meljska C. 58, gostilna.	3014
STEZNIKI
zelo praktični, brez ribje kosti in gumija, po meri, najno-vejši modrčki in gumijasti stezniki najceneje pri »Luna« samo Glavni trg 24.	3026
KLOBUKE
vseh vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le pri Ba-bošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska u. 5. Vsa popravila se sprejemajo pod garancijo za 10—25 din. 3027
IZ LASTNE PLETARNE
»Mako« perilo, najhigieničnej-še za otroke, dame in gospode, izdeluje po meri tekom 6 ur, tudi v veliki izbiri: »Luna«, samo Glavni trg 24. 3028
Pos^užite se vložkov za čevlje
Temeljito in poceni negujete svoje noge s higienskimi
SETA”
vložki.
9f
i*i v .i ,	pri	naših inseten-
mililikupuius -  **$
Razno
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane, pleskatie ter kuhinlske. najmodernejše opreme po nainižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
RADIO-APARATl
svetovnih znamk: Loewe, Minerva, Saba, Graetzor po najugodnejših pogojih pri Kleln-dienst & Posch. Maribor — Aleksandrova cesta 44. 1474
POSTELJNE ODEJE.
posteljno perilo,
pernice,
zglavnike,
madrace.
koce,
posteljno perje
puli,
inleti
najcenejše v specialni trgovini A. ŠTUHEC. — Stolna ulica &	U47
MED
smrekov,	medicinah	rožni,
cvetlični, kostanjev, ajdov, zajamčeno pristen in čist, samo v čebelami Oton Crepin-ko, Maribor, Zrinjskega trg 6. Trgovcem rabat.	3032
MIZARSTVO »EFKA«
sedaj v Frančiškanski ul. 12, sprejema cenjena naročila stanovanjskih oprem. — Tudj ob nedeljah. Za vse izdelke jamčim. Korošec. 3113
PRVOVRSTEN PREMOG. Trbovlje In Peklenica, drva, kolobarji, koks, oglje. Najnižje cene. Branko Mejovšek, Tattenbachova ul. 13. Podružnica Aleksandrova c. 23.
2313
PLETILJE!
Igle kakor tudi vse ostale rezervne dele za okrogle pletilne stroje dobite najceneje pri tvrdki »Mayo«, Gregorčičeva ul. 6.	2549
»NAMCfMANJI /N (Tl CII A KAPITALA izkomKanji PATBMTOV
v tu in v inozemstvu	3094
EKONOMIST
Aleksandrova 12. — Tei. 25-34
POSTELJNO PERJE
od din 8.— naprej, kemično čiščeno, se dobi pri »Luna«-, Maribor, samo Glavni trg 24. ___________3029_____________
Najnovejše modele LORENZ-RADIO
Tefag-Radio vam predvaja Henrik Arlati, Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4.	3051
Kdor hoče res dobre domače klobase jesti, mora v gostilno k »Zlatemu zvoncu« priti in kapljico dobrega vinca popiti. Se priporoča Jožica Ku-der, Ruška c. 8.	3020
GOSTILNA^»PRI~ LIPI«,
Radvanje, tel. 2330. Vsako soboto krvavice, riževke, pečenice, prvovrstna vina, domače pecivo in vsako nedeljo koncert. Za obilen obisk se priporoča Ida Lovše. 3035
INŠTRUIRAM
■L—‘II. r. realne gimnazije za stanovanje ali honorar dopoldne. Ponudbe upravi pod »Klasik«.	3090
DRUŽINSKI VEČER
priredi Gasilska četa Zrkovci v nedeljo, dne 20. novembra 1938 v gostilni Sagadin (preje Sel). Toči se izvrsten laški rizling, tudi za prigrizek je preskrbljeno. Odbor.   3047_____________________
RESTAVRACIJA EMERŠIČ
Danes, sobola, dne 19. nov., pojedina divjega zaica. 3050
HALO!	HALO!
Vsi v soboto v dvorano Papež, Pobrežje, na veselo zabavo, pojedina kašnatih klobas, praženih pišk in dobra svečinska kapljica. Fina godba. Vabi vodstvo Debelak. 3055
Prodam
car:.
LEPA LIGUSTROVA ŽIVA OGRAJA	^
se poceni proda. Razteg_°*L ul. 23-i.	 isrf
MOŠKA OBLEKA, ČRNA
za srednjo postavo, 2. pos• Iji z vložki, 1 omara, šivalni stroj, peči za žagavino. • n*" prodaj. Meljska c. 58,
HIŠ0	.1.'	a
prodam v okolici Mar:ibor • Vprašati Krčevina 38. _
PRODAM SPALNICO dobro ohranjeno, z eno P°' s.teljo, kompl. Vprašati ni’ Gosposka_ul. 24.	 3“°?
2 mlada
PSIČKA, DOBERMAN v
inteligentnih staršev, P°<je" oddam. Pobrežje. Aleksandr " va cesta 99.____________
PRODA SE HIŠA .
2 sobi in-kuhinja z zemlje. Vprašati gostilna
beder, Ptujska c.
V NEDELJO KONCERT.
Pojedina domačih kašnatih in krvavih klobas. Toči se pristni traminec v gostilni Žižek, Krčevina. Aleksandrova c. 1. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 3057
DOMAČE POGAČE
in krapi v gostilni Krainz, Radvanje.	3118
HALO!	HALO!
V nedeljo vsi na kašnate klobase v gostilno Plohl, vežba-lišče. Se priporoča gostilničar.	3102
Vsako soboto in nedeljo JETRNE IN KRVAVE KLOBASE
Izborno vino. Gostilna »Prešernova klet« v Gosposki ul. 3115
KOLINE V RESTAVRACIJI
»UNION«
pečenice s kislim zeljem, jetrne krvave, mesene klobase. Novi muškatni silvanec, vino itd. Se priporoča Lisjak. 3100
KANARČK1-PEVCI
harcerji, rumeni, rumeno-pl-sani, zeleni in črnobeli, nn prodaj. StroBmajerjeva ul. 28, II. nadstr., 9. vrata. 3084
POŠTENO DEKLE
sprejmem kot sostanovalko. Lekarniška 7, pritličje, levo.
3019____________
NA POSTELJO
se vzame gospod. Prednost ima železničar. Koroška 74. 3037
H!ŠA
na prodaj, primerna za vS"' ko obrt itd. Naslov fezn • Ptujska c. 9, gostilna SaD der.
JEDILNICA ,
kuhinja, masivni, bela kitui“.J' ska oprema, divan, umiva11' z mramornato ploščo in °£1 dalom, mize, stoli, pi52*", miza, naslonjač z blazinan“’ kolovrat, stenske ure, knJiS.' leksikon, slike na prodaj. 1 ^ ogled Aleksandrova cesta ; (skladišče)
STAVBENE PARCELE
v bližini mesta z iako 1®P lego poceni na prodaj. nina se lahko plačuje v oo\ kih. Vprašati Pobrežje, sipna 55.
Na' 3116
NOVA VILA	.
ob glavni cesti Ptu!-— bor, 1.5 km od Ptuja na =£ Hajdini, se proda. daje Franc Esih, pri trg-lobar, Ptuj. ____________
GRAMOFON	_
z 32 ploščami, dobro ojir njen, se proda. Motherje ul. 47, vrata desno, Melje.
3109	 -
ZIDANA HIŠA v
z lepim vrtom se Pr0“^ra. Gubčevi ul., Pobrežie. VP ša se Ptujska cesta 48, * no, Vogrinčič.
Prodam poceni ^.rn KUHINJSKO KREDENCU in mizo. Naslov v uprav^ sta.
SPREJMEM GOSPODA
ali gospodična na hrano in stanovanje, 370 din mesečno. Židovska 5, gospa Taušan. 3044
SOLIDNO SOSTANOVALKO
vzamem takoj ali s 1. dec. Zidovska 12-1._______ 3046
GOSPODIČNO
sprejmem na lepo stanovanje, cena nizka. Aleksandrova 55, pritličje.	3052
MALEGA OTROKA
dam na hrano dobrim ljudem. Ponudbe na upravo pod »Okolica Maribora«. 3059
DVA GOSPODA
se sprejmeta na stanovanjc in hrano. Posebni vhod.' Mlinska 21-1.
SOSTANOVALCA
sprejmem. Livada 5, pritličje. J06P
KONJSKI GNOJ . ka prodam. Copetti, ^oja 3597 ul. 11.	~—
NAROČITE POHIŠTVO
direktno pri proizvajal ^ Belak, Frankopanova 3045
PIANINO	e
dobro ohranjen. Vežečin'1 znamke, s krizno 1?	^
strunami, kupim. * na pod »Takojšnje plačilo« na^
pravo lista. —
“reg.ster«.blagajna,
sc kupi. Dopisi pod 30g6 na upravo lista.
Dobro ohranjeno
BOSCH MAGNET 0 za Puch motorno kolo.
ccm, kupim. Romih, 51 ^
ska ul. 28.	—-----
OMARA . il0
rabljena, za obleke m * er, se kupi. Ponudbe na £ Aleksandrova 47-1.
GOSTILNA	jn.
z gostilniškim vrtom.	^
od Glavnega trga. se	))a.
koj ali s 1. januarja n v po,
jem. Najemmjia zmerim.
piši na upravo lista P<>a jo0h
stilna TOP«. _________——
NOVO HlšO	sp,
oddam takoj v najun. ^ Radvanje 43.
Posest
MMCfJA. JUGOSLAVIJA
»men/aia nepremičnin
Obrnite sc nujno na	3092
»I
I«
12,
1
bilo
Tul. M
NOVOZGRADBA
Jezno, pri postaji, 2 sobi, ku-amja, vrt, din 30.000. — No-''ozgradba, periferija, 1 soba, Kuhinja, vrt, 3000 ra= zemlje. Pripravno za vrtnarijo, din 5o000.	— Tristanovanjska
Pri kolodvoru. 120.000 f ~~ Trgovska hiša, peri-*erija, trgovina in gostilna, 135.000. — Dobičkanosna centrum, 11 stanovanj, 450.000 din. Posredovalnica -Rapid«, Maribor, Gorska 28.	3088
^mSiSSSSSSiSmm
DVA GOSPODA
?e sprejmeta na stanovanje •n hrano Dr. Krekova 2, Stu denci-Maribor.	2829
Sobo odda
SOBO
strogo separirano, prazno oddam. Gregorčičeva ul. 4, Hetzl.	3004
OPREMLJENO SOBO
oddam boljšemu gospodu. — Stritarjeva 37	3005
SOBA IN KUHINJA
in velika soba, tudi za kakšno društvo ali obrt, se odda takoj. Meljska c. 58._ 30JI3
OPREMLJENO SOBO
oddam boljšemu gospodu. — Betnavska 15.	3038
Lepo opremljena SOBA
z uporabo kopalnice event. s popolno oskrbo, se takoj odda dvema boljšima gospodoma ali damama pri Ussar, Trubarjeva ul 9.	3080
SOBO S ŠTEDILNIKOM
in lokal oddam. Vprašati Tržaška c. 54-1.	3058
ODDAM SOBO
s hrano ali brez s posebnim vhodom. Baš, Erjavčeva 12. 3064
Volnena blaga za obleke In plašče
morajo biti pr
Oglejte si zato izbiro pri
v o v r s t n a! j
2485
Tehstllana Budefeldt " Gosposka 14
NAMESTNIKA
naobraženega, proti delitvi zaslužka ter din 3000,— pristopnine sprejme Realitetna pisarna, Maribor. Alcksandro-va 33. _________________3081
Sprejmem v vso oskrbo BOLJŠEGA DELAVCA. Jože Vošnjakova 6, vrata VI. __________ 3077_____________
Mladi, pridni, spretni TRGOVSKI SLUGA
za trgovino z živili se takoj sprejme Ponudbe s sliko pod »Pošten in spreten« na upravo tega lista.	307'5
POTNIKI
za prodajo šivalnih strojev in koles se iščejo. Prednost onim, kateri so že delali, v tej stroki. Ponudbe pod »Šivalni stroji® na upravo »Ve-černika«.	3101
NAROČAJTE
POSLOVNO
REKLAMO
pri
ftati&otski tiskom A 4.
Maribor, Kopališka ulica 6
Telefon 25-67, 25-68.25-69
Uspeh ne bo izostal I
4-SOBNO STANOVANJE
^°nčno, ob parku, oddam za '• december. Naslov v upra-V|-	3018
STANOVANJE
^ celo obskrbo. išče mlad eh- uradnik. Ponudbe na u-ravo p0d »Točni plačnik«. 3031
^ČEM DVOSOBNO STANOVANJE
* sobo za služkinjo in s kopalnico za 1. marec ali 1. “Bril 1939. Ponudbe pod *uve Sobi« na upravo lista. _	3083
,Pritličje v novi hiši
Sobe in pritikline, se odda *• dec. boljši družini — tik *«pida. Vprašati Pušnikova ***• Studenci. Cena din 500.— _	3043
, 3-SOBNO stanovanje
j^palnica, parket, 680 din.
Mrežna cesta 15, Studenci. ^_____.	3056
^Ve sončni, suhi
STANOVANJI y '■ decembrom za oddati. ,,prašati stavbena	pisarna,
ui ]2.	3060
OPREMLJENO SOBO
oddam. Sodna ul. 32, vrata II 3070
Velika, opremljena, separirana SOBA
se takoj odda. Ruška c. 13 3071
LEPA SONČNA SOBA
se odda. Loška 5, II. nadstt. 3076
Lepa separirana SOBA
z balkonom, prazna ali inc-blirana, se odda. Tomšičev drevored 8.	3120
Odda se takoj sončna, oprem Ijcna
SOBA
s posebnim chodom. Dalmatin ska 28.	3105
VELIKA SOBA
s štedilnikom se takoj odda. Pobrežje, Zrkovska c. 33. 3114
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda takoj. Vojašniška 11.
ENA MALA SOBA
se odda enemu gospodu. Delavska ul. 57.	3098
sob,
STANOVANJE
n. a in kuhinja, se odda mir-stranki. Pobrežje, Alek-Žijjdrova c. 54.________«73
^da se trisobno , STANOVANJE
Vili en’bra v novo zgrajeni f0 v Krčevina z vsem kom-Taum> Vprašati v Mariboru, • »enbachova ul. 26, pritlič-JSvo.	3074
Odda se
SOBA IN KUHINJA
Pobrežje, Zrkovska 35. 3099
Službo dobi
VINIČARJA
s 4 delovnimi močuii za Sv. Peter iščem. Vprašati Granitz, Gosposka 7.	3016
LEP() TRI- ALI ŠTIRISOB-2 NO STANOVANJE 1
^ Grando in vsem komfor-, VtJ °dda. Tomšičev dre-* ^d_8_________________3119	;
Se STANOVANJE ~
dda Slovenska til. 36.
3122
VAJENKA
se sprejme. Knjigarna Scbeid' bacli, Maribor. Gosposka 28. 3087
USOBNO STANOVANJE
1 s 1. decembrom. Vpra ezno. Jurčičeva 8. 3111
v opremljena soba
se odda na 2 go-da- Jenkova 5.	3089
TRGOVSKO POMOČNICO
mlajšo, sposobno, intel. moč, takoj sprejme trgovina mešanega blaga. Ponudbe s sliko pod »Dobra služba 18« na upravo »Večernika«. 3082
Službo išie
MESTO HIŠNIKA
išče mlad, priden zakonski par. Ponudbe na upravo pod »Hišni red«._____________3002
TRGOVSKA POMOČNICA
izurjena v špecerijski trgovini prosi nameščenja. Dopise na upravo pod »Hvaležna«. 3012
Rotne torbice Kovčege > Listnice Denarnice i» t, d.
PRIPOROČA	2720
iv. mm, Mm
Toplo
spodnje perilo
vas ščiti pred prehladom
Bogata izbira v dobri izvedbi
Tehstllana Bfidefelf
Maribor, Gosposka ul. 14
—
Šivalne
stroje
od 2.200 9 din
naprej s 25 letno garancijo, proda na mesečne obroke po 100*- j din
Mehanik DRAKSLER
Vetrinjska ul. 11	2396
Topli
flaneli
za perilo
v dražestnih vzorcih
eilm Bil
Maribor, Gosposka 14
KLJUČAVNIČAR,
obratni, dela pri prešah, Stancah in popravilih strojev, išie službe takoj Ponudbe na upr. pod »Sposoben 25«	3035
IŠČEM službe
kot trgovski sluga. Zmožen kavcije. Ponudbe upravi lista pod »Vesten«.	310G
Posolilo
Mislite
Božič
n
V /•!
želji
Zgotavljamo vse do vasi
za očeta: za delavno sobo udoben fotelj pisalno mizo ali omaro za knjige za mater: nekaj praktičnega za gospodinjstvo lepo preprogo ali posteljno garnituro stragula ali linolej za kuhinjo
lepo zaveso za sobo za sestro: želja vsake dame lepo toaleto lepo puhnato odejo ali volneno odejo garnituro posteljnega periia za brata: v sobi nepogrešljivo kombinirano omaro kauč
radio mizico
Naročite sedaj in plačajte po BoiSču!
WEKA - Maribor
Aleksandrova cesta 15
562S
Trcoviki lokal
v sredini mesta išče ugledno podjetje Cenjene dopise pod šifro „LOKAL“ na upravo „Večemika“
3107
m
IŠČEM POSOJILO
din 3000 proti jamstvu, plačam 10 odstotne obresti. Ponudbe na upravo »Večernika« »pod št. 998«.	3034
Znania želi
zopet novi vzorci
TehstitaDa Sfldeftldt
Maribor, Gosposka 14
KRZI1RR
TAPETNIŠKI VAJENEC
sc sprejme. Anton Čerin, Pri-staniška ul. 3.	3069
PRODAJALKO
popolnoma izučeno v Kuhinjskih potrebščinah, porcelanu, s eklu, sprejmem. Viccl, Maribor.	3049
POROČITI
želim vdovo, ki poseduje hišo v Mariboru ali gospodično z nekaj kapitala. Slika zaželena. Ponudbe s slikp na upravo lista pod »Obrtnik«. __________ 3003	__________
DALMATINEC
temperamenten intelektualec, popoluoma neodvisen, išče znanja z damo vsetsrane izobrazbe. Cenjeni dopis prosim na »Večernik« s šifro:	A
>Mladi tujec«.	3108
Zgubljeno
KLJUKA OD AVTA
se je izgubila. Najditelj naj jo izroči proti nagradi avtode-lavnici Šoster, Frančiškanska ulica.	3110
Zahvala
Podpisani se zahvaljujem g. dr. FURLANU, specialistu za bolezni glave in grla. On je operiral mojo ženo v nosu, ki je bila jako oslabljena pred. operacijo, in z najlepšim uspehom. Specialno se zahvaljujem za njegovo težko m požrtvova no zdravljenje in skrb po operaciji, tako da je sedaj popolnoma zdrava.
Anton Bmgmn, pmhar
Zg. Radvanje pri Maribora 3121
v modnih barvah
veliki Izbir
A
nuli
Josip Sraf, Maribor
Palača banovinske hranilnice	3079
radio aparate
3033	kupite	najboljše	pri
LORENZ — zastopniku
BezenSek. tfetfin^ka 17/1
noIT vzorci	~~
C» "MlH. ** in za sP°rtne plašče naj-■ L \m j D ft ceneje v modni trgovin
w	3078
Josip Sraj, Maribor
zimo
Vil
m m m
smučarski in lovski čevlji, snežke In galoil švedskih znamk R E T O R N in VIKING
808
jugdam.
v vsaka tatuaiadka!
WW9 V WWl WW WWWf* 9
Baš pri vlažnem in hladnem vremenu je potrebno, da imate pri sebi Ni ve a, da si lahko vsak trenutek utrete obraz in roke z Nivea. S tem zagotovite koži trajno zaščito proti vplivu slabega vremena in obdržite mladostno, svežo in zdravo polt.
277 J
GIF-baterije-GIF
Dobivalo se že v Jugoslaviji!
Izdelane po inozemskih patentih brez kisline — brez salmijaka Naijvečja napetost!
Neomejena trajnost shranjevanja!
Odlično s* opomorejo (regenerirajo)
Vsak poslušalec radia jih mora preizkusiti Patenti najavljeni	Proizvaja:
„KONTAKT4< elektrotehniška tvornlca
Zagreb, Radnička c. 55
F
m mm
NwVOi Generalno zastopstvo ta Jugoslavijo HOVO največjih italijanskih tvornic harmonik
.'ELETTRA*' • Castelffidardo
Italijanska produkcija slovi po celem svetu. Harmonike so glasovno, po obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brezplačno predvajanje in cenike in prepričajte se pred nakupom o posebnostih italijanskih harmonik.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo V. Weixl In sinova Maribor, Jurčičeva ul. 8, telefon 26-18
Mal' položi dar domu na oltarl
Glasba, kot jo je slišal skladatelj • • •
Predstavljamo novi spored aparatov 99
1939
f, l V !'•
BI
/
O
»Radione motorizirani veliki super »Moto- ..Radione" razkošni veliki super z velikim koti' select«. Nastavitev 20 naljubših postaj s certnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti pritiskom na gumb. Avtomatično pravilna povečano dinamiko glasu, magičnim °ce' nastavitev postaj	som, modernimi jeklenimi elektronkami.
3010
Tipa 6039 A din 9.000’-
Tipa 559 A din 5.400"
m
»Radione« razkošni oktodni super z velikim »Radione« oktodni baterijski super z reg1,1' koncertnim zvočnikom, regulatorjem za se- latorjem za selektivnost, koncertnim zV°c' lektivnost in magičnim očesom.	nikom,	izredno	štedljiv	v	obratu.
Tipa 439 A din 4.200-
Tipa 439 B din 3.900"
Vsi aparati i elegantna kaseta izbranega dunajskega okusa, tri valovne dolžine« sedam vglasilnih kiogov; izredno možati sprejem na kratkih valovih; preci*H,tl0 ročno delo. - Oglejte m poslušajte jih pri
družba * o. i.
čevo cesta 7 IfonM
Ozvatič Ignacij, Maribor, Cafova ul. 1 Stivan Ernest, Murska Sobota Zadružna elektrarna, Ptuj Kreutz Avgust, Ormož	Toplak	Adolf,	Celje
BOfronr
preizkušeno sredstvo
za nego vatih ust in zob
Po vsem svetu priznana Botot voda za usta pre-preprečuje gubanje dlesni
RANILNICA
Centrala: MARIBOR aoMooakm-Slovenskm ulite
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Mmjboll MHW Mlollu danarfa. kar Immil »a vloga pri taf hranilnici Dravska banovina % talim avojim oramolanjam *" * **° avo/o davino motlo — — Hranilni e a Itvršuja v*a w danarno alrofco spadajoia posla iotno •» k u la ni no
Sprejema	K	Podružnica: CELJE 7JgZ£u3ii**SViJuniST'
■	.	<4,	uri*
nedelje In praznikov vsak dan o	fl
Izdujii In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, izhaja razen nedelje m prazni i cjn|j;tva 1° ll^r Velja ua mesec prejeuuui v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in upravo; Maribor, Kopališka ul. 6. e e on ure
št 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.-409.
<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="/5UxRuVRSst3DnDzWxEguVbC+luBtlXTThdSkoY4R7SltyYtLy6Vtu5DZXEm5GtonC9Gm0HPsV0aAqonk1z4P8esBnkcMimvkEoomYtpd/p0j+qZwnwEQ2yOzqTkmfZC3PhCkI6X0dednBFBqPEh2w==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="9Tj9j0wA0hWXym6dHiDE5kphcas+rBsPlNKK50ZO/cQ9oIG1x/o0CyvjgLnbMZy66ev78dSEiR+klPbQtXPDcrfOkq6qN+0WtcxXMge0NlZ3rpCpm6k93LlLZR580lJtv451sgAfOpOk/xq/okvE3uRpHyD6W9JXBAQjwIjErJihQHKQIM6MKy8N8Q9zQiT9UgOFoocYihGXnXIC5RfdYkhaD8Uqs3eGytmDIHSyUl0pyAAnipDtsQO5+usguUrpDiun81+BBaJ45D5u7Y/5VPxp7qe+RzxBUxVI3yFeraXIJ4DKLUnE2+/xCpZnz7XiU1y9F8BaQwbmmnqeKke2T9zCtoiRP6Oi/EeYhpqNYQKWDRGyYd1DL2JxoTvxzeMdlLpBFfAF3oUZxrn93Kl6GvPIbKdiSAa7CdIN9vGZA/m83Hlkq4WxfO7mmxvUtIJ/Es7b+W0JqdrvVsMEmUm4XhSjJbGf8UN/LlruQdrEEWr8kLYT+mZYr6WocaGJW52Y6ysfpMhTGqBc6YKk0AjIU10ggVRMnj8SZi760BBrMjg13RGawg7GCMBpu3zM/zeURXr2luQdE0waR+jUgj5yiC+3L5HEUDVgA66UW5qatEqL25d0gvNsfLDZAmCLFWLCk+W9KuvEW+DeGJiARI39xUwKw3qzFXhqGwRww0TGBgz7XgfEL69wyt+hYN+vipCH55Sh442Ct96OdfCAoABIwTschgudncli2M41BiHRz+8oNZOazNH5MLCzEeNN+3uP/R+kaaVUZFUU4BxQ0pXxMWEpZN2ZJ6nBAECjFVBkyn/G9Iv9z5PW7rWovkj/L0RKrwGuzNfD+v2aRdGd0tfklPK0SJikSJF80rKKS3fNx30BSblubwCknnqo22dSYpalPYGquvcQj3nCpgSZim1gsTC5445pJ+dxHXJ1GoIwk8u4DhXl2aS9Iu6krk0aN+D4+EfvXMj8C4gjMc5jrhjKMm89ZzZHAQ5dJzzMKDkRjEx8tPUy4eVAOoXxkgocsMni9W07enPJTV3r9kB8gXUMxR7vlsShFBpS3X+Ey5dPN2/3UIWmg+dMS1SPg7622d44SGbOJdlHr2t2LTLxm3Y9Co6KN6hoPZeesjCDDrcGxUlDPq0Rnd/aA/NbLFgKsb5Oof4je0WY0DvfE8qxhp/3FCWXFxvVrVkv+v6NldMJttOQcmmxJWx2NoiG8nHRUZein2qf8gPvzl4puGFb280ctDNB56T78gszOt6d0hiUyw8=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>