Ljudski shod v Šoštaiiju. Za daa 5. julija so sklicali šoštanjski rodoljubi ljudski shod, ki se je vrSil ob povoljoi udeležbi v vrtaih prostorih hotela »Avstrija«. Posebao maogoStevilao so prihiteli na shod zavedai Veleajčaai, na čelu jiru gg. župaik C ize j in župaa Skaza. Okrajno glavarstvo se je meada balo, da bi zuale tudi v Šoštanju kake nemškutarske baraba izž.vati mime Sioveace, za to je osem orožaikov bilo pripravijeaih, da skrbijo, ako potrebao, za mir ia red. Kot vladni zastopaik je bil pri shodu aavzoč okrajai glavar slovenjegraški gosp. Capek. Gospod glavar mora k vsakemu sloveaskemu zborovaaju, ker drugi uradaiki sloveajegraškega okraja aiso dovolj ZLBOžni sloveaskega jezika. Shod je otvoril župaa šoStaB}3ki gospod R a j S t e r. Na to se je izvolil predsedoikom g. dr. Fr. M a y e r, odvetaik v Šoštaaju, ki je srčao pozdravil zborovalce ter govoraike, predstavil vladaega zastopaika in oddal besedo g. A. K o r o 8 c u iz Maribora. G. A. Korošec govori o aarodao-gospodarskih zadačah spodaještajerskih Sloveacev. Mi imamo lepo, krasao domoviao, paziti moramo, da nam ne preide v tuje roke. Podpirajmo sloveaske obrtflike in trgovce! Če stariši poSiljajo svoje sinove k trgoviai ali obrtaiStvu, aaj se držijo aačela, da dajejo svoje otroke le Sloveacem v učeaje. Pri tujih ljudeh se vam odtujijo tudi vaSi otroci, oni postaaejo tuji vaši veri, vaSemu jeziku ia vaSemu političaemu prepričaflju. Grajal je tudi oao zaaao sloveasko specijaliteto, kako maogi kmetje skrbijo za boljšo bodočaost svojih otrok. Da bi sina lažje r kmetskem stanu stalo, dajejo ga učiti eno ali več let aemški. Nobea aarod si na ta aačia, z učeajem tujih jezikov, ae skuša izboljšati svojih gospodarskib razmer. Le marsikateri slosreaski kmet je tako kratkovidea ter da siBove učiti aemški, namesto gospodarstva. S tem skrbi le za aernške siaove, da potem lažje kot uradaiki živijo v aaših pnjetBih krajih Dajajte rajši siaove aa kmetijsko šolo v Grm aa Kraaiskem, Bego ijh mučite s tujim jezikom, na ta načia boste boljSe poskrbeli za ajihovo bod čaost! G. dr. VI. Sernec je govoril o političaem položaju ter izvajal: Desetletja se borimo Sloveaci za aaSe pravice, pa še vedao nismo dosegli zajamčene nam jedaakopravBosti z Nemci. Zakaj imamo svoje poslaace? Ti storijo avojo dolžaost; toda Korber, akoravao je izjavil, da bo Bepristraaski, je popolaoma pod aemSkim uplivom. Ne dovoljuje Slovaaom aič, ako aemgki aaciioaalci s tem niso zadovoljai. Poslaaci so ga opetovaao opozonli "na krivice, ki se Sloveacem aa Spod. Štajerskem gode, opozorili aa to, da da se nastavljajo v slovenskih krajih zgolj nemški, Slovencem sovražai uradaiki, da aimamo nič sloveaskib strokovaih ia sredajih šol, toda miaistrski predsedaik jim je odgovoril, da mu tega nemSka ljudska straaka ae dovoljuje, da bi izpolail skromne sloveaske želje. Rogal se je celo aašim poslaacem, da sloveaski aarod o vsem tem nič ne ve, da ljudstva aimajo za seboj. Zato raora sloveasko ljudstvo govoriti na shodih, sloveaski aarod mora zabtevati na shodih sloveaske dole, sloveaskih uradBikov. Toda ne samo miaistrski predsedaik je kriv, da aič ae dosežemo, kriv je temu tudi razpor aa Kranjskem, ki je dospel do tega, da se zveže eaa straaka celo z aaSim najljutejšim sovražaikom, Nemcem. Ta razpor je povzročil, da smo v državaem zboru deljeai aa več skupia ia da kraajski poslanci ae aastopijo tako energično proti vladi, kakor bi ta zaslužila, boječi se, da zgubijo pomoč vlade v boju za kraajski deželai zbor. Toda naj bodo razmere v državBem ia deželaem zboru sedaj še tako neugodne, zmagali bomo le eakrat, ako ostanemo le zavedai; boj z Nemci dobojeval se bo v prvi vrsti aa domacih tleh. Nemec aas ae bo zmagal, dokler ostaae Sloveaec značajea ia zvest svojemu narodu, zvest geslu: »Biti sloveaske krvi, bodi Sloveacu poaos!< Kot tretji govoraik aastopi deželai poslaaec za sloveajegraSki okraj g. Ivan VoSBjak ter poroča: Ker se Bemška večiaa ni ozirala na naSe opravičene želje, zapustili smo v zadaji deželaozborski dobi deželni zbor ter vkljub BasprotovaBju vstrajali pri abstiaeaci. Ako bi omabovali, bi aam to le Skodilo pri aasprotaikih. Lani so bile aove volitve. Bilaaca je ostala stara, zopet je priSlo osem Sloveaeev v deželai zbor. Namestaik grof Clary se je potegoval, da vstopimo novoizvoljeai poslaaci v zboraico. Zavezal se je, da bo slovenske poslance v aagovoru posebej pozdravil, ia isto formalaost je dosegel tudi pri deželaem glavarju grofu Attemsu. Vstopili smo torej v deželai zbor. Prvo zasedanje je trajalo samo dva dai, stavilo se je maogo predlogov, poslanec Robič je zahteval s posebaim predlogom razSiritev volilae pravice, jaz pa ustaaovitev sloveaske kmetijske šole v aašem ali pa eeliskem okraju. Zadaja beseda se Se o teh predlogih ai govorila. V drugera zasedaaju se je vršila važaa volitev deželaega ooboraika. Izmed Sloveacev je izvoljea zopet poslaaec Robič ia sicer s pomočjo bauerBbuadlarskih glasov. Toda povdarjati moramo, da so aam ti sami radi dali glasove, da nismo prosjačili za-aje. Kako bo ravaala aemška večiaa v bodoče z aami, ae vemo. Vstrajajte ob aaši straai, tem lažje je nam poslanceia potem delovati za Vaše koristi. G. dr. Mayer govori o veliki potrebi gospcdarske izobrazbe in gospodarskega aapredka ter zahteva ustaaovitev strokovaih kmetijskih Sol. G. župaa velenjski, g. Skaza, je stavil nasledflje resolucije, ki so bile eaoglasao sprejete: 1. Z ozirom aa to, da je bilo mogoče nemškim poslaflcem vseh frakcij združiti se v eao aarodao skupiao, želeti bi bilo ia pričakuje se, da bi se tudi slovaaski poslaaci vseh frakcij, posebao pa jugoslovaaski, združili v t a k o parlameatarno skupiao, koja ima varovati v prvi vrsti obče sloveaske zadeve. 2. Ker se aa gospodarskem ia aarodaem polju vkljub temu, da so se udali deželai poslaaci ifl zopet vstopili, Bič ai storilo, ponovimo že tolikokrat izražeao željo, da se za slovenski del Baše kroaoviae napravi posebni političai oddeiek. 3. Pričakuj- se, da se flam dado, ker naše sredflje Sole potrebam ae zadostujejo ia je treba viSjih izobraževalaih zavodov, posebao obrtaih, strokovaih ia kmetijskih Sol, čim preje ustaaovljeBja enakih zavodov. S tem ie bilo zborovaBje koačaao ia predsedaik dr. Mayer isto zaključi ter se zahvali g. okrajnemu glavarju za njegovo nakloajenost.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si