25. številka V Ljubljani, dne 21. junija 1919. VI. leto Delavec izhaja vcak. petek i datumom naslednjega dna. — Naročnina ja celo leto K 10'—, sa pol lota K 5-—, ra četrt leta K 2‘50. Posamezna številka 20vin. Naročnina za Nemčijo r.a erto leto 9 mark, rn Ameriko 3 dolarja. Pofiljatve na uiedmštvo in upravni« tvo Ljubljana, Šelanburgov« attea štev. 6. 1L aadatr. .'-.vkopisi se ne vračajo. — ■ ■.-.vrati z enostolpnimi pe* vrsticami ss zaračuna' ■jo. in sicer: pri enkratni -j sivi po 30 vin., pri trikratni po 27 vin., pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 vin. za vsakokrat. - Z a razne i*-j»vc itd. stane petit vrstica 30 vin. — Reklam, so poš-uiue proste. — NeJranlnra-na pisma se ne sprejemajo. Čftajte! Naivečja ovira v napredovanji; delavske stvari in največji sovražnik delavcev samih je neznanje in nevednost širokih delavskih krogov. Kar nam je dala ljudska Šola nikakor ne zadostuje za praktično življenje. Vsaj so ljudske šole prikrojene po meščansko - kapitalističnem receptu. Ni torej Čuda, da v tem oziru vlada velika pomanjkljivost. Pogostoma opažamo to, posebno v našem društvenem življenju in ob raznih prilikah, kadar gre za mezdno gibanje. Posledica takega neznanja je tudi, da premnogo delavcev ne pozna ne svojih pravic, pa tudi ne svojih dolžnosti. Treba nam in našim strokovnim'organizacijam nekaj, kar bi nam služilo kot pripomoček, da bi vsaj deloma prišli občutnemu nedostatku v okotn. Kaj nam je torej storiti? V, mnogih naših strokovnih organizacijah so naši tovariši napačnega mnenja. da je njihova edina naloga ta, da plačujejo driistvenikl redno tedenske prispevke. To je sicer nujno potrebno, redno plačevanje prispevkov je takorekoč predpogoj vsakemu nadaljnemu, rednemu društvenemu delovanju. In ako se vsak društvenik v tem pogledu privadi potrebnemu redu in točnosti, bo reden ter točen ob drugih prilikah tudi-. Napačen bi pa bil nazor, da je to prva in zadnja naloga strokovne organizacije. Naloge naših strokovnih organizacij so bolj Obširne in velike. Naj navedemo za danes le eno, ki pa je ena izmed najvažnejših. To je širjenje in poglobitev prepotrebne naobrazbe oziroma znanja v krogih članstva naših strokovnih organizacij. To je predpogoj vsakemu nadaljnemu us Š-nemu delu. Brez tega predpogoja je In ostane naše nadaljnje delo zgradba na pesku. Kaj torej storiti, da sc izognemo neprijetnim posledicam, ki Jih tu in i.un že sedaj občutimo in da se izognemo še neprijetnejšim razočaranjem, ki bi morali po naravnem zakonu z železno doslednostjo slediti. Navajati moramo naše članstvo na Čitanje. Zbujati moramo v njem interes »a Časopisje in knjige. Vsak funkcionar naših strdkovnih organizacij mora smatrati za prvt) in najvažnejšo nalogo, da postano strokovna organizacija matica, okolo katere se suče vse hotenje prizadetega čin . stva — središče, v katerem se koncentrira vse, kar je v zvezi z delavskim živlic-niem. Treba je razprav in debat, ter predavanj. Odbori podružnic morajo smatrat! za svojo sveto dolžnost, skrbeti za to, da vsak društvenik dobi redno v roke list »Delavec«. Vrhuteva je treba širiti dnevnik »Naprej« in ker se v mnogih n; -nogah naše industrije rekrutirajo delavci iz. našega malega kmečkega stanu, ne sme nam biti vse eno, kakšni so ti Mudi*, ki prihajajo v tovarne, rudnike in na £• teznice. zato je treba širiti v okolišu - >. letja, no celi Slovenili, med tv.ni Hudst.om Mst »I -Judskl Otos« Med mlalšc društvo nike je širiti znanstveno revijo »Demokracijo«. Družinski list »Svoboda« nul bi ne manjkal v nobeni delavski obitelji. Ce smo razširili časopisje, tedaj smo s tem opravili veliko. Duševno razpoloženje našega delavstva postane povsem drugačno, v javnosti bomo zavzemali ono mesto, ki nam gre. Meščanski in nam neprijazni kapitalistični krogi polagajo na razširjenje svO' jega časopisja največjo važnost. V to svr-ho žrtvujejo veliko denarja. Velika zmota bi bila, če bi kdo mislil, da na primer »Narodni Sccijalist«, »Naša Moč«. »Mariborski delavec« itd. vzdržujejo delavci, ne, prijatelji, to so listi, ki jih izdaja meščan-sko-kapitalistična družba pod prikuplji-vimi naslovi. Brez denarne podpore meščanstva bi obstoj teh listov ne bil mogoč. Izdajajo jih pa zato, da ž njimi zastrupijo javno mnenje in duševno razno loženie med delavstvom. Nlihov cil’ ’■-> odvajati delavstvo od prave delavske poti in rušiti med njimi potrebno solidarnost, da ga tem lažje izrabijo v svoje svrhe. Razširjenje tega meščansko-kao!-talističnega strupa se mora paralizirati razširjenjem našega lastnega delavskem časopisja. Zatorej na delo za to časopisje. Drug zelo važen pripomoček za širjenje naobrazbe in znanja snloh, so pravilno urejene in kolikor mogoče bogate delavske knjižnice, o katerih hočemo iz-pregovoriti drugič. Mezdna gibanja. Delavci in delavke tvrdk- Vildi & Kurka, tovarna za umetna strojila v Polzeli, so po posredovanju sodrugov Pete-jana iu Tokana dobili povišanje plače za 10 odstotkov. Pri pogajanjih k. bi! navzoč tudi vladni nadzornik tega podjetja, gospod Florjančič. To povišanje je sicer zelo malenkostno, vendar pa pomeni, dasl majhen, korak naprej..Podjetje je odvisno od izvoza. Meje pa so še vedno zaprte in v kolikor je promet z inozemstvom movoč. je zelo otežkočen, tako da niti v no~tev ne pride. Da v takih razmerah ni gospodarsko stališče takega precej velikega obrata zavidanja vredno, je samoobsebi umljivo. Skrajni čas bi bil, da merodajni črnitelji končno ukrenejo vse potrebno, kar bi zagotovilo obstanek in razvoj naše industrije. Delavcem tvrdke Vildi & Kurka pa svetujemo, naj svojo strokovno organizacijo izpopolni, utrdi in poglobi, kajti rabilo jo bode v doglednem času l rvavo. Na podlagi dogovora z gospodom Florjančičem, ki je od vlade postavljen kot sekvester pri tovarni tvrdke Pryni, istotako v Polzeli, se ie vsem v ti tovarni vposlenim delavcem povišala plača 20. vsem delavkam pa za 15 odstotkov. Delavstvo obeh tovafen io rano v Osrednjem H »v. cev za Slovenijo.. V K r a n j u je delavstvo v valjčnem mlinu gospoda Vinko Majdiča potom posredovanja višjega obrtnega nadzornika sodruga Stebija pridobilo povišanje na plači kakor sledi: Vsi oni delavci, ki ima-josedaj dnevni zaslužek do 10 K dobe povišek za 40%. Vsem onim delavcem s sedanjim zaslužkom do 32 K se poviša plača za 30% .Onim delavcem z dnevno nla-čo do 15 K za 20% in končno onim s ss.' danjirn dnevnim zaslužkom čez 15 K za 10%. Delavci so organizirani v Osrednjem društvu živilskih delavcev. Povišek so potom svojih zaupnikom spredli. Pripomniti bi še bilo. da bodo delavci tudi pri povišanih plačah prejemali potrebne mlev-nlne za staro dosedanjo ceno. V veljavo stopi to povišanje kakor hitro doseže podjetje zvišano mlevnino. K temu d-izvijamo, da so tozadevna pogajanja v teku hi da se bodo v kratkem ugodno r.:i!a. /.la. bodo povišane mlevninc veljale za nazaj, bodo tudi povišane plače veljale od :stcg;> dne kakor povišane mlevnine. V Libojah se nahaja d Vcstvo v ondotni^ tovarni za keramične izdelke tvrdke Sčbiitz &. Cornp. v mezdnem gibanju. Plače teh delavcev in delavk so nezadostne za njihov obstoj. Tvrdka nuja priboljšek zn 30%-. kar pa delavci odklanjajo, ker je to p' višanje z ozirom na dejstvo, da so plače razun neka! malenkostnih draginjskih doklad ostale take kakor so bile pred vojno. Med ona podjetja' po^rieželi, katera so svoie delavce od nekdaj na najbolj neobziren način izkoriščala, spada tudi porcelanska tovarna tvrdke Schiitz & Comp., v katero je v zadnjem času vstopil kot družabnik tudi Slovenec inženir Paulin Kakor vse kaže. tudi gospod Paulin nima več zmisla za delavske potrebe, Sa-kor Nemka Schiitzeva. katera je celo v Nemčiji se nahajajočo se svojo žlahto vzdrževala na račun libojske tovarne, kjer so ji domači delavci delali za žive h mrtve za naravnost smešne plače. Posledica tega je, da je yizadeto delavstvo danes popolnoma izžeto. O poteku gibanja borno še poročali. Za enkrat naj nihče ne hodi tja vpraševati za delo in ponujati svojega zdravja. VZidanem mostu so se v, ta-mošnji cementarni vršila pretečeni teden pogajanja zaradi regulacije plač delavstva, katera so se zaključila dne 15. Kurija 1919 s povoljnim uspehom. Pogajani se fe udeležil za Osrednje društvo kemičn ih delavcev sodmg Tokati, nadalje kot delavski zaupnik s. Pečnik ter pet v podjetju vposlenih tovarišev. Rezultat pogajanj le sledeči: Delavkam sc poviša plača od 85 vin. na 1 K 25 vin. na uro. Ali dnevno od 6 K 80 vin. na 10 K. 1 K draginiske doklade ostane. Skupno torej bode plača posamezne delavke znašala dnevno 11 K. Delavci do 18 let starosti so imeli t K 'do 1 K 15 vin. na uro. Povišala se jim je plača na l K 40 vin., tako da znaša dnevno z , l K draginjske doklade 12 K 20 vin. De-ilavei nad 18 let in taki izpod IS -bet. ki opravljajo težka dela, so 'dobili novElia od 2 K na 2 K 40 vin. na uro. Njihova dnevna plača z draginjsko doklado po 2 K dnevno znaša sedaj dnevno 14 I( 40 vin. Živalci pri etažnih pečeh so imeli, prvi 1 K 60 vin,, drugi 1 K 50 vin., tretji 1 K 40 vin. Povišalo se je prvim na 2 K, drugim na 1 K 90 vin. in tretjim na 1 K 80 vin. na uro. Z dravinjsko doklado, ki znaša po 2 v dnevno bo dnevni zaslužek prvih žgalcev znašal 18 K,, drugih 17 K 20 vin., tretjih 16 K 40 vin. Poleg tega so se uvedle premije po 15 K od vagona, ki bedo mesečno znašale okrog 180 K. Od teh dobe prv! žgalci 70 K, drugi 50 K, tretji 30 K. Delavci pri apnenicah so dobili povišano plačo od 1 K 35 vin. na 1 K 65 vin. na uro, tako da njihova dnevna plača z draginjsko doklado po 2 K znaša sedaj na dan 15 K 20 vin. Oskrbovalci strojev so dobili povišek od 2 K na 2 K 40 vin. na ro. Njihova davnina z draginjsko doklado po 2K znaša to-rej 21 K 20 vin. Kurjačem se je od 1 K 5b» vin. povišala plača na 1 K 90 vin. ua uro. Njihov dohodek z draginjsko doklado 2 K znaša torej dnevno 17 K 20 vin. Rokodelci prve kategorije so od 2 K dobili povišanje na 2 K 40 vin., druga kategorija od 1 K 80 vin. na 2 K 15 vin. na uto. 2 draginjsko doklado po 2 K vred. znaša sts-dania plača za prvo kategorijo 21 K 20 v.. za drugo 19 K 20 vin. na dan. V dru°-o kategorijo rokodelcev spada tudi sedlar. Delavcem v kamnolomu se akordna plača poviša za 20%. Rudarjem za 15%. Vse ostale akordne cene se istotako, povišajo za 15%. Poleg akordne plače i^itnejo vsi akordni delavci po 2 K dnevno draginjsko doklade. Vsi delavci, ki so morda že imeii eno izmed povišanih plač in bi vsled nova določitve ne prišli v poštev, se njihova dosedanja plača zviša tako. da prtjmeTo tstotako sorazmeren povišek. Temeljna plača karanolomcev in rudarjev, kadar so ti primorani delati za navadno dnevnino, se poviša pa 15r/- V takih slučajih znaša sedaj njihova dnevna plača z 2 K draginjsko doklado vred dnevno 19 K 25 vin. Nakladalci oziroma skladalci na postaji spadajo v ono vrsto delavcev s plačo po 1 K 55 vin. na uro. V kolikor delajo v akordu, se jim plača za tako delo poviša za 15%. Vozniki so imeli na uro 1 K 15 vin., ta plača se jim je povišala na 1 K 40 vin. Voznikom se zaračunava 14dnevneg« dela tako, da njihova dnevna plača z draginjsko doklado cnaša 21 K 60 vin. Vrtnarju se je plača od 1 K 15 vin. na uro povišala na 1 K 35 vin. bi se poleti In pozimi izplačuje za 12 ur na dan. Z draginjsko doklado 2 K /^aša torej njegova plača 18 K 20 vin. Delavke, ki se jih od slučaja do slučaja najema v pomoč vrtnarju, so imele na uro 70 vin. plače. Za ;c delavke se je določilo na uro po 90 vin. Kuharicam se je ravno tako od 70 vin. povišala plača na 90 vin. za uro, in ker Jim šteje dnevno 10 delovnih ur, prejmejo z 1 K draginjske doklade 10 K dnevno. V isti izmeri se Je uredila plača tudi_ pisarniški postrežnici. Končno se je dečkom, ki pasejo živino povišala plača od 3o na 45 vinarjev na uro Vsem delavcem in delavkam da podjetje enkratni nabavni prispevek, in sicer onim delavcem in delavkam, ki so vno-sleni v podjetja že eno leto 200 K. onim, ki so v podjetju vsaj pol leta 150 K, onim Da s četrtletno delovno dobo 100 K. Zeue delavcev, dobe po 100 K, za vsakega otroka doJ4. tetama po 50 K. Enkratni nabavni prispevek za žene m otroke velja woKiia^sein&fdobo vposUeuosti za vsh Oni delavci, ki nimajo svojega lastnega domovanj- in tudi ne uživajo i^.u.al-nega stanovanja od strani podjetja dobe: družine do 3 oseb po 15 K, družine do 5 oseb po 20 K in družine z več kakor r>e-timi družinskimi člani po 25 K mesečne stanarine. Premog 6odo delavci prejemali od strani podjetja po 8 K za me tarski stot. Oni pa, ki so prejemali tozadevni pavš?l. se ta pavšal zviša na 20 K. Sicer pa vse ostale dosedanje ugodnosti, ki so lih delavci od strani podjetja uživali* ostanejo tudi nadalje veljavne. \ Nove plačilne postavke .veljalo od i, junija 1919. Noben delavec, katerega bi se morda porabilo za delo z manjšo plačilno stavko, ne sme biti na svoji plači prikrajšan. Od strokovne organizacije Osrednjega društva kemičnih delavcev, določeu: zaupniki se pripoznajo. Ne bo nič. Gospodje liberalci pošiljajo okoli ljudi, ki so jim pri ljubljanskem magistratu, v zastavljalnici itd. kot nižji uradniki podrejeni, krošnjarit med delavstvo, med katerim bi za vsako ceno radi pridobili tal. Globoko so posegli v žep in so v ta namen pričeli izdajati list pod imenom »Narodni Socijalist«, v katerem se kosajo s klerikalno »Našo Močjo«, kdo bo izbruhnil več obrekovanja, sumničenja in goro-stastnih infamij o celotnem našem delav-- skem pokretu. Svobodno jim. Ne zavidamo jih za to »plemenito« tekmo. Dosegli bodo pač z lastnim prizadevanjem, da bo sleherni delavec prišel do spoznanja, da ni narodni socializem nič drugega kakor prazen humbug. Danes gospodje pri »Narodnem Socijalistu« zanikajo, da bi oni bili navaden privesek liberalccv, kjer pa ujamejo kakega človeka za svojo »Narodno socijalno zvezo«, ga takoj tudi pritegnejo k politični organizaciji JDS, torej liberalni stranki. Nekaj takih ljudi, k» . pa so pravočasno spoznali, da so bili za peljani, nam je tozadevne legitimacije kazalo, oziroma izročilo. Skoda časa in dragocenega prostora, da bi šc nadalje dokazovali, da je ta narodna delavska družba čisto navaden privesek liberalnega meščanstva, kateremu se je vdinjara opravljati hlapčevsko službo. Vzela pa si je ta družba liberalnih eksponentov tudi patent na baharijo. Stu-čaj. — O predilnici v Litiji razočaranemu svetu pripoveduje, da stoji vsa predilnica v njihovi organizaciji. Mi smo sicer vedeli, da se v predilnici ne dela, da torej ni v njej nobenih delavcev, zato smo začudeno ugibali, kaj stoji v njihovi organizaciji, ali delavstvo, katerega v tovarni ni, ali pa tovarniško poslopje. V zadi/.m slučaju bi se stvar s trditvijo »Narodnega Socijalista« strihjala. A zopet nam naivnežem ni šlo v glavo, na kak premeten način so to napravili, da so postavili vso tovarno brez delavcev v svojo organizacijo, kajti prenesti jo v ljubljanski *Na-rodni dom«, to menda vendar ne bi šlo. No, ipak smo jih pogruntali. Gospodje so namreč šli in so po Inšali, v katerih stanujejo oni ljudje, kateri so popreje delali v predilnici ter so jim popolnoma re.no pripovedovali, da tisti, ki ne bo včlan^n pri zvezarjih, ne bo več dobil dela, kadar tovarna prične delati. Onim pa, ki stanujejo v tovarniških stanovanjih, so pretili, da bodo v slučaju, da se ne zapišejo pri njih, morali stanovanja zapustiti. To pač jasno dokazuje, da bomo ...o-rali k tej družbi še hoditi v šolo, da se naučimo takega terorizma. Če Je pravilno i.zubtevati od nezaposlenih delavcev. *r. delavk, da jim proti svofl volj! pTačnlefa prispevke, o tem naj sodi delavska javnost sama. Ali ‘še nekaj drugega. Na Je< senicah sta se gospoda Simončič in jU-van, ki bi poleg magistratnega ulužbenca Iv. Tavčarja rada igrala neko vlo*o delavskih voditeljev, bahala, da je njihova zveza litijskim predilničarjem Že izplačala 10.000 kron podpore! Čudno, da si nista pri izustitvi te gorostastne laži pregriznila jezik. Narodna socljalna zveza ta 10.000 kron —! Ne rečemo, da niso nekateri liberalni macTiatje prav globoko posegli v žep. Amnak gospod Pesek. «c» se na »kšeft« prav dobro razume, si cQ premislil, preden bi tiskat »Narodn Socijalista« zastonj. In kdor ve, koli-o danes izdajanje lista stane, posebno še takega, ki je omejen na zelo majhen krog čitateljev, ta si že lahko v naprej izračuna, da bo morala liberalna hierarhija prav pogostoma posegati v svoj mošnjiček, če ga bo vsaj še nekaj časa bot-ta obdržali pri življenju. Bahati se torej kar z deset tisoči pri organizaciji, v katero se prispevki stekajo zelo, zelo pičlo, je »far-barija«, ki jo razni Simončiči sami ne verjamejo. Ta anahronizem bo pač životarit toliko časa, dokler se liberalna gospoda ne naveliča dajati cvenka, ki igra vlor«* jndeževlh Srebrnjakov, svojim podložnim hlapcem. Kličejo vlado na pomoč* V zavijanju resnice in dejanskega položaja so gospodje okolo »Naše Meču mojstri, to se jim mora priznati. Se sedaj ne morejo pozabiti svoje blamaže, ki so jo doživeli pri pogajanju radi povišanja plač papirniškemu delavstvu v Vevčah, Goričanih in Medvodah. Zato še sedaf bruhajo svojo onemoglo jezo na sodruge Petejana in Tokana. Gospod Komlanc pač dobro ve, da je ob tej priliki uganjal naj-gršo demagogijo. Sam generalni ravnatelj družbe »Laykam - Josefstal« je dejai da je imel že veliko opravka z razninu delavskimi zaupniki, ampak da na tako omejenega človeka, kakor je g. Komlanc. še ni naleteli Na izpričevala gospodov na damo veliko, značilen pa je ta izrek vseeno. Naj bodo gospodje uverjeni, da če M naši sodrugi Petejan in Tokan tudi pred leti pred vojno bili zastopali koristi papir niškega delavstva, bi to delavstvo ne bilo do danes med najbolj sramotno plačanim-Ker pa so to delavstvo omamljali gospbd;« okoli »Naše Moči«, zato je delavstvo tt-pelo več kakor je bilo potrebno. Starc grehe zakrivati z demagoštvom pa je navadno hinavstvo. In še nekaj: Gospodje okoli »Naša Moči«, ki so ustvarili neko skrpucalo, kateremu so nadeli bombastično ime »Jugoslovanska strokovna zveza«, so se pričel? posluževati napram našim strokovnim organizacijam neke posebne vrste taktiko. Kjer se jim namreč nudi prilika, poiščejo v tem ali onem podjetju bolj ali mani omejenega delavca, pametnega ne ujamejo, to je izključeno, tega potem na jezuitski način obdelujejo tolika časa, da -čne ostalemu delavstvu nagajati. In če se delavstvo potem početju takega zapeljanca upre, tedaj kričijo v »Naši Lu>čU kakor zbesneli o terorizmu, ki se ga balo proti njim izvaja. Da razdor in prepir v podjetju sami netijo in podpihttieio, tegu seveda ne povedo. Po vsej sili hočejo, da bi kaka tercijalka bodisi v krilu, ali .hlačah bila upoštevana ter da bi se ji priznal gotov merodajni vpliv. Če se jim vjt račune njihovih nakan prekrprekriža v interesu delavstva samega, da ne bo vsled nevarne razkosaiiosti trpelo škode, tedai se ni/lor.t unitie o terorizmu tako« kakor W to družbo kdo hotel 'devati h |kože. še več, vsako malenkost, katero sp pravzaprav sami prekanjeno -mvzročili fegistrirajo, sestavljajo pritožbe s tako pridnostjo, da raznih pritožb na deželno vlado za Slovenijo kar dežuje. No, nusti-tno jim otročjega veselja. Zapomnijo naj le eno, namreč, da slovenskega delavstva n ebo ne liberalna in tudi ne klerikalna meščanska "ospoda upregla več V svoj politični voz. Nam predbacivati terorizem, posebno fid strani meščanske gospode, ki živi sama od golega terorizma, je pač nekaj t^o smešnega, da bolj smešno ne more biti. Kaj je na primer to: pred kratkim ie gospod kaplan v Goričanih - MedvodTh ustrašenim papirniškim delavkam resno pretil, da jih ne bo pokopaval na Žeenano pokopališče, če se bodo včlanile v ta-mošnjl podružnici Osrednjega društ^ ’ e-mičnih delavcev. Tega dotični gosnod kaplan sicer sam ne verjame In ve, da teva storiti ne more, ker pokopališče ni njegovo. Računa pa na naivnost in dobrodušnost dotičnih delavk. On dobro ve, da njega prav nič ne briga, katerega društva (e kdo član, to ne spada v njegov delokrog. Kaj se to pravi? Nič drugega, kakor briti norca iz delavstva ln briti norca iz samega sebe. Ali ni to terorizem? Teroristi so pač v prvi vrsti sami, zato kričijo kakor tat, ki je sam kradel pa beži in sam kriči primite ga, da druge vara. Sprejemni pogoji za državno zdravilišče na pljučih obolelih v Topolišici. Dne 15. |unija 1.1. sc je otvorilo v Topolišici pri Šoštanju zdravilišče za inici -jalne (pričetne) slučaje pljučne tuberkuloze. V to zdravilišče se sprejemajo tuberkulozni otroci od 6. do 15. leta in ženske predvsem matere da 50. leta in to v prvi vrsti bolniki z domovinsko pravico v Sloveniji. O sprejemu odloča kuratorij za upravo zdravilišča s sedežem v Ljubljani (poverjeništvo za socialno skrbstvo). Na podlagi prošnje, ki mora biti opremljena t zdravniškim izpričevalom o stanju in natančnem poteku bolezni. (Za revne honorira zdravniška izpričevala suratorij, posebni formularji za zdravniška izpričevala se bodo razposlala vsem gospodom zdi nikom). Kuratorij odgovarja prosilcu "Ismeno glede sprejema, natančen datum n*i naznaja zdravillščni zdravnik bolniku. Bolnik ne sme zamuditi predpisanega roka, ker trpi sicer sam nastalo Škodo. Zdravljenje v sanatoriju traja približno 10—12 tednov, vendar se pacijenta lahko že prej odpusti, in sicer: 1. Če pacijent prej ozdravi, 2. če slučaj sploh ne spada v zdra-/ilišče, , 3. ako bolnik zahteva odpustitev 4 če se disciplinarno pregreši. V zdravilišču obstoja enotna dljeta. Oskrbovalni stroški za plačila zmožns znašajo dnevno 30 K; za posebno sobo In ločeno postrežbo pa 40 K. Spremljevalki, otrok, ki se pa sprejemajo le za kratek čas in od slučaja do slučaja, to je v omu-jenem številu, plačajo dnevno oskrboval-uino 25 K. Med oskrbovalne stroške spadajo L.dl vsi zdravniški pripomočki in zdravila (Rontgen, zdravljenje s tuberkulinom Itd.) Polni plačniki naj pošljejo svoje prošnje direktno kuratoriju; oni, ki irnalo pravico do dajatev iz bolniških blagajen, naj vlože svoje prošnje potom teh; oni pa, ki so plačila le delno zmožni, ali pa sploh nozmožni, naj pošljejo kuratoriju svoje DTošnJe potom občine, kjer prcU' do in »tj dokažejo na podlagi lista - kih razmerah, da ne morejo plačevati polnih ali celo nobenih oskrbovalnih st.oškov. Vsak bolnik mora prinesti s seboj obleko in vsaj dvojno telesno perilo in vse toaletne potrebščine. Vožnjo po železnici do postaje Šoštanj in nazaj preskrbi upra viteljstvo zdravilišča. Ono daje tudi vsa nadaljna podrobnejša pojasnila. Žalostni pojavi Neka čudna bolezen se loteva časih nekaterih posameznih delavcev tega h onega podjetja, ki pa tudi še sedaj noče popolnoma izginiti. Dobro, da so to le redki slučaji, a vendar, koliko oreklinja-nja in sovraštva provzročajo! Najde se tu in tam še vedno tudi tovariša, kateremu je menda prirojeno, da ne more mirovati in ki si domišlja, da bo njemu kaj pomagalo ali pa koristilo, če se skuša na zahrbten način, na račun ,.j-brega imena svojih sodelavcev delati lepega pred svojimi predpostavljene!. Navadno sredstvo, ki se ga tak »tovariš« v ta namen poslužuje, je staro, obenem pa tudi zoprno, nevredno moža — prilizovanje, in obrekovanje svojih sodelavcev. Ravnokar se' nas obvešča od strani delavcev tovarne v Štoreh, da tamkaj ta kuga tudi ne more ali noče izginiti. Komaj se Je obračunalo z enim, že se kažejo znaki, da je še komu drugemu všeč tak nečeden posel. Ali je to nagnjenost ali zlobnost? Naj bo že kakorkoli, dejstvo 1*, da so taki pojavi zelo obžalovanja vredni. Tovariši! Kdor misli na ta način priti naprej, se zelo moti. Prej ali slej ga zalosi zaslužena kazen. Zatorej kličemo onim, hvala Bogu redkim sodelavcem, nehajte s takim vedenjem, da ne bo nepotrebnega sovraštva 1 Dopisi. Kamnik. V smodnišnici je nastavljen častiželjen mojster, gospod Goltes, kot civilni gažist, brez činovnega razreda. Ta gospod hoče delavstvo v smodnišnici terorizirati, ali bolje rečeno uničevati. Predvsem se je spravil na neljube mu rokodelce, da se nad njimi maščuie iz svojega strankarskega nagiba. Za sedaj ga samo na to spomnimo in svetujemo, da je tudi on delavec — ključavničar, ki je le po milosti gotovih gospodov bivše avstrijske vlade ali pa mogoče po milosti božji dosegel tako veliko čast. Delavstvo nepotrebno in brez vsakega vzroka šikanirati ter pri vsakem delu zasledovati, to bi razumel še marsikdo! Splošno je znano, da je omenjeni gospod, ko je bil svoj-čas med delavci-Slovenci v Trofaiach zaposlen, zatajil še svoj lastni materni Jezik in se je proti nekemu Slovencu iz Bleda takrat izrazil, ko ga le ta slovenski nagovoril, da ne razume slovenski. 2e iz tega se vidi, kak človek da je. Opozar. jamo torej, da sedaj ne živimo več v onih časih in da ta svoj zistem proti delavcem g. Gostes opusti. — Ako je on za mojstra pripoznan, tedaj je njegova naloga in dolžnost, napram delavstvu nastopati z dobrim Zgledom in podukom in ne selati prepir in sovraštvo med nie. Delavstvo še od prej nima do nW"i nikakega zaupanja ali posebnega spoštovanja in želi, da bi se iz tovarne odstranil. Vsaj je za njega kot gažista in mojsti. gotovo kako boljše mesto pri topniški delavnici na razpolago, kjer bo lahko no goče bolje uspeval kakor pri nas. — Ako nima mojster pri delavstvu zaunania trpi v podjetju ne le samo delavstvo, ampak tudi podjetnik sam. — Tukajšnje delavstvo ie marljivo in tudi rado dela, zato Je nespametno in nepotrebno vsako šikaniranje. Za sedaj ta kratek opomin. Ce bo ra treba, storimo še drugačne kerake. Mi ostanemo zavedni in neustrašljivi. Ne premoti in ne premaga nas niti liberalna, niti klerikalna zveza, ki ste baje storile skupno k enemu koritu. V e č d e 1 a v c e Domači Državna rudarska šola v Celju. 1. oktobra t. 1. se bo otvoril v Celju 1. letnik šole za vzgojo naraščaja rudarskih paznikov. Zglasilni termin poteče 15. avgusta t. 1. Šola bo obsegala dva letnika ter bo za dijake ustanovljen internat. Sprejemni pogoji bodo razglašeni v Uradnem Listu. Prospekte bode izdajalo ravnateljstvo meseca avgusta. Poverjeništvo za promet. Poverjeništvo za promet pri ljubljanski vladi je odpravljeno. Kos za kosom torej pada samouprava Slovenije, ki se je porodila iz ro-vofucijonarnega preobrata. Kdo ve, če onih, ki so našo samoupravo zapravili no bo še zaradi tega bolela glava. Delavsko izobraževalno druš:.-?» »Svoboda« v Zagorju otvori dne 22. t. m. knjižnico. Knjige se bodo izdajale vsako nedeljo od 8. do 10. dopoldne \ orostorlH konsurnnega društva v Zagorju. — Ker je še dosti takih, ki so si od podružnice Unije izposodili knjige, jih prosimo, oa nam knjige prej ko mogoče vrnelo. — Odbor del. izobr. društva »Svobode«. Pozor, organizacije in delavstvo! Ukoreninila se je navada, da delavstva raznih strok ali podjetij pričenja mezdna gibanja in stavi zahteve, ne da bi se prej dogovorilo s svojo osrednjo organizacijo. Navadno naznanijo to gibanje šele petera, ko je že v teku. To pa ni prav. Potrebno je, da se taka mezdna gibanja naiprej naznanijo glavnemu društvu in šele potem predlože zahteve, ko jih je organizacija odobrila in prevzela odgovornost zanje. Posamezni sodrugi ali strokovno tajništvo ne more in ne sme delati samostojno, marveč le sporazumno z organizacijo do-tične stroke, ker je le potem zajamčen zanesljiv uspeh. Slike udeležencev strokovnega kcu« gresa v Ljubljani. Organizacije in sodrugi, ki Še nameravajo naročiti fotografično sliko strokovnega kongresa, naj to store takoj. Naplačilo 10 K. Slike bodo stale 10 do 15 K. Na naročila po 25. t. m. se ne bomo mogli več ozirati. Naročila sprejema Strokovno tajništvo (sodrug Ivan Tokau), Ljubljana, Selenburgova ulica 6, I. nadstr. Zahvala: Podpisani se zahvaljujem vsem darovalcem, ki so mi v moji bolezni priskočili na pomoč s 375 kronami in mi tako vsaj nekoliko olajšali mojo bedo in pomanjkanje. Hvala Vam tisočkrat. — LauriČ Anton, rudar. Loke 208. Trbovlje. Svetovni $r©gle&. Mirovna konferenca v Parizu je pri- mir n, Društveni fiinkslonarji in člani, Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 25. tedenski prispevek t. i. zapadel. 11 Vsi člani, ki imajo prispevek pla- M cau suuio do' IV tednu, se onozarjajo, h da ta teden zapadli prispevek vpla- ji čajo, ker drugače izgube članstvo. ; : Podpora se upravičenim članom n le teu., izplača, ee je vsaj 17. prispe | vek t. i. že poravnan. Od izplačljive i podpore pa se vsi zaostali prispevki I odtegnejo. ‘ jj ... | . J zlasti za ' '"-majo, nanravljajo povsod vročo kri hi -^broj protestov se pojavlja med delavstvom vsega sveta. Kapitalizem, ki zboruje v Parizu, si hoče zagotoviti povrnitev ikode in stroškov, ki jih je imela antanta na vojno. Premagane države pa leh težkih pogojev ne bodo mogle izpolniti. Zato je silno težko prerokovati že danes, kako se bo razvil ta gospodarski polom. Nedvomno je, da nas čakajo še silno resni dogodki, na katere mora biti pripravljeno tudi delavstvo. Danes je le vprašanje, ali se pogodba podpiše ali ne, in antanta je že stavila ultimatum Nemčiji: podpišete, če ne vas blokiramo. Podpis je torej skoraj neizogiben, neizogibne so pa tudi posledice. Delovaje pljuč ie moteno, ako trnl-mo na zunanjih prsnih bolečinah vsled pre-hlajenja itd. Zamoremo jih pa lahko odpraviti, ako prsa s Fellerjevim bolečine odpravljajočim »Elza-fluidom« masiramo. Mnogo čez 100.000 zahvalnih pisem hvali njegov blagodejni učinek. — 6 dvojna+:h ali 2 specialni steklenici pošlje za 19 kron lekarnar E. V. Fellcr, Stubica, Elza-trg št. 334 (Hrvatsko), To izborno domače sredstvo naj bi ne manjkalo v nobeni hiši. Naroči naj se obenem Fellerjevo milo odvajajoče rabarbara »Elza-kroglice«. šest škatlic za 9 K 5 vin. (ss). izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska ..Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. ISllSaižJgllillE Kapre]!,, Naroča H e in širite 9? Okrajna Delniška blagajna 35-------1 w Ljufeijatii, r Pisarna: TurjaSki trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne i. re so od 8. zjutraj do 2. popoln ne. Ob uedeljah in praznikih ■ je blag {na zaprta. ....... Zdravnic blagajno Ordinira Stanovanje .OiiOl. papOJL Ol MmM Peter splošno /jiravljenjfc sil — l/sl TurjaSki trg št. 4. v okr. 1 bol. blag. Or. Ivan Zajec ' 10-i/all TurjBiki trj fl. 4. splošno zdravljenje 2—3 rrauiMkanslu sl 2. Dl liktoi Ereskvar ‘ '1—«/«12 'niiiujevi iL 12. splošno zdravljenje 1—2 iurja^ki lig iL 4. Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cesta 18. Ciani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico ka zdravnika (bolniško glasnico): brez te orclinirajo zdravniki te v nuj ni h slučajih. Iroškov. ki nastanejo, kadar oboleli član sam pobove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarm. Ob nedeljah in praznikih se ordinira ie v nuj n ilt slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. HomiSčnina se izplačuje vsako soboto, če ie ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do Ju popoldne. S pritožbami so je, obračati do na-čeii.i.ita okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Tudi boli v v slepnib in križu, trganje v udih, bolečine v ledjih in zbadanje v prsih odpravlja Fellsrje« že zdavnaj preizkušeni = ELSA-FLUID 6 dvojnatih ali dve specialni steki. 24 krona Ob gorečici ali želodčnih krčih, napensnju, pri hemeroidih itd. jemljimo FelJerjcve odvajajoče rabarbarne E!sa-kro9ljice 6 škatlic 12 kron. Edino prave pri lekarnarju Evgenu V. Feller, Stubica, Elza trg št. 334. (Hrv. Zagorje). Ovitek in poštnina se priračunava posebej, toda najceneje, torej čim več se naroči obenem, tem več se prihrani. IV Mlii, pocSgana. enlca, Biurkl In ves > ^ mota najbolja, u 2a podga. ščurke K ■i mora poginiti, ako porablja i- moja ena in povsod hvaljena edstva. miši in polžke miži K ; zn Osobito jaka tinktura za si niče K 5; unitc iiec moljev K 2; prašek ,roti mrčesom K ^.60 in K 5'—, tinktura pioti ušem pri Ij < eh K 3"—, mazilo za uši pri živini K 2'--; irašek za uM v obleki In periiu K 3 — ; tink!. t proti bolhe pri vseh K 1*50; prašek proti , ;rnim ušem K 1'—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničev. rastlin) K 3. Pošilja ,.o povzetju t a vod za eksport BI. Jt iiEK, O., Petrin ska ulica št 3. UL yjtUILK.Y.t.a I? h in % 3 k 'S I i £ 9 | V zalogi Ljubljana na Bregu, jS Cevlfi tovarne = Peli Kozi 81 iz najfinejšega ševro-, boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenab. = Trpežni zimski = iz fine teletine t gumijastimi podplati po K 85‘— za moške, K 73'— za ženske. {JfrTEUSKA TISKARHfl UMIH, Mlaiste uiica itn. HiMniui o*m i tnim inn. a Tiskovine ra Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate, in vabila - ra shode in veselice. * LETNE ZAKLJUČKE t Najmodernejša uredba za tiskanje ltetov, knjig, bro-- šur Itd. itd. - v STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. lepa polt S »S prednosti tako v zdravstvenem kakor v društvenem oziru. Kellerjev« popolnoma neškodljiva preizkušena rElza“ pomada jsa obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčariei, solnčnim pogam, bori, razkavosti, velostikože. Lonček močnejšo vrste 6 kron. Omot in poštnina sc računa pose- Hamesto So-dtjivepiitairs Fellerjevo lilijino mlečno milo »Elza*, katero je danes še zelo drago aJi ima že iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si niti misli- Dninn lann se more doseči ti ne moremo. UUJUB I0M5 samo s Felleije-vo „Elza* Tanohina pomado ca rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost ia prezgodnjo oaivelost. Lonček močnejše vrste $ K. Omot in poštnina se ra- 1» urabfjanjn nftflft-čuna posebej najceneje. Ul IsuuUuuJB UCjjU vanje tžiesa&SS toaletne pustilje za u-mivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartoni} ■Jf 1 K 50 v. — S seboj J? vzeti in povsod v žepu W nositi so more bol ublažujoč, hladeč, o-svežujoč Fellerjev(Elza' mentolni migrenski čr^j^ Y leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu m migreni, rabi so tudi proti vbodliaiu i® ranitvi, »oda za o£i (collvrium) 2 K 50v. Kapljica proti zobobolu 2 K 50 v. '■'ra*« zagorski prani soU proti kaSiju steklenic 4 V?*1’ covo Zganja v utokL 6 krooa m 16 kropa Za £ c I o dl fi (, prava švedska tinktura, velika steki. 10 krona bal^^mi (tnclcA) mal» steklenica 2 K Kurja oieaa misa odstrani brez bo-lečin Felierjeva turist tinktura ,iilza“ (tekočina) skupaj s čopi- IZT7J čem 3K in turist. rasCT I obliž po 3 K in 1 K 60 v. Proti potenju tel«, sa in nosi je Follerjev ,EJza“ prašek z T«ipom 1 IS 60 t. Krmilni praSek za Sivino davno posns-ni se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poit-nina se zaračuna posebej in najceneja Kdor Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska c 17. priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (StlUhUUlH za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki »c dobe zastonj »a Iranko. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana