Stran 346.
Kmetijstvo.
Kmetijska ola na Grmu.
Deelni odbor kranjski je razpisal 7 deelnih ustanov za mladenie, kteri bi se hoteli dve leti na kmetijski Soli na Grmu olati. Kakor dozdaj e vsako leto, tako hoemo tudi letos to prilik ^ v to porabiti, da naim trdnim gospodarjem grmsko olo priporoamo, ter jim svetujemo, svoje gospodarstvu namenjene sinove za dve leti vanjo poslati. To storiti, smatramo za svojo dolnost, kajti al in e jedenkrat al, da se zamoremo takoreko sleherni dan na lastne oi prepriati, da se ta prekoristni, za kmetijskega gospodarja pa najvaneji deelni zavod, kaj slabo izkoristuje in zanemarja. Dostikrat imamo priliko, snano opravljene in vzgledno se vedoe uence te ole opazovati. Lepa moica jih je, zdajnih baje 32, pa ako vpraamo koliko je med njimi Dolenjcev zvemo, da e tretjina ne, kajti med 32. jih je komaj 9, ostali pa so Gorenjci, Notranjci, da e celo Istrijani, Goriani, Kraevci, tajerci. To je pa alostna prikazen, katera prav do dobrega spriuje, da je Dolenjska, kar se kmetijskega napredovanja tie, e na tako nizki stopinji, da se niti potrebo kmetijske )le in iz nje izhajajoo strokovno izobrazbo kmetijskih gospodarjev ne uvidu je, ali vsaj niti priblino tako ne uviduje, kakor bi se to dandanes uvide vati pa moralo.
Dne 18 t. m. obhajalo se je po celi nai iri domovini, po celi nai slavni Avstriji bolj sveano, ko mogoe, 70letnico rojstva naega presvitlega in priljubljenega cesarja Franca Joefa. Ako je imel sleherni pravo utei Avstrijan, bodi si katerega koli stanu povoda ez dovolj, v svojem srcu ta dan najsveanejim nainom hvalenosti praznovati, imel ga je v prvi vrsti gotovo avstrijski kmetovalec, osobito avstrijski kmet. Leta 1848. je namre na presvitli cesar odpravil v Avstriji desetino in tlako, odpravil je grajanstvo prejnjega pomena. S to odpravo padla je najveja zaveza, da padla je kar naravnost prejna nemogonost kmetijskega napredovanja, kajti desetino in tlako zahtevajoi stan strogo kmetijskemu stanu niti pripustil ni na kmetijski napredek le misliti, kaj e le, se ga dejanstveno udeleiti. Po 1848. letu prielo se je tudi ele po zastopnikih celega naroda za prvi najvaneji pogoj vsakega napredovanja, posebno pa e kmetijskega skrbeti, namre za splono upeljavo ljudske ole, in splono dolnost poiljanja otrok v isto. Kmalu so zautili zastopniki narodov posameznih deel ivo potrebo upeljave strokovnih ol, posebno kmetijskih. In kjer so jih najprej upeljali, ter se jih najbolj poprijeli, tam vidimo dandanes najveji napredek in iz tega sledee
blagostanje kmetijskega stanu, eka se sme v tem oziru pa zvezda danica imenovati, kteri so sledile ostale avstrijske deele druga za drugo. Naa Kranjska prila je v tem oziru prilino ele pozno na vrsto, kajti ne ra-uni nekdanjo kmetijsko takozvano dr. Hubekovo olo v Ljubljani, katera je bila na ne pravi, zlo le grajinstvu ustrezajoi podlagi osnovana; odprlo se je prvo kmetijsko olo, katera je pa skoraj le vinarska in sadjarska bila, ele leta 1873. na Slapu pri Vipavi. Iz raznih pa gotovo tehtnih vzrokov odpravilo se je to olo e leta 1886. in namesto nje ustanovilo zdajno popolno kmetijsko olo na Grmu. Popolna kmetijska je ola na Grmu zato, ker se v njej razun vinarstva in sadjarstva tudi vse druge kmetijske panoge pouujejo, kakor: ivinarstvo, polje-deljstvo i. t. d. Kako na dobrem glasu, da je naa kmetijska ola na Grmu, dokazuje nam pred vsem to, da je tevilo njenih uencev v prilino ta*o kratkem asu tako narastlo, kajti veliko stareje ole sosednjih deel nimajo toliko uencev, ampak veliko manj jih imajo. Da je ola na Grmu na dobrem glasu, dokazuje tudi to, da jo obiskujejo i uenci iz drugih deel, in posebno pa e to, da visoko c. kr. poljedeljsko ministrstvo zahajanje inodeelnih uencev na Grm z dravnimi tipendijami podpira, namre Goriane, Istrijane in Traane. Da je ravno iz Dolenjske tako malo uencev na Grmu, je kakor reeno alostni pojav, kateri prav do dobrega spriuje, da smo na Dolenjskem, kar se kmetijskega napredovanja tie, e na tako nizki stopinji, da e niti potrebo kmetijske ole ni iz nje izhajajoe strokovno olsko izobrazbo kmetijskih gospodarjev ne uviduje. Tej prikazni v okom priti, mogoe je pa le na ta nain, da se loti za stvar uneta dolenjska inteligenca za olo na Grmu agitovati. Zato apelujemo danes na nao duhovino, uiteljstvo in vso ostalo zavedajoo inteligenco po Dolenjskem s pronjo, da za poiljatev kmetijskih sinov na Grm agitujejo. Nagovarjajte vse premone gospodarje, da poljejo svoje za dom namenjene nadarjene sinove vendar v zavod, kateri je ravno njim in le njim namenjen. Zato vas prosimo vse, in prosimo vas le z najboljega namena, kajti le strokovno izobraen kmetijski stan dovesti nas zamore do narodnega blagostanja, katerega se vsi elimo.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si