1923 ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJZMAJ38AJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMA JZMAJZMAJ ZMAJZMA JZMAJ ZMAJZMAJZMAJ ZMAJ1^ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glci> zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 7, 9 JULIJ-SEPTEMBER 1985, leto XX Polletni poslovni rezultati niso zadovoljivi Zaključne operacije na montažnem stroju za baterije E 20 Slaba zasedenost s produktivnimi deli je imela v povezavi z nizkimi osebnimi dohodki tudi druge negativne učinke, ki so se najbolj izrazili v prekinitvi dela v mesecu maju. Delovna organizacija je v I. polletju dosegla 926 milijonov din celotnega prihodka, od katerega je plačala za porabljena sredstva 725 milijonov, v obliki materialnih stroškov, amortizacije in obresti za najete kredite. Obresti, ki znašajo l2o milijonov din, so najbolj šibka točka našega poslovanja in glavni krivec slabega poslovnega rezultata. Po obračunu porabljenih sredstev nam je tako ostalo 2ol milijon din dohodka, ki je za $7 % višji od prvega polletja 1984 a dosega le 62 % planirane vrednosti. Delovna organizacija Zmaj je zaključila poslovanje v prvih šestih mesecih z izgubo, ki znaša 16 milijonov din. Vzroki za slab poslovni rezultat so v močnem zmanjšanju prodaje, ki je posledica zmanjšanja kupne moči in velikem porastu stroškov za obresti, kateri že presegajo višino izplačanih bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Zmanjšan obseg domače prodaje in zakasnitve pri pridobivanju izvoznih naročil, so povzročile obilico problemov tudi pri poteku proizvodnje, ki zato občutno zaostaja za planiranimi rezultati. V prvem polletju letošnjega leta smo na domačem trgu prodali za 697 milijonov dinarjev naših izdelkov, kar predstavlja vrednostno 53 % več kot v prvem polletju lanskega leta. S tem smo realizirali zastavljeni načrt za prvo polletje le z 68 % in zelo zaostali za količinskim obsegom prodaje preteklih let. Izvoz se je po zastoju v prvem kvartalu močno popravil tako, da smo ob koncu polletja dosegli za 411 tisoč dolarjev konvertibilnega izvoza kar kljub temu predstavlja le 48 % planirane realizacije za to obdobje. Sklenjene pogodbe dopuščajo oceno, da bomo izpad ob ustrezni kvaliteti v drugem polletju lahko nadomestili. Ker smo vi. polletju tudi močno zmanjšali uvoz znaša indeks pokritosti konvertibilnega izvoza nad uvozom 145. Navedena gibanja na področju domače prodaje in izvoza so močno vplivala na potek fizične proizvodnje. Zaradi visokih stroškov za obresti v zalogah smo se v maksimalni možni meri prilagajali' tem razmeram, z zmanjševanjem proizvodnje. Posledica tega je, da imata obe temeljni organizaciji negativne pokazatelje dosežene fizične proizvodnje in produktivnosti dela. Tako po več letni rasti prvič beležimo občuten padec količinske proizvodnje in znaša cca 3o %. Obveznosti iz dohodka znašajo 96 milijonov din ter nam je tako ostalo za delitev lo5 milijonov din čistega dohodka. Le. ta ne pokriva že izplačanih osebnih dohodkov ter je izkazana izguba v višini 16 milijonov din. Število zaposlenih delavcev se je v letošnjem letu zmanjšale za 4 % iz 466 na 447. V tem času so se po daljšem obdobju rasti, precej znižali bolniški izostanki tako, da je število opravljenih ur v delovni organizaciji enako lanskemu. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega delavca v delovni organizaciji Zmaj znaša 34.739 din mesečno in zaostaja za povprečjem elek-trokovinske industrije Slovenije za 19,5 %• Pri tem ne smemo pozabiti da še bolj zaostajamo pri ostvarjenem dohodku, ki pri doseženi višini 462.499 din na delavca zaostaja za povprečjem elektrokovinske industrije kar za 69 %. S prvim glasilom v novo sezono manj, s čimer bi se približali j vrnijaki ceni, ki je znašala 148,2o dinarjev za izvod. Cene storitev naraščajo zaradi pogostih podražitev materialov predvsem papirja in filmov, so nam povedali v tiskarni. Zato so za leto 1985 pripravili že tretjo kalkulacijo stroškov. Ob širši obravnavi vsebinske zasnove za septembrsko glasilo in ostalih treh izdaj do konca leta se je izpostavljalo vprašanje, koliko bo zaradi zmanjšanega obsega glasila okrnjena vsebina. Dogovor je bil, da se po vsebini in pestrosti sestavkov ne sme čutiti nazadovanje. Bes pa je, da bi znatno bolj popestrili vsebinsko zasnovo s številnejšimi krajšimi sestavki, če bi dopisništvo v obeh temeljnih organizacijah in tudi skupnih službah oživili in se preko osnovnih organizacij sindikata aktivneje vključevali v tovrstni medij informiranja. Da pa ima glasilo tudi druga poslanstva kot je spremljanje vseh dogodkov našega časa, kot je tesnejša povezava med aktivnimi in upokojenimi sodelavci in še kaj, pa ni treba posebej poudarjati, še manj pa opravičevati nadaljne izhajanje glasila. Sodelujte z uredništvom, pišite v glasilo. Za vodstveni in vodilni kader pa to ni samo pravica, ampak tudi dolžnost. Urednik Polletje se je izteklo in minili so letni dopusti. Že nekaj časa je čutiti dinamičen utrip našega vsakdanjika na vseh področjih tako, da so spomini na sproščene dneve in poletne vročine že skoraj usahnili. Tudi v uredništvu smo se z nastopom jesenskega meseca zganili in kljub izrednemu pomanjkanju časa, ki nam ga jemljejo opravila rednih del in nalog, uspeli izdati prvo številko glasila po dvomesečnem načrtovanem premoru. Prvo od desetih naslednjih glasil, ki naj bi kot doslej izhajala redno koncem vsakega meseca, je v vaših rokah. Nikakršnih novih ali posebnih sprememb nismo načrtovali ne po vsebini in ne po obliki, pač pa smo bili primorani zaradi višjih stroškov za tiskarske usluge okrniti število strani in sicer od sedanjih 16 na 12. Uredniški odbor se je soočil s tem problemom že 28. avgusta in ugotovil, da bi zaradi letošnjih razpoložljivih sredstev v skladu skupne porabe bila cena enega izvoda 2o?,5o dinarjev izredno obremenilna in se odločil, da letošnje leto zaključimo izdajanje glasil z eno tiskarsko polo SliiiiliilllijilailiiiiilBišiiiliifilliniHnšiiliiiiiHiiiHiiiliiliiMlIiiUiiiiiiiilini; z naslovne strani Čeprav se ob vstopu v jesen že krepko ubadamo s tekočimi in dodatnimi, nič kaj prijetnimi problemi, naj kljub temu slika na naslovnici ponazori vsaj delček začetka letošnjega vročega in dolgega poletja. Eden takih prijetnih in sproščenih trenutkov smo ovekovečili med kratkim postankom na poti v Novo Gorico, kjer smo se v začetku julija udeležili velike manifestacije ob dnevu Iskre in Dnevu borca. Vojaška delegacija na obisku v Zmaju V sredo 26. junija letos je tovarno ZMAJ obiskala vojaška delegacija iz Beograda, ki jo je vodil general major Jankovič. Pridružila sta se tudi član KPO SOZD . ISKRA Stipanič in direktor Kemijskega inštituta "Boris Kidrič" profesor doktor Pejovnik. Razgovori so potekali o programu razvoja litijevih baterij, katerega nosilec je naša delovna organizacija in sicer za namensko uporabo. Gostje so si ogledali tudi proizvodnjo baterij, še zlasti pa so jih zanimale laboratorijske linije za izdelavo litijevih baterij, odkoder je tudi posnetek. Z, ■ iz c Odkrito soočenje z motnjami v poslovanju MOTENJ Ugotavljamo, da sta obe temeljni organizaciji preko skupnega prihodka in fazne proizvodnje zelo tesno povezani, zato pomeni slabo poslovanje ene temeljne organizacije že skoraj obvezno težave tudi v drugi temeljni organizaciji. Ta povezanost je še tesnejša z enotnim izvajanjem komercialne in razvojne dejavnosti na ravni delovne organizacije. Izguba zabeležena ob koncu I. polletja znaša: TOZD Baterije 1.424.394- din, TOZD Specialne baterije 14.8o2.497 din. Iz analize proizvodnih in poslov- Obravnava in sprejem Programa ukrepov za odstranitev vzrokov nastalih motenj v poslovanju prvega polletja 1983» je bila točka dnevnega reda 16. septembra 1985 na skupnem zasedanju obeh delavskih svetov temeljnih organizacij ob prisotnosti predstavnikov drugih samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter poslovodne strukture. Zaradi izgube, zabeležene v obeh temeljnih organizacijah ob koncu prvega letošnjega polletja smo bili namreč dolžni po Zakonu o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela pripraviti takoimenovani PROGRAM, v katerem smo opisali med drugim vzroke za izgubo, pregled poslovanja in ukrepe za odpravo motenj v poslovanju. Iz obširne in pestre obravnave objavljamo nekaj povzetkov: Namen izdelave programa je ugotoviti: 1. vzroke, zaradi katerih posluje temeljna organizacija z izgubo 2. sprejeti ukrepe za odstranitev vzrokov za izgubo 3. ugotoviti morebitno odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa oz. posameznih članov teh organov za nastalo izgubo. nih rezultatov zadnjih petih let je razvidno, da je proizvodnja in prodaja zadovoljivo rastla v obdobju 1981 - 1983, rahlo upadla v letu 1984 in močno upadla v I. polletju 1985. Finančna uspešnost poslovanja je razvidna iz primerjav, ki kažejo, da smo dosegli najboljšo poslovno uspešnost v letu 1981 ko je bila dosežena tudi najvišja akumulacija. Rezultat se je stalno slabšal, dokler nismo prišli v letu 1984 do izgube, ki smo jo do konca leta z varčevalnimi ukrepi odpravili, ni pa to prineslo trajnega izboljšanja. V prvem kvartalu 1985, ki sezonsko omogoča povečano domačo prodajo, smo še uspeli poslovanje pozitivno zaključiti. II. kvartal smo zaradi povečanih stroškov poslovanja in sezonskega zmanjšanja prodaje zaključili z izgubo, ki se bo do konca III. kvartala po oceni še povečala. Ugotovljeni vzroki zaradi katerih smo zašli v izgubo so sledeči: - močno zmanjšanje obsega domače prodaje, ki je količinsko dosegla le cca 62 % doseženih količin enakega obdobja preteklega leta. Vzroki so v zmanjšanju kupne moči in neugodnih vremenskih razmerah. - povečanje stroškov za obresti, katere so se v enem letu povečale v TOZD Baterije iz 22 na 72 milijonov din in v TOZD Specialne baterije iz 13 na 47 milijonov din, ter tako že presegajo višino izplačanih bruto osebnih dohodkov. Vzrok za to- likšno povečanje kreditov je v močnem povečanju obsega najetih kratkoročnih kreditov. Ti so se povečali v TOZD Baterije iz 4-1 milijonov v letu 1981 na 285 milijonov v letu 1985 ter v TOZD Specialne baterije iz 16 milijonov v letu 1981 na 2o7 milijonov v letu 1985» Poleg višine je v tem času narastla tudi obrestna mera iz 12 na preko 7o %. - razkorak med rastjo cen vhodnih materialov in cen naših končnih izdelkov. Te so bile skoraj celotno petletno obdobje administrativno omejene. Tako so se cene naših izdelkov v obdobju 1981 do maja 1984 povečale za ko ob zmanjšanju obsega prodaje dodatno obremenili enoto proizvoda. Dolgoročno je vzrok težkega ekonomskega položaja slaba akumu-lativnost proizvodnega programa v daljšem preteklem časovnem obdobju, ki ni dopuščala kvalitetne posodobitve pretežno uvožene opreme in uvajanja proizvodnje novih sodobnejših programov. Na sestanku so prisotni odkrito obravnavali kopico problemov ter še posebej podčrtali ugotovitve, da je treba močno dvigniti kakovost izdelkov. Strinjali so se s posameznimi ukrepi za vsako področje zase in z navedbo roka in nosilca zadolžitve, nakar sta delavska sveta obeh temeljnih sprejela naslednja sklepa: 1. Delavski svet na osnovi obravnave predloženega gradiva sprejema PROGRAM UKREPOV ZA ODPRAVO MOTENJ V POSLOVANJU in zadolžuje poslovodne organe TOZD in DSSS ter delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, da skrbijo za realizacijo nalog v sprejetih rokih. 0,izvršenih nalogah so dolžni 1 krat mesečno poročati delavskemu svetu. 2. Delavski svet ugotavlja, da so vzroki slabega poslovnega rezultata ob polletnem obračunu predvsem v zunanjem okolju iz daljšega časovnega obdobja. Iz analize ni možno ugotoviti neodgovornega dela individualnega poslovodnega organa, organov upravljanja in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 55 %, cene vhodnih materialov pa v istem obdobju za cca 45o%. - poslabšanje prodajnih pogojev v obliki povečanja brezobrestnega kreditiranja trgovine, v letu 1985 iz 55 na 45 do 6o dni ter prisilnem povečevanju drugih bonitet trgovini. - negativni vplivi daljšega skladiščenja baterij na kvaliteto kot posledica večjih zalog, večje konkurente ter tudi lastnih slabosti. - neugodne zimske razmere so povzročile manjšo prodajo tako doma kot tudi v izvozu. Poleg teh pretežno zunanjih vzrokov ugotavljamo tudi slabosti, ki so prispevale k slabi poslovni uspešnosti. Te so: - kvaliteta naših izdelkov v zaostrenih konkurenčnih razmerah ni zadovoljiva, - osvajanje novih izdelkov in materialov je prepočasno, - kadrovska problematika na področju prodaje, kontrole in tehničnih delavnicah je preprečevala hitrejše reševanje nastalih problemov, - učinkovitost'dela pripravljalnih služb je potrebno glede na zaostrene pogoje poslovanja močno povečati, - stroški poslovanja so se v letošnjem letu zelo povečali in ta- Predstavljamo vam... PUNGARTNIK Matjaž je bil z letošnjim 1. julijem sprejet v redno delovno razmerje na dela in naloge varnostnega inženirja. V delovno organizacijo ZMAJ je prišel iz DO ISKRA IEZE, kjer je uspešno končal pripravniški izpil} sicer pa je pridobil naslov varnostnega inženirja 28. septembra 1985 na Višji tehniški varnostni šoli Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V okviru kratke predstavitve bralcem glasila, smo novemu sodelavcu zastavili vprašanje., kako se je vklopil v našo delovno sredino, prvi vtisi in kako je pristopil k izvajanju nalog in del s tega področja. Odgovoril je: "Vsak človek, ki vstopi v novo delovno okolje in med nove ljudi ima bojazen, kako ga bo okolje sprejelo in kakšen je sistem oziroma organizacija dela ;s katero se bo v novi sredini srečal. Moram reči, da me je kolektiv lepo sprejel, poleg tega sem dobil občutek, da ljudje tukaj imajo nek korekten odnos do dela oziroma, da imajo posluh za izvajanje določenih obveznosti. Varstvo pri delu, katerega nosilec strokovnih nalog sem, je na solidnem nivoju. PUNGARTNIK Matjaž varnostni inženir Prav v zvezi s tem sem hotel poudariti , da delavci v kolektivu aktivno spremljajo to področje in v večini imajo interes sodelovanja v tej dejavnosti, kajti le s skupnimi močmi se lahko naloge izvajajo kvalitetno in hitro. Upam, da bom s svojim delom lahko čim več prispeval k izboljšanju osebnih in delovnih pogojev delavcev v naši delovni organizaciji." Toliko za začetek. Pričakujemo pa, da bo občasno tudi za naše glasilo pripravil kakšne zanimive informacije ali podatke s področja varstva pri delu, o čemer smo zadnja leta pisali zelo skopo ali skoraj nič. S povečanim naklonom se zmanjšuje manevrski prostor Ob hitrem in kratkem zaključku nekega Zmajevega obdobja čas kot pojem trajanja slehernega človekovega življenja in zvestega spremljevalca od rojstva dalje preko otroških, mladostnih in zrelih do starostnih let omejujemo z nekimi zaključenimi celotami, ki jih imenujemo obdobja. Vsako zase ima neko značilno vrednoto s posebnim obeležjem razgibanosti, razposajenosti in nato z razvojem do sposobnosti plodno ustvarjalnega dela kot pogojem za lastno eksistenco. Mali junak s plaže, ki z mivko oblikuje gradove se še ne potrjuje, da bo nekoč sposoben arhitekt ali mali kričač v stajici slaven pevec kot tudi kratkohlačnik, ki brska po očetovih žebljih, sposoben pilot ali kapitan. Bazlična nagnenja zamrejo in le eno se v danih pogojih izoblikuje, dopolnjuje in doseže določeno raven. Šele tedaj nastopi faza samopotrjevanja v sklopu delovne okolice, družbe ali kolektiva, pri čemer se izražajo tudi karakterne, komunikativne, vodstvene in izkustvene značilnosti, ki določenemu času ali obdobju neke delovne sredine vtisnejo pečat posebnega leska. Tudi čas našega Zmaja od leta 1923 do danes smo razstavili na posamezna obdobja in slehernemu pripisali določen predznak. V različnih intervalih so si sledila težka in uspešna, svetla in temna z nekaterimi trenutki brezizhodnosti. In tako kot danes so tudi v preteklosti mnogi zunanji činitelji vplivali ali posegali v naš organizem, nas omajali v temeljih na- šega obstoja in nam celo zastavljali pregrade na poti v prihodnost. In tedaj smo strnili naše vrste, si odkrito priznali, kje smo, si oblikovali sklep, kaj sploh hočemo in se enotno in agresivno okrepili in tudi uspeli. Končno oceno s pozitivnim predznakom je bilo možno nepristransko oblikovati in celovito prikazati šele v naslednjem obdobju. čas lanskega in letošnjega leta nam ni naklonjen. To je del obdobja, ki ga kdaj kasneje ne bomo mogli obeležiti z okrasnimi izrazi. To je del obdobja, katerega ne sooblikujejo le zunanji činitelji, temveč ga izrazito oblikujemo sami, sleherni od nas in to s tolikšno močjo, kakršno nam omogoča in dodeljuje funkcija ali položaj. Nehote smo od leta 1952 dalje z razvojem samoupravljanja in prvih delavskih svetov, ki so bili pristojni za imenovanje direktorjev v lastni delovni organizaciji zdru- ževali neko obdobje s časom vodenja podjetja najbolj odgovorne osebe. Tako tudi danes med aktivnimi in upokojenimi delavci velja nenapisano pravilo pri ugotavljanju nečesa "to je bilo takrat za časa tega in onega direktorja". Brez dvoma, da bo tako tudi ostalo. Vsakdo je namreč zapustil tovarni določeno "dediščino", takšne ali drugačne odlike svojega dela v določenem času in ki ga je naslednji dograjeval, dopolnjeval ali spreminjal času primemo in interesom ožje ali širše družbe primerno naravnano. Direktor delovne organizacije ZMAJ Budi Vavpotič, ki nas zapušča konec septembra, zaokrožuje obdobje kot individualni poslovodni organ. Imenovan na delavskem svetu delovne organizacije 21. decembra 1983 je dela in naloge prevzel 1. marca lani in prekinja delovno razmerje po enem letu in sedmih mesecih. Njegov rokopis "dajem odpoved na delovno razmerje glavnega direktorja ..." je dela- Razrešitev direktorja delovne organizacije ZMAJ Delavski svet delovne organizacije ZMAJ je na seji 29. avgusta 1985 obravnaval odpoved na delovno razmerje in sprejel razrešni-co o obveznostih individualnega poslovodnega organa delovne organizacije s 1. oktobrom 1985 zaradi upokojitve. Zaradi prekinitve delovnega razmerja Budi Vavpotiča, je delavski svet sprejel še naslednje sklepe: 1. Za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije se za čas, dokler ne bo nastopil delo na tem položaju novi delavec (vendar največ 6 mesecev), imenuje tov. Bado čope. 2. Animira se vodstvo SOZD Iskra, da v smislu 18. in 57. člena Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra začne postopek evidentiranja možnih kandidatov za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije. 5. Tovariš Budi Vavpotič je dolžan pred razrešitvijo podati ustrezno poročilo o vseh aktivnostih, ki imajo poslovodni značaj. vski svet DO ZMAJ dne 29.8.1985 sprejel kot razrešnico zaradi upokojitve. Hihče ne more oporekati, da je Vavpotič ob nastopu v ZMAJU prijel za krmilo ob najbolj ugodnih razmerah. Bilo je dovolj šibkih točk v našem organizmu in nedorečenih manifestacij v širšem okolju. To smo mu predočili in sam je uvidel dokajšnjo stopnjo našega zaupanja v njegove sposobnosti, ki smo jih slutili na osnovi predhodnih izkustev in ki jih je bilo moč dobiti z zbranimi podatki in mnenju. Toda, že po eni četrtini mandata, po dobrem letu vodenja je začel razmišljati drugače, kot nam je zatrjeval na začetlcu. Ta razmišljanja je strnil v dve utemeljitvi in sicer, da se namerava upokojiti zaradi zdravstvenega stanja ter na prvem napišem. vzrok "na osnovi analize mojega dela v pretečenem obdobju". Z vsako odpovedjo delovnega razmerja, kar je zlasti veljalo za strokovno usposobljeno, uspešno in v celoti formirano osebnost, smo večkrat na vse načine skušali izvrtati pravi vzrok, zakaj je prišlo do takšne odločitve, šele kasneje se je, ali pa tudi ne, izkristaliziralo čisto nekaj dragega, kar ni sovpadalo s formalno utemeljitvijo. Vsak ima pač svojo pravico, do kolikšne mere obdrži pravi delček resnice in ne dopusti, da bi jo premlevali dragi. Kdorkoli odide iz tovarne, ostaja za njim določena praznina, najšibo podest ob stroju, risalna deska, računski ali obdelovalni stroj. Za vsakim ostaja ožja ali širša vrzel, toda, ko direktor odhaja, ostaja za njim kolektiv. Še vedno ... Ob takšni priliki je lepo in prav, da si stisnemo roke z najboljšimi željami, za hipec obudimo spomine na skupno prehojeno pot in predvsem, da se zahvalimo ...? V besedah zahvale je moč naših čustev, navezanosti, sodelovanja in tudi obžalovanja. Z grenkobo se lahko spominjamo naše prekinitve dela, popularnosti na televiziji, izjave, da smo prav storili, negiranja anonimnih pisem, netenja slabih medsebojnih odnosov in še in še. S posledicami vsega tega se bomo še dolgo ukvarjali tisti, ki ostajamo. če pa je v tem trenutku kje slišati prispodobo z ladjo in kapitanom, je lahko zgolj naključje. Žal, nam zdaj tržišče dnevno zatrjuje, da ni. Tako se neko obdobj.e sedanjega časa kaj hitro, morda celo nujno, zaključuje. Pravo in celovito oceno bo pokazala bližnja prihodnost. Ta ocena pa po vseh trenutnih spoznanjih sigurno ne bo ugodna. Mayer Ponovno imenovanje Za dela in naloge vodje splošno kadrovskega področja se po izvedenem razpisnem postopku in na predlog komisije imenuje KAJDIŽ Andreja, ki izpolnjuje pogoje razpisa ter so zanj podale pozitivno mnenje družbenopolitične organizacije delovne skupnosti in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana-Šiška. Mandatna doba delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja 4 leta in začne teči s 1. septembrom 1985. Takšen je bil sklep delavskega sveta skupnih služb na 5. seji dne 28. avgusta' letos. S tem je imenovanemu začela teči že draga mandatna doba, odkar- se je 1. septembra leta 1981 zaposlil v tovarni ZMAJ. Na področju bolezenskih izostankov tudi zaostriti našo odgovornost Po idealnih 5,84 % izostankih z dela zaradi bolezni, nesreče pri delu in izven dela smo v I. polletju dosegli 7,16 % odsotnost. V primerjavi s I. polletjem 1984 so se bolezenski izostanki v delovni organizaciji zmanjšali za 8 % in sicer: v TOZD Specialne baterije za 43 %, v delovni skupnosti za 26 %, v TOZD Baterije pa povečali za 14 %. 10 9 8 7 6 5 4