MhM mt ,^M- V zadnjl številki »Slov.' Gospodarja« smo objavili znamenito izjavo Nj. Vel. kralja Juliju Sauervveinu, dopisniku pariškega lista »Matina«. Sauerwein ja bil ne samo v Beogradu, marveč tudi v, Zagrebu in v Ljubljani ter je stopil v, stik z raznimi političnimi voditelji in časnikarjL O svojih vtisih, ki jih je dobil v Jugoslaviji, poroča sedaj v člankih, ki jih objavlja v »Matinu«. Eden izmed teh Clankov se tako-le glasi: »V tako zapletenem položaju, kakor je v Jtigoslaviji, obstoji najboljši način raziskavanja larecE vsem v ugotovitvi onih, točk, o kaierih ni treba razpravIjati. Prvo: vai narodi v Jugoslaviji, izvzemši nekoliko tisoč Nemcev. Madžarov in Arnavtov, pripadajo istemu plementt.'i;: i-!"i! ¦ Drugo: razHkujejo se v abecedi, v podrobni razliki govora in v veri. Ako> so ozremo nazaj nekoliko let ali nekolil_o sto-letij,. ali ne i-ajdemo sličnib razlik med raznimi pokrajinami vseh velikih evropskih držav, ki so danes v glavnem ujedinjene? Angliji, Nemčiji, Franciji in Italiji ni treba iskati daleč v zgodovini, da bi ugotovile, da se je narodna sk.adnost ustvarila proti zaprekam, ki so nekdaj bile mnogo večje kakor so v Jugoslaviji. TVetja to'čka, ki jo je treba povdariti: Jugoslovanska država odgovarja potrebi tako narodov, ki jo sestavljajo kot tudi Evrope, ki jo obkrožuje. Kar se tiče Hrvatov, nisem. našel nobenega, ki bi hotel biti zopet združen z Madžarsko. Ako so stvari take, potem noben narod, ki nima tajnih m zavratnih namenov vznemirjati Evropo, ne more oporekati, da zabteva mir sam enotno in močno Jugoslavijo, vendar pa osvobojeno napadalnih namenov, prav tako, kakor zahteva splošni napredek naše evropske celine, da se raznovrstni in znatni viri bogastva te države popolnoma izkoristijo. V noči od 5. na 6. januarja t. 1., ko ja kralj Aleksander prišel do čvrstega prepričanja, da se njegovi podaniki ne morejo sporazumeti, ker so bile pvolitične strasti močnejše od vsega, je prevzel v svoje roke rešitev teh vprašanj. Kralj Aleksander je v svojem proglas*a dcjal: »Med moiim narodom in menoj ne more več biti posrednikov.« Katera so torej danes upanja raznili delov naroda? Priznavam, da sem bolj vznemirjen od skrajnib centralističnih stremljenj, ki sem jih opazil ponekod, kakor od tega, kar se imenuje pokrajinska avtonomija. V razgovorih s hrvatskimi voditelji sem jim omenil, da je v mali državi 13 milijonov prebivalcev nelogično, ako zahtevajo samo trlje milijoni državljanov popolno avtonomijo. »Kam pa bi prišli, za Bogra!« ml ie pr*» trdil gospod Maček, prijemajoč se za glavo z obema rokama. »V Madžarsko? Spomnite sc na .zgodovino zadnjega sto letja. V Itaiijo, kjer bi bili nasilno italijanizirani, kakor so Slovenci?« Na kak naCin se morejo pomiriti ta stremljenja pod nepristranskim kraljevim razsodništvom, ki želi z veliko voIjo zediniti državo, kar je v ostalem tudi osnoven namen srbskih patrijotov? To je vprašanje, na katcro sem rnoral iskati odgovora povodom svojih poizyedb v Jugoslaviji.« * Vse politične stranke razpušeene! — V kiraijevem proglasu je biio objavljeno načelo, da fe prišel čas, ko med kraljem in narodozn ne moro biti in ne bo več pesredovalca. Vidovdanska tistava je bila nkinjena, narodna skupščina razpuščena. S tem je bilo jasno, da so vse pclifične stranke v naši državi zaenkrat dcigrale svojo nlogo. Vse te stranke so osnovano na demokratičnem ustavnem parlaineiitariziiii.. Ker je ta za nekaj časa akiujen, je vsem tem strankam zmanjkalo njihovega temelja. Stranke so izniibile vsako možnost glbanja. Zato jih |e politišna oblast vse od pxve do zadnje nkiiiila. Notranje mlnistrstvo je izdaio odlok, ki odreja razpust vssh političnih straak. Prosvetne in gospodarske organizacije aiso razpušeene. Predsednik vlade general Peter Živkovič je izdal naredbo, po kateri naj se gospodarska in proBvetna društva, četudi bi imela plemenSki ali verski značaj, ne razpuščajo, razen če imajo veliki župani dokaze, da se udejstvujejo v politiki. Vlada nikakor ni hotela in noče, da bi se razpustila taka društva, kojih iiamen je dvigati dobro naroda in njegovo prošveto. škcdcželjnost ni nikdar dobra! Ko so se na osnovi zakona o zaščiti države razpustile stranke s plemenskim ali verskim obeležjem, je svetli žarek radosti legel na obraz samostalnih demokratov, Te blage duše so šle celo tako tialeč, da so zahtevale razpust vseh gospodarskih, zadružnih in izobraževalnih organizaclj, kl jih vodijo naši somišljenikL Ko pa so črez 2i ur bile razpuščene vse politične stranke, med njemi tudi samostalno-demokratska, Je j_ obrazov samostalnih demokratov izginil žarek radostL Da, da, Skodoželjnost ni nikdar in nlkjer dobra! Dnevno v Zagrebu izhajajoče glasilo hrv. seljačke stranke »Narodnl val« je tistavljen, ker je bil večkrat zaplenjen tekom enega meseca. V DRUGIH DRŽAVAH. I_nmnnlja dobl posojllo. Rumunija bo Bobila 60 do 70 milijonov državnega posojila po 7*. Pogojl *k zastavitev mono polov in vsa država mora previeti jamstvo. Posojilo se bo Izplačalo ˇ treh d«lib in sicer v dolarjlh, francoskilx fraakih ter v funt šterlingih. Krog revizlje nstave na Poljskem. Poljaki izdelujejo naCrte za reviiijo ustaTe. Spremenjena ustava bi naj povečala pravice predsednika; vlada naj bo n«odvisna od parlamenta in za svoje delo edinole odgovorna predsedniku. Prl Bpremembl ustavc bo imel odloCilno be»edo predsednik — maršal 'Pilsudski. Lakot« na Kltajskem. Komaj so se Kitajci pomirili glede vojne in uporov, že je zagrabila severne pokrajine Kitajske grozna lakota. Število mrličev je tako ogromno, da je nemogoče sproti kopati grobove. Mnogo od lakote pomrlih leži nepokopanih in jila žrejo psi. Trume gladujočih plenijo po kmetih in silijo kmečki narod z mučenjem, da izda skrite zaloge živil. Nevarna znamenja v Rusi.L V Moskvi bo zopet proslava petletnice smrti Ljenina- Malo pred tem slavljem je pustila komunistična vlada aretirati 150 najbolj uplivnib pristaSev Trockega. (Trocki je bil edeD glavnih prvoboriteljev boljševizma in organizator rdeCe armade. Sedaj živi v prognanstvu v Slbiriji.. Stranka Trockega vedno bolj n- ste v Rusiji sami In v inozemstvu. Vsa znamenja kažejo, da se bliža sovjetska Rusija novi državljanski vojni, v katerl se bo bil boj proti diktaturi sedajnih komunističnih gospodarjev. Ubežsi kral) Amanulah pridoblva n* raočL Amanulah, kralj Afganistana. s« je pred tednl odrekel prestohi ln nata zopet preklical odstop te je začel % oboroženo silo Ijraniti svoj« vladarske pn vice. Vstajo t Afganistana so netill ta podžigali Angiuži pod vodstvom dom«H čina Baka Sakao. Ve« afganistanskiii plemen se je sedaj izrekio proti zgoraj omenjenemu prekucuhu. Dne 23. jan»arja J« prišlo ˇ bližinl afganistanskeg« glavneg-a mesta Kabula do ostrih bojetj v katerih zmaguje Amanulah.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si