183
V v iavah
iffisSSH (Boina sliica.)
- PTirno, tiho in voljno je bilo povsod na zemlji
JL.--JL Sveta no je plavala po sinjih viavah, po-
'.'^-.L Ijubljalaumee gozdove in prostrane livade,
pokrite z belim snegom. Studenci so nalahno umljali
v hitrem teku pod mrzlim ledom. Mrzlo je bilo zunaj.
V sobah pa je bilo gorko. Ob jaslicah so kleali otroci.
priigali luce. molili in se veselili novorojenega Deteta.
Mamica so molili z njimi.
Gospa Prijateljeva pa ni molila z otroci. Pa je ula, da so poiljali zdajinzdaj prose glas proli nebu, ali ona ni molila z njimi. Sedela je aloslna poleg po-steljice, kjer je bolna leala njena Ijubka herka Anica. Muila jo je huda vroica. Teke sanje je sanjala. Zdelo se ji je, da je priel k nji angel. Mirno oblije je imel in veliastvo mu je lesketalo z obraza In podal ji je roko in jo peljal v zrane viave. Kaj je vse videla tam? Sveto no je videla, kako je legala nad zemljo vsa arobna. Tiha je bila in ovijala v svoj Crn pla goro in dol. Mesecje pa vzhajal na vzhodu izza gria in lil svoje demantne arke na polja in travnike.
Pogledala je tedaj na svojo rojstno hio. Vsa je hila obdana s rno, polmrano meglo. rne zastave so visele na nji. Vse je bilo alobno. Odprla so se vrata in skozi njc so nesli belo krsto. Za njo so se vrstili alostni obrazi. Mamica je Sla zadaj in toila obile solze, bratje in sestrice so jokaii. Oe je el pa z resnim, alostnim obrazom. ^Koga neso?" je vpraala Anica. ,,Anico," je odgovoril angel in jo peljal visoko gor. Nad zvezde sta dospela. ,Kam greva?" je vpraala Anica. ,,KOetu, Anica." ^Saj so oedoma." ,K ve-nemu OCetu greva." Ali je tam prijetno ?" ,,Ah, krasno ! Veno veselje, vena srea. Vse lepo. Vedno petje in glas angelskih trum." Pojdiva Ija !" In la sta. K Oelu sta la. ,,Anica, Anica!" je klicala mamica. Ali Anica je bila mrtva. la je k Jezusku. Mamica je za-jokala. Zunaj je pa plula sveta no nad zemljo. . .
Ivo Blaii
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si