Preobllko-vanje krajevne skupnosti Urke Zatler Tudl v krajevnl skup-nosti Urske Zatler so *e odlolli za preobli-kovanje. O razdelitvi krajevne skupnostl so prfpravill obseno gra* dlvo in ga dostavill v*m druinam. Pred-log za razdelitev KS bodo obravnavall na zborih oManov, kl jlh bodo zaklfulli najkii-snefe do 5. fabruarja. Berit na atranl 7. Javna razprava do 5. februarja - Vkljuili naj bi e iri krog delovnih Ijudi in obanov ter okrepili samoupravo i. Na obmodju sedan|e KS UrSke Zatler naj se oblikujeta dve krajevm skupnosti. Ueja med njima naj bo Ulica 7 saptembra Jum del (3100 prebivalcev): Bfa-tovSevo pjoSad s 35 vhodi in Se-verjevo ulico z dvema vhodoma ter vrtcem in ignSofn je mogofie po vseh kriterijih kl jlh je sprejela MK ZKS Ljubijana 2? marca 1979. obli-kovait kol svojo krajevno skupnost. Enako je motno oblikoveti kot svo|o kratevno skupnosl severni del (poocem bo obkoncu gradnje 3^00 grstoiKalcev) Glm&kovo plo-Kad. s 26 vhodi. Muchefjevo z 11 vhbdrrer neka) deset Indtvidualnih hiS v nakaj ulicah Glode ns urbano stanovanjsko tosesko, kl naj bi biia razdeljena na dve krajevm skupnostl. bopotreb-no zagotovni posebna koordinacij-ska lelesa. ki bodo zagoiavijaia enotnosi mteresov prebivalstva v soseski ler njihovo aktivnost To bi pomemlo zdruzevanje kadrov in enotnost akcije za ttsta podrofija. ki zadevajo vse kraiane soseske Kra-Jevnl skupnosti na obmoju seda-nje KS bl ustanovih skupnost kra-jevnih akupnosti Vsaka KS mora imeti pdpolno sa-moupravo (glede na ustavna dolo-Llla m zakonodajo) in bi zato mora- la tmeti vsa nujno potrebna samou-pravna telesa. Po delegatskem na-Lelu pa b> v okviru skupnosti KS z obmoLja sedanje KS organizirali delovna telesa za zadeve. ki so skupnega pomana za vse prebival-stvo soseske in za katera politini dokumenti dopu&ajo. da se lahko oblikufejo za vefi K5 (npr vpra&a-nje preskrbe, urejanja in varstva okolja bodoi druzbem center na Sraiovevi plosfiadi 30). III. Analiza pog ojev p ro st o rskeg a preoblikovanja sedanje KS Urfike Zaller kaze naslednje: a) VsaMrakl krit.rij Obfiani uveljavljajo svoje samo-upravne pravice in dolnosti - na (delnih) zborih delovmh Iju-d< in obtanov in - po delegacijah m delegatih Za delne zbore sluzijo stopni&a oziroma obmoja. za kalera je uslanovljen hini svet. Delegatska povezanost v organa na ravm kra-|evne skupnosti mora b>ti zagolov-Ijena za sSeherno takno enoto -bazo Za juni del (Bratoveva n Severieva) je za 37 vhodov orgam-ziramh 29 hiSnlh samouprav - toli-ko delnlh zborov delovnih Ijudi in obanov, za severm del pa se po dokonfanju gradnje pradvideva za 37 vhodov okrog 25 delnifi zborov delovnih Ijudi in obanov TakSna samouprava zahteva naslednje pn-blizno StDvllo angaiiranih obanov: - za Skupslno krajevne skupnostl - za KK SZDL - Svet skup&fine KS in komisije - Zbor slanovalcev KS - Cteleoacii u DPS m StS (do 10 deleg \ - vodstv OPO, DO-O {ZK, SZDL. ZZB, RK DPM) - potroSniSkt. poravnalm svet - civilna, narodna raSdita, ostato - volilna komisija, odbori. drugo SKUPI^O |u2m severrn del del 35-50 35-50 35-50 35-50 15-50 15-50 29-30 25-30 3O-1O0 30-100 40- 40-60 20-50 20-50 30-50 30-50 20-50______20-50 254-490 240-490 HlSna samouprava pomeni do-datno, vendar izredno potrebno angairanje prebivalstva za vsako enoto povpreno po 7 Ijudi (pred-sednik, lajnlk. blagajnik. zadolen za civilno za*iilo. za posebne nalo-ge, predsednik Zbora stanovalcev) In toliko za blokovni odbor SZDL (predsedmk. sekretar aktiva. Llan hlsnega sveia, poverjenik mladina. RK. DPM, delegat v KK SZDL). Tako bi v junem delu bilo dodai-no vkijuLenlh v 29 hiSnih samou-pravah okfog 406 prebivalcev (29 x 14) v severnem pa ob 25 hisnih samoupravah priblizno 350 Ijudi. To bi za jum predel pomemlo an-gairatt 660 do 900 ijudi. za sevemi pa 590 do 840 aii prlblitno vsakega etrtega do petsga prablvaica v krajovnih skupnoBilh. b) Prostonka uokro*no*i iProMelni. zaposlilvem pteakr-tpvairtt in ostali tokovi so zelo ra-zvejem Vez Ijudi znotrag soseske je tzredno majhna Zbllanje Ijudl \b se najrealnejia po vhodih. kjer se srefiujejo na zborih stanovalcev, v dvlgalih . Urbanost soseske je voja od predlaganih obmoAij kra-jevnih skupnosti Kljub vsemu je Ulica,7.,^gpiembra dobra naravna meja. kor je v bistvu ceata. ob kateri nl nobene hifine slevilke e) Realnost npo*re krajevne skupnostr m nai prelehta-jo. Le bi lahko opravljali vse pravice in dolnosti, ki sodijo v KS. Koi prlpomoek obianom z Mucherjeve ulice in stanovalcem v individualmh hiah, da bi za obliko-vanje m dobro kornuniciranje sa-moslojne KS brlo potrebno zagoto-viti v organe in telesa pnbhrto na-slednje Stevilo Ijudi: - Svet KS in komisife (akup&itne ne bi blo) 50 - KK SZDL in njeni orgam 30 - Zbor stanovalcev KS 15 - delegacije v DPS ifi StS 50 - vodstvaDPO. DO-D 30 - civilna, narodna zaAita. osta-10 30 - voliina delegaii m skupnost KS 15 To t skupno Okrog 220 do 250 Ijudl, h katerlm je treba prtSteU Se Ijudi. angazirane v hiSi (7 hiflnih svetov in t samoupravna enota) Torej na tem obmoju bl od 1100 Ijudi bllo potrebno vkljiiti 330 do 400 Ijddi - vsakega tretjega ob~ ana. Oeiovna skupina za izdelauo analize o ustaun) preobrazbi KS URKE ZATLER Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi