Preobllko-vanje krajevne skupnosti
Urške Zatler
Tudl v krajevnl skup-nosti Urske Zatler so *e odločlli za preobli-kovanje. O razdelitvi krajevne skupnostl so prfpravill obsežno gra* dlvo in ga dostavill v*«m družinam. Pred-log za razdelitev KS bodo obravnavall na zborih oManov, kl jlh bodo zaklfučlli najkii-snefe do 5. fabruarja.
Berit« na atranl 7.
Javna razprava do 5. februarja - Vključili naj bi še širši krog delovnih Ijudi in občanov ter okrepili samoupravo
i.
Na obmodju sedan|e KS UrSke Zatler naj se oblikujeta dve krajevm skupnosti. Ueja med njima naj bo Ulica 7 saptembra
Južm del (3100 prebivalcev): Bfa-tovSevo pjoSčad s 35 vhodi in Se-verjevo ulico z dvema vhodoma ter vrtcem in ignSčofn je mogofie po vseh kriterijih kl jlh je sprejela MK ZKS Ljubijana 2? marca 1979. obli-kovait kol svojo krajevno skupnost.
Enako je motno oblikoveti kot svo|o kratevno skupnosl severni del (poocem bo obkoncu gradnje 3^00 grstoiKalcev) Glm&kovo plo-Kad. s 26 vhodi. Muchefjevo z 11 vhbdrrer neka) deset Indtvidualnih hiS v nakaj ulicah
Glode ns urbano stanovanjsko tosesko, kl naj bi biia razdeljena na dve krajevm skupnostl. bopotreb-no zagotovni posebna koordinacij-ska lelesa. ki bodo zagoiavijaia enotnosi mteresov prebivalstva v soseski ler njihovo aktivnost To bi pomemlo zdruzevanje kadrov in enotnost akcije za ttsta podrofija. ki zadevajo vse kraiane soseske Kra-Jevnl skupnosti na območju seda-nje KS bl ustanovih skupnost kra-jevnih akupnosti
Vsaka KS mora imeti pdpolno sa-moupravo (glede na ustavna dolo-Llla m zakonodajo) in bi zato mora-
la tmeti vsa nujno potrebna samou-pravna telesa. Po delegatskem na-Lelu pa b> v okviru skupnosti KS z obmoLja sedanje KS organizirali delovna telesa za zadeve. ki so skupnega pomana za vse prebival-stvo soseske in za katera politični dokumenti dopu&čajo. da se lahko oblikufejo za vefi K5 (npr vpra&a-nje preskrbe, urejanja in varstva okolja bodoči druzbem center na Sraiovševi plosfiadi 30).
III.
Analiza pog ojev p ro st o rskeg a preoblikovanja sedanje KS Urfike Zaller kaze naslednje:
a) VsaMrakl krit.rij Obfiani uveljavljajo svoje samo-¦upravne pravice in dolžnosti
-  na (delnih) zborih delovmh Iju-d< in obtanov in
-  po delegacijah m delegatih Za delne zbore sluzijo stopni&ča
oziroma območja. za kalera je uslanovljen hišni svet. Delegatska povezanost v organa na ravm kra-|evne skupnosti mora b>ti zagolov-Ijena za sSeherno takšno enoto -bazo Za južni del (Bratovževa »n Severieva) je za 37 vhodov orgam-ziramh 29 hiSnlh samouprav - toli-ko delnlh zborov delovnih Ijudi in občanov, za severm del pa se po dokonfanju gradnje pradvideva za 37 vhodov okrog 25 delnifi zborov delovnih Ijudi in občanov
TakSna samouprava zahteva naslednje pn-blizno StDvllo angaiiranih občanov:
-  za Skupsčlno krajevne skupnostl
-  za KK SZDL
-  Svet skup&fine KS in komisije
-  Zbor slanovalcev KS
-  Cteleoacii« u DPS m StS (do 10 deleg \
-  vodstv« OPO, DO-O {ZK, SZDL. ZZB, RK DPM)
-  potroSniSkt. poravnalm svet
-  civilna, narodna raSdita, ostato
-  volilna komisija, odbori. drugo SKUPI^O
|u2m           severrn
del                  del
35-50            35-50
35-50           35-50
15-50            15-50
29-30            25-30
3O-1O0           30-100
40-«           40-60
20-50           20-50
30-50           30-50
20-50______20-50
254-490       240-490
HlSna samouprava pomeni do-datno, vendar izredno potrebno angažiranje prebivalstva za vsako enoto povprečno po 7 Ijudi (pred-sednik, lajnlk. blagajnik. zadolžen za civilno za*iilo. za posebne nalo-ge, predsednik Zbora stanovalcev) In toliko za blokovni odbor SZDL (predsedmk. sekretar aktiva. Llan hlsnega sveia, poverjenik mladina. RK. DPM, delegat v KK SZDL).
Tako bi v južnem delu bilo dodai-no vkijuLenlh v 29 hiSnih samou-pravah okfog 406 prebivalcev (29 x 14) v severnem pa ob 25 hisnih samoupravah §€ priblizno 350 Ijudi. To bi za južm predel pomemlo an-gažiratt 660 do 900 ijudi. za sevemi pa 590 do 840 aii prlblitno vsakega četrtega do petsga prablvaica v krajovnih skupnoBilh.
b) Prostonka uokrož*no*i
iProMelni. zaposlilvem pteakr-tpvairtt in ostali tokovi so zelo ra-zvejem Vez Ijudi znotrag soseske je tzredno majhna ZbllŽanje Ijudl \b se najrealnejia po vhodih. kjer se srefiujejo na zborih stanovalcev, v dvlgalih . Urbanost soseske je vočja od predlaganih obmoAij kra-jevnih skupnosti Kljub vsemu je Ulica,7.,^gpiembra dobra naravna meja. kor je v bistvu ceata. ob kateri nl nobene hifine slevilke
e) Realnost
n«po*r»<tn« •amouprave
Najustreznejš« zblizevanje prebi-valstva je znotraj vhodov oziroma znoira) obmoSij. ki tvorijo lastno hisno samoupravo oziroma delni zbor sianovalcev Po natelu: za vsake take enote delegat v organ« krajevne samouprave, je tudi vez baza-ielo neokrnjena. Stsvilo i(a-nov lako delegatsko sestavl|enega organa m premajhna ne prevelika S tem so dani pogoji za možnosi ugotavljanfa, vrednotenja m sooče-nja ter rangiranja interesov bazo v delegatskem tetesu. TakSna deto-galska tetesa da|ejo reaine mozno-stt vsebinaka kreatlvnost! in ludi pregIednosti aktivnost) posamez-nlh vhodov.
4) PiMtorako t«ttntLnl po0O|l
Sam tehnlfinoadminJBtrativnl del mora blli omejen na najfnanjSo možno mero Proslort za sestanke m drugo pa naj bodo na razpolago
vsem tetesom, ne glede na to, iz katere KS so Na Bratovševi plošfia-di St 28 so prostori sedanje KS. na GlinSkovt so rezervirani in bodo vseljlvi do konca leta 1980.
•) Oruibeni center
Sedanja soseska kot celota mma posebnega srediSča, ne Soie. manj-ka lokalov itn Urbanistična ziisno-va nam marsičesa tega več niti ne omogoča. četudi bi bilo toliko de-narja kot ga ni Gotovo pa je. da se izgradnja (eh instilucij (kolikor se še da) mora pritagajati potrebam krajanov (tn ne tollko na adfnml-strativno opredeljene meje kfajev-nih skupnosti) Glede na prostor-sko utesnjenos! bomo s težavo pri-Oobili nove objekte. zato pa bodo objekti (npr gradnja druzbenega doma na BratovSevi ploSčadi 30. izgradnja vefiie samopostrazbe) sluiili Interesu SirSega dela prebt-valstva, celo izven naSe soseske
1) Urbana laokrožanosl
MK ZKS Ljubljana je predlozila, da je izhodi&če za oblikovanje no-vih krajevnih skupnosti zlasti vse-bmski knlerij. ne glede, na lo. da je lahko v nasprotju z urbamstično zaokroženostjo Pn nas je tak prf-mer. da urbanistična zaokroženosi govori proti delitvi, vendar ss pri tem opiramo predvsem na vsebin-ski kriterij
g) Upott«var4«
doMdanflh lzkus«nj
Delitev območja po takoirneno-vanih enolah hiSne samouprave )e v preteklem dvoletnem delovanju dalo ugodne rezultate Izkaz^la se je kot pravilna zasnova za delne zbore delovmh Ijudi tn občanov Zato je kot primerna podorg^niza-cijska obiika upojtevana pn opfe-deljevanju za novoobtikovane kra-jevne skupnosli. Podoben status (delni zbor delovnih Ijudi m obia-nov) je orgamzacijska oblika. k< nu-di enakopravno vkljufievanjB kraja-nov, ki stanujejo v individualnih hi-Sah.
h) Matttrialna
osnovs novth KS
Vm sredstev so
1. direkina povezava z OZD ~ ztf«| samo d*t -glHvarine-,
2 takoimena^ana svobodna me-njava dela v SIS,
3. splošna poraba
4   samoprispevek
Vire splofine porabe, ki grs za pokrivanje atroSkov delegatskega aistema (prostort in nadomestilo za tehničnoadministrativne posie) ter Ijudsko obrambo rn druzbeno sa-moza&Llto. je dolžna zagotoviti ob* ftmska skupSfima v svojem prora-iunu (obstojajo kritenji).
Materialna osnova ni ovira za ziv-Ijenje in delo novoobfikovanih KS
Problem razvaja krajevnih akup-nosti zavisi predvsem od preostalih virov. kar pa pomem ne le nujnost dobrega lunkcioniranja posamez-nih organov krajevne skupnosli. pač pa vseh teles, tudi dela družbe-nopolitičnih organizaci) in sploh angaziranja ceiotnega prebival-slva
Opomba: Po mnenju deiovne skupine bi se prebivalci GlmSkove plošCadi po dokončanj izgradnji in naseliivi lahko orgamzirali v svojo krajevno skupnost Veliko težje pa bi se organiziral preoslali del -Mucherjeva ulica m individualne hiSe (razlogi potrebe po kadrih prostorska nezaokroienost. slabi prostorskotehnifin* pogoji. relaliv-noveC različnih interesov. reiativno manj prebivalcev. inleresi prebival-cev vse soseske za dokontno pozi-davo Se rtezazidanih povrSrn na lem o.^močju.)
Posebna pozomost naj se posve-it razpravi na severnem območju (Mucherjeva ulica m prebivafci in-dividualnih hiš - okrog 1100 prebr-vatcev) kakSnr so mteresi tega defa prebivatstva in kolikina njihova pri-( pravljenost in reatnost oblikovanja (ega dela soseske kot samos1o|r>e krajevne skupnostr m nai prelehta-jo. Le bi lahko opravljali vse pravice in dolžnosti, ki sodijo v KS.
Koi prlpomoček obianom z Mucherjeve ulice in stanovalcem v individualmh hišah, da bi za obliko-vanje m dobro kornuniciranje sa-moslojne KS brlo potrebno zagoto-viti v organe in telesa pnbhžrto na-slednje Stevilo Ijudi:
-  Svet KS in komisife (akup&itne ne bi b«lo)                                       50
-  KK SZDL in njeni orgam        30
-  Zbor stanovalcev KS              15
-  delegacije v DPS ifi StS         50
-  vodstvaDPO. DO-D               30
-  civilna, narodna zaAčita. osta-10                                                    30
-  voliina   delegaii  m skupnost KS                                                   15
To t« skupno Okrog 220 do 250 Ijudl, h katerlm je treba prtSteU Se Ijudi. angazirane v hiSi (7 hiflnih svetov in t samoupravna enota) Torej na tem območju bl od 1100 Ijudi bllo potrebno vkljiiti 330 do 400 Ijddi - vsakega tretjega ob~ čana.
Oeiovna skupina za
izdelauo analize
o ustaun) preobrazbi
KS URŠKE ZATLER