Razno, i %........................................................... Uvedba zimskega asa. Ministrstvo za so- cijaino politiko je odredilo, da traja do 130. septembra poletni as. ele v noi na 1. oktober torej se postavijo uro zopet za eno uro nazaj. Ogromno tevilo politinih beguncev na Dunaju. Po poroilu dunajske policijske direkcije se nahaja na Dunaju okrog 100.000 politinih begvincev in sicer Ukrajincev, Rusov, Nemcev, Srbov, Italijanov itd., med njimi 5000 Madarov. Napad na trako jetninico. Enkrat ponoi je napadla tolpa individov jeo v Via Coroneo in postrelila stranike. Napadalci so izpustili iz jee vse ujetnike. Kakor so poroa, je napadalcem Slo pred vsem za to, da oprostijo iz jee tamkaj zaprte komuniste. Arbeiterwille" prepovedan. Dnevnik Ar-beiterwille", ki izhaja v Gradcu kot glasilo boc. dem. stranke za tajersko in Koroko, je zadnji as z nekim posebnim veseljem blatil nao dravo. Minister pote in brzo-java mu je vsled tega odvzel potni debit. Oe 39 otrok. Neki vedski kmet je postal nedavno oe 39 otroka. Moak je star 69 let in je sedaj tretjikrat oenjen. Njegova prva ena ga je obdarila v 181etnem zakonu s 15 otroki, 10 deki in 5 deklicami. Z drugo eno je ivel 12 let. Ta mu je rodila vsako leto po eno dete, natanno 6 dekov in 6 deklic. Njegova tretja ena e ivi. Ta mu je rodila pred kratkim svoje 12. dete, svojega sedmega deka, medtem ko je podarila ivljenje e 5 deklicam. Mo je torej zakonski oe 23 sinov in 16 herk. Po vojni bi potrebovali e ve taknih oetov. Batinjanje na Madarskem. Madarsko narodno predstavnitvo je sprejelo s 66 proti 41 glasovom predlogo, po kteri se vpelje kazen z batinjanjem (tepenjem). Avstrijska ZVerttva V Srbiji. vicarski profesor dr. Reiss, ki se je bavil s, preiskavo avstrijskih zverstev v Srbiji, je konal svojo statistiko, ki je silno alostna pa zanimiva. Samo nekaj zgledov. V podrinskem okrogu je samo v dveh obinah bilo umorjenih 1300 civilnih oseb (994 mokih in 306 ensk), ranjenih 11(3, izginilo jih je 562. Od otrok pod 10 letom je bilo umorjenih 87, ranjenih 15, izginilo 20. Pri elezniki postaji v Lenici je bilo ustreljenih 109 oseb, starih 880 let. Najprvo so jim Avstrijci izkopali jamo, dolgo 20 m in iroko 3 m, potem so jih postrehli s strojnimi pukami in nektere so zakrili z zemljo, e predno so izdihnili. Reiss dokazuje, da so Avstrijci rtvam parali trebuhe, jih zaigali, obeali na kolce in muili do smrti, lomili roke in noge, izbadali oi in odreza-vali spolne ude. Dogodilo se je celo, da so triletno ensko otroe vrgli svinjam, ki do ga porle. Najve zverstev se je pripetilo v asu, ko je stal na elu avstroogrske armade sloviti general Fotiorek. Nai Nemci in Madari so Srbe slikali za divjake, pa so bili sami najhuji divjaki. Obvezni polletni teaj na dravni podkov-ski Soli v Ljubljani se prine dne 1. oktobra t. 1. Za vstop v teaj je vloiti na vodstvo dravne podkovske ole v Ljubljani do 20. septembra t. 1. pronjo ter ji priloiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje olsko izprievalo; 4. uno izprievalo ; 5. uboni list; 6. nravstveno izprievalo. Pouk v podkovski oli je brezplaen; uenci dobivajo redne dravne podpore tor imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne une knjige. Poleg podkovstva se pouuje ogledovanje klavne ivine in mesa. Vodstvo dravne podkovske ole v Ljubljani. Prebivalstvo nae drave teje 14 milijonov 343.000 du, in sicer Srbija 4,456.909 Vojvodina 2,675.732, rna gora 435.000, Bosna in Hercegovina 1,898.044, Dalmacija 645.666. Hrvatska in Slavonija 2,621,954, Slovenija 1,610.082. Ako bi imeli vtete vse Jugoslovane, ki e jee pod Italijani, tela bi naa kraljevina 16 milijonov. Berlinski listi o naem gospodarskem stanju. Berliner Tagblatt" prinaSa obiren dopis svojega balkanskega poroevalca o finannem stanju Jugoslavije. Dopisnik trdi, da je nae finanno stanje zelo ugodno, ker je letonja etev vredna 30 milijonov dinarjev, doim kroi samo 3 milijarde papirnatega denarja in znaa celokupni dravni dolg komaj 4 milijarde. Dopis konuje : Naravno bogastvo Jugoslavije je preveliko, da bi ne moglo vzdrati vseh sunkov desorganizacije, ki je nastala po vojni. e vedno je bila bolja slaba letina za bolno denarnico, kakor pa papirni udei, s katerimi hoe nakrmiti zapadna financa svojo kobilo do smrti. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi