"Vt-

ABECEDNICA

za

SLOVENSKE UČENCE

IIEZESjI.

C?^D

Za I. leto.

Spisal Gregor Soiuer učitelj.

7 .%


7

■ V’  X'KROTKE,

Sfatifnil ino na prodaj ima Janez Leon.

1849 .

(■} ; 3 1 91

V'-*

0200^?fOO

I. Stopnja do čerk.

§. i.

Samoglasnice.

a e i o u.

§. 2.

Tilmice.

a) Ustnicke: b, f, p, m, v;

b) Jezične: d, t, 1, n, r;

c} Zobne: s, š, z, ž, c, c;

d) Gerlovne: g, h, k, (j.)

a, b, c, č, d, e, f, g, h,
i, j, k, 1, m, n, o, p, r,
S, š, t, u, v, z, ž*

4

II. Stopnja.

Posamezne tihnice pred gla¬
snicami.

S. 1 ,

§. 2 .

d, t, 1, n. r.

t -

da, de, di, do, du,
du, do, di, de, da,
te, 0, ta, to, tu,
tu, to, ta, te, ti.

,


5

J -, li, Je, la, lo, lu,
Ju, Jo, la, Ji, le,

zo, zu, ze, za, zi,
ž —, žo, za, ži, že, žti,
žil, že, ži, ža, žo,
c -, cu, ce, co, ci, ca,
ca, ci, co, ce, cu,

v v v v • v v

c -, ca, ce, ci, co, cu,

v v v * v v

cu, co, ci, ce, ca,

§. 4.

g’, li, k, j.

g -, ga, ge, gi, go, gu,
gu, go, ga, gi, ge,

6

h he, ha, ha, hi, ho,

ho, hi, hu, ha, he,

k-, ki, ko, ke, ku, ka,

ka, ku, ke, ko, ki,

j -? jo, ju, ja, ji, je,
j e > ji? j a , ju, jo.

III. Stopnja.

Posamezne tihnice za gla¬
snicami.

§. 1 .

- b, ab, eb, ib, ob, ub,

ub, ob, ib, eb, ab,

- f, ef, if, af, of, of,

uf, of, af, if, ef,

- p, ip, up, ep, op, ap,

ap, op, ep, up, ip,

- m, om, im, um, am, em,

em, am, um, im, om,

- v, uv, ev, av, ov, iv,

iv, ov, av, ev, uv.

§. 2 .

- tl, ad, ed, id, od, ud,

ud, od, id, ed, ad,

7

8

IV. Stopnja.

Tihnici preti glasnico.

§• 1 .

cm cmi, emu, cme, cmo, cina,

cme, cmi, emu, cma, cmo,

ev -, cvi, cvu, cve, evo, cva,
cve, cvi, evo, cva, cvu
el -, cli, clu, cle, člo, cla,
cle, cli, cla, clu, elo,
cm-,  cmi, emu, cme, cmo, cma,

cma, cmo, cme, emu, cmi,

er -, eri, cru, ere, ero, era,
era, ero, ere, cru, eri,
ev -, cvi, cvu, cve, evo, cva,
cve, cvi, cva, evo, cvu.

§. 2 .

mj -, mji, mju, mje, mjo, mja,
mja, mjo, mje, mju, mji,

9

ml mli, mlu$ rnle, mio, mla,
mle, mli, mlu, mla, mio,
iij -, nji, nju, nje, njo, nja,
njo, nju, nji, nje, nja,
mn-, mno, mne, mnu, mna, mni,
mni, mna, mnu, mne, mno,

sn, sru, sra, sro, sre.

2

TO

S. 5.

šm -, šmi, šmu, šma, sme, šmi,
šmi, sme, šma, sinu, smo,
šn šno, šili, šna, sne, šnu,
šnu, sne, šna, sni, šno.

§. 7 .

šp -, špi, špu, špe, špo, špa,
špa, špo, špe, špu, špi,
št -, sto, štu, šta, šti, ste,
šte, šti, šta, štu, što,
št -, švu, švi, šva, švo, šve,
šve, švo, šva, švi, švu,

11

v v

sc

VV vv v v* vv

sca, sce, ser, sco,

vv vv VV« V V ^

scu, sco, sci, sce,

V V

scu,

v v

sca.

§. 8 .

vb vbi, vba, vbil, vbe, vbo,
vbo, vbe, vbu, vba, vbi,
vd -, vda, vde- vdi, vdo, vdu,
vdu, vdo, vdi, vde, vda,

vg -, vga, vgo vgu, vge, vgi •
vgi, vge, vgu, vgo, vga•
vj vje, vji, vjo, vja, vju,
vju, vja, vjo, vji, vje.

§• 9 .

vk -, vki, vku, vke, vko, vka,
vka, vko, vke, vku, vki,
vi vle, vli, vla, vlo, vlu,
vlu, vlo, vla, vli, vle,
vm - vma, vmo, vmu, nne, vini,
vmi, vme, vmu. vmo, vina,
vil vno, vni, vna, vne, vnu,
vnu, vne, vna, vni, vno.

§. 10 .

vp -, vpi, vpu, vpe, vpo, vpa,
vpa, vpo, vpe, vpu, vpi,
vr vre, vru, vri, vra, vro.
vro, vra, vri, vru, vre,

%

12

vs vsa, vso, vsu, vsi vse,

vse, vsi, vsu, vso, vsa,

vš vso, všu, vsa, vse, vsi,

vsi, vse, vsa, všu, vso,

vz -, vzu, vzi, vzo, vze, vza,
vza, vze, vzo, vzi, vzu.

Š 11.

§. 12 .

13

§. 13.

žg -• žga, žge, žgi, žgo žgu,
žgu. žgo, žga, žge, žgi,
žl žla, žle, žli, žlo, žlu,
žlu, žlo, žli, žle, žla,

zvu, zvo, zve, zva.

§• 14.

bi bli, bla, blo, bla, ble,
ble, bla, blo, blu, bli,
br bra, bre bri, bro, bru,
bru, bro, bri, bre, bra,
bc -, bče, bči, bca. beo, bču,
bču, beo, bei, bee, bca*

§. 15.

( U -> dja, dje, dji, djo, dju,
dju, djo, dji, dje, dja,
dl -, dle, dla, dli, dlu, dl o,
dlo, dlu dli, dla, dle>

14

cin-, dni, dnu, dno, dne dna,
dna, dne dni, dno, dnu,
dr dru, dro dre, dra, dre,
dre, dri dra, dro, dru,
dv -, dve, dvu, dvi, dva, dvo,
dvo, dvi, dva, dvu dve.

§. 16 .

hi lili, hlu, lile j lila, lilo,
lilo, lila lile, hlu hli,
hm -, hniu, hme, hma, luni, hmo,
hmo, luni, hma, hme, hmu,
lir lira lire, liri, liro, hru,
hru, liro, liri, lire, lira,
hv hvu, hvi, hvo, hve, hva,
hva, hve, hvo, hvi, hvu,
lič - lica, lice hči, hčo, hču,
hču, licu, hča, hčo, hče.

8. 17

kd kdi, kdo, kda, kile, kdu,
kdu, kdo, kde, kdi, kda,
ki -, kla, kle, kli, klo, klu,
klu, klo, kli, kle, kla,
km -, krni, kmu, kmo, kma, kme,
kmii, kmo, krni, kme, kma,

15

gelu, gda, gdo, gdu, gde,
gl gla, gl e , gli, glo, glu,
glu, glo, gla, gle, gli,

gm -, gmi, ginu, gina, gmi, gme,
gnie, gmi, gina, gmu, gmi,
gn -, gna, gne, gni, gno, gnu,
gnu, gno, gni, gne, gna,
gl* gru, gri, gro, gra, gre,
gre, gra, gro, gri, gru,
gv -, gvi, gva, gvo, gve, gvu,
gvu, gve, gvo, gva, gvi.

- 'tria

pl -, pla, pli, plu, plo, ple,
ple, plo, plu, pli, pla,
pr -, pra, pre, pri, pro, pru,
pru, pro, pri, pre, pra,
ps -, psi, psu, psa, pse, pso,

16

pso, pse, psa, psu, psi,
ps -, psu, psi, pse, psa, pšo,
pšo, psa, pse, psi, psu,
pt -, pti, pto, pta, ptu, pte,
pte, ptu, pto, pti, pta.

$. 20 .

fl -, fla, fle, fli, flo, flu,
flu, flo, fli, fle, fla,
fr -, fra, fre, fri, fro, fru,
fru, fro, fri, fre, fra.

V. Stopnja.

1. 1 Po tri tihnice pred glasnico ♦

§. 1 .

mkt -, inkta, mkto, mktu,
mkte, mkti, mkta,
shr -, shra, shro, shru,
shre, shri, shra,
skl -, skla, sklo, sklu,
skle, skli, skla,
skr -, skra, skro, skru,
skre, skri, skra,

1 /

spl spla, splo, spin,
sple, spli, spla,
s pr -, spra, spro, spni,
spre, spri, spra,
str -, stra, stro, stru,
stre, stri, stra,
stv -, stva, stvo, stvu,
st ve, st vi, stva.

S. 2 .

skr -, s k ra, s Uro, skru.

škre, škri, skr a,
str -, stra, štro, stru,
stre, stri, stra.

S. 3.

vdj -, vdja, vdjo, vdju,
v<lje, vdji, vdja,
vdr -, vdra, vdro, vdru ,
vdre, vdri, vdra,
vgl -, vgla, vglo, vglu,
vgle, vgii, vgla,
vgn-, vgna, vgno, vgntt,
vgne, vgni, vgna,
vgr -, vgra, vgro, vgru,
vgre, vgri, vgra,

3

18

vlil -, vhla, vlilo, vhi«,
vhle, vlili, vhla,
vkl -, vkla, vklo, vklu,
vkle, vkli, vkla,
vkr-, vkra, vkro, vkru,
vkre, vkri, vkra,

§. 4 .

vpr vpra, vpro, vpru,
vpre, vpri, vpra,
vsk-, vska, vsko, vsku,
vske, vski, vska,
vsi vsla, vslo, vslu,
vsle, vsli, vsla,
vsni-, vsma, vsmo, vsmu,
vsme, vsmi, vsma,
vsn -, vsna, vsno, vsiiu,
vsne, vsni, vsna,
vst vsta, vsto, vstu,
vste, vsli, vsla,
vsv-, vsva, vsvo, vsvu,
vsve, vsvi, vsva.

§• - 5 .

vv vv v v vv

vse vsca, vsco, vscu,

' V V V v • v v

vsce, vsei, vsca,

vzel-, vzda, vzdo, vzdu,
vzde, vzdi, vzda,
vzr-, vzra, vzro, vzru,
vzre, vzri, vzra.

§. 6 .

zdr -, zdra, zdro, zdru,
zdre, zdri, zdra,
zgl zgla, zglo, zglo,
zgle, zgli, zgla,
zgn -, zgna, zgno, zgnu,
zgne, zgni, zgna,
zgr -, zgra, zgro, zgru,
zgre, zgri, zgra,
zlj -, zija, zljo, zlju,
zl je, zlji, zija,
zrj -, zrja, zrjo, zrjn,
zrje, zrji, zrja,
zvr -, zvra, zvro, zvru,
zvre, zvri, zvra.

§. 7 .

kij -, kija, kljo, kiju,
kije, kiji, kija,
knj -, kuja, knjo, knju,
knje, knji, knja,

20

VI. Stopnja.

3*o štiri tihntce pred glasnico „

§. f.

sklj -, sklja, sklj o, sklju,
sklje, sklji, sklja,
vskl-, vskla, vsklo, vsklu,
vskle, vskli, vskla,
všlij -, vsnja, vsnjo, vsnju,
Vsuje, vsnji, vsnja,
vstr vstra, vstro, vstru,
vstre, vstri, vstra,
vstv-, vstva, vstvo, vstvu,
vstve, vstvi, vstva,
vstr-, vstra, vstro, vstru,
vštre, vstri, vstra,
agnj -7 zgnja, zgnjo, zgnju,
zgnje, zgnji, zgnja.

21

VII. Stopnja.

Tiitniri glasnico .

rk, ark, erk, irk, ork, urk,

urk, ork, irk, erk, ark,

le, alc, ele, ilc, olc, ule,
ulc, olc, ilc,. elc, alc,
st, ast, est, ist, ost, ust,
ust, ost, ist, est, ast,
rb, arh, erb, irb, orb, urb,
urb, orb, irb, erb,, arb,
sk, ask, esk, isk, osk, usk,

usk, osk, isk, esk, ask,

uj, anj, enj, inj, onj, unj,
unj, onj, inj, enj, anj,
rm, arin, erni, irm, orm, urin,
urin, orm, irm, erm, arm.

it

VID. Stopnja.

Glasnice z' znamenkami.

%.  1 .

a, e, i, 6, u; 6
a, e, i, 6, u; e, e.

§. 2 .

ba, ce, ci, do, fu, fd,
ba, ce, ci, do, fu, fe, de.

§. 3.

h&, je, ki, 16, mu, no,
ha, je, ki, 16, mu, ne, ne.

§. 4.

pa, re, si, šo, tu, vo,
pa, re, si, šo, tu, ve, ve.

§. 5.

za, ze, zi, zo, zu, zo,

x % x y x \ x \ x % x \ x r

za, ze, zi, zo, zu, ze, ze.

IX. Stopnja

Tihnice pred ino sta glasnico.

§. 1.

bas, bes, bis, bos, bus,
brah, breh, brih, broh, bruh,
bran, bren, brin, bron, brun,
bras, bres, bris, bros, brus.

§. 2.

drav, drev, driv, drov, druv,
dvar, dver, dvir, dvor, dvur,
glan, gl e n , glin , glon , glun ,
graš, greš, gi*iš, groš, gruš.

§. 3 .

klap, klep, klip, klop, ki up,
krag, kreg, krig, krog, krug,
mak, mek, mik, mok, muk,
mur, mer, mar, mir, mor,
miž, mož, mež, maž, muž.

§. 4 .

nav, nev, ni v, nov, nuv,
past, pest, pist, post, pust,

£4

p ras, preš, priš, proš, pruš,
sum, som, sam, sem’, sim,
slah, sleg, slik, slog, suš,
vbat, vdret, vginj, vlom, vuh.

*******  §. 5 .

cmi, cvi, cli, cmi, eri, cvi,
mje, mle, nje, mne, Ije, rje,
sliu, sku, slu, smu, snu, spu,
sro, sto, svoj,  sco, sco, ško, šlo,
šma, sna, šra, špa, sta, šva, šča.

§. 6 .

vbo, vdo, vjo, vko, vlo, vma,
vna, vpa, vra, vsa, vsa,
vza, zba, zda, zga, zja,
zme, zne, zre, zve, zge, zle,
žmo, žiio, žro, zvo, blo, bro, bče,
dji, dli, dni, dri, d vi, hlu,
linui, lini, hvu, lici, lice.

S. f*

kda, kla, kma, k n a, kra,
kva, gde, gle, gme, gne, gre,
gve, pli, pri, psi, psi, pti,
fli, fro, dro, gru, slo, stu, srno.

25

§. 8 .

m klil, slira, skla. s k ra, s p la,
spra, sira, siva. škra, sira,
vitja, vdra, vgla, vgna, vgri,
vlili, vkli, v kr«, vpre, vsko,
všiu, vsmi, vsne, vsta, vsvo,
všei, vzdi, vzre, zdra, zglo,
zgini, zgri, zija, z rja, zvre,
kiju, knjo.

§. 9 .

sklja, vskli, všnja, vstra,
vstva, vštri, zgnja, vspre.

S. 10.

ar k, ele, ale, ast, ost, ust, erb,
usk, onj, arm, ev, ati. ar, ur, on,
anj, ad, at, išc, ali, uh, aj, ej.

X. Stopnja do besed.

Mnozloznice .

§. 1 .

ber, bob, bor, brin, brun,
dar, dno, dob, duh, dvor,

4

26

gnus, grah, grom, liram,
hleb, hči, ll, jug, kri,
klet, kmet, knez, koš, kov, kralj,
laž grez, lun, dlan, gnal. gos, gož,
jed, kad, kal, klop, kost, last, Me,
mast, med, miš, m lat, m lev. moč,
inrav, nit, noč, nož, os, past, peč,
ped, pest, reč, slast, smet, sol, stran,
rog, sod, rod, brat, prag, prah.

§. 2 .

meh, greh, hlev, kres, les,
bled, sneg, svet, lep, vek,
cvet, reč, sed (siv), slep, bel,
lev, len, del, sren, zmes, veni,
veš, ve, smem, smeš, sme, dem,
deš, de, breg, strel.

S- 3.

v e rli, s ve rž. smeri, kert.
kerč, perst, rež, terd, terg,
tern, dern, ceru, pert, gerd,
sterd, skerb, steni, verv,
žerd, serd, terst, stenn, steni,
sterž, gerni.

27

§• 4 .

D vazložnice.

ko - sa, ko - ža, ko - za, ko - der,
o - genj, ki - la, ko - lo, k u  - na,
ka - men, ke - pa, hi - ša, go - ra,
da - ra, ee - lo, ša - ra, še - ma, šo¬
ja, si - la, se-no, so-va, že-na,
ži - ma, ža - ha, zi - ma, te - ta, te¬
lo , te - me, ple - me, se - me, vre¬
me, sle-me, i-me, pe - ta, ki¬
ta, me - ta, ru - ta, zrno - ta, sro-
ta, ra - ma, sla - ma, zi - ma, tru¬
ma, o - ko, du - ša, su - ša, 116 - ša,
pa - ša, ka - ša, hi - ša, vi - ša, kd-
ža, M - ža, gri-ža, stra-ža, pra-
ža, mre - ža, vi - ža, gra-ja, pre¬
ja, re-ja, se-ja, kla-ja, ri-ja,
dvo - jak.

§. 5 .

d er - ma. skor-ja, gruš-ka, ger-
lo, ddn - da, dar - da, ger - ba, bel¬
ce, hlim - ba, jaj - ce, jan - ka, jer-
bas, jet - nik, kam - ba, ker - ma,
lad - ja, mar - ša, med - ved, nter-
lič, mer - va, zdrav - je, tar - ča.

$

28

S- 6.

ka - nja, oj - sterc, svi - nja, ve¬
slo, dla-sna, bra-zda, dru - mla,
de - blo, gn - nmo, i - gla, i - skra,
je - dro, je - čmen, le - glo, me¬
gla, me - zdra (militar}, po - kla,
ja - s troh, ja - gne, to - žljiv, spa¬
nje, u-sta, bož - stvo.

§. 7 .

Sostavlj e ni c e.

tri - nog, ca so - pis, sa mo - rog,
sa mo - stan, ra do - ve den, nia lo-
pri den, ter do-vra ten, mi lo - dar,
meh ko - ser - cen.

§.

Trizložnice s prednicami.

iz - da - ja, do - sta - vek, dol - se¬
sti, med - 6c - je, na - pra - va, nad-
16 - ga, ne - sna - ga, ob - roč - nik,
od-re-ka, o - g ra - da, per - 16-
žnost, po-hva-la, pod-ve-za,
pre - ble - ka, pred - hiš - je, pred-

§. 9 .

Veczložnice s končnicami,
cn - vaj, po - mo - glej, kme - ti - ja,
ro - kav, cer - kov, do - bra - va,
slo - vo, ger - mov - je, grii - ščev-
je, so-či-vo, driiž-ba, sve - tlo-
ba, po - ve - smo, gra - jan, hlap-
con, be - glin, tra - ven, ju - ži - na,
go - spo - di - lija, zer - ka - lo, pla¬
či - lo, go - slar, mra - mor, di - hiir,
pa - stir, ža - bii - ra, sii - šmad, o-
siit, ži-vot, sra-mo-ta, ko - šii¬
ta, pe-nez, per-ka-zen, bo-le-
zen, ži - vež, po - šast, ce - s&r-
stvo, sta - rost, ce - Ijiist, go - spd-
ska, ko - pi - šce, re - pni - ca, po¬
da - jac, pi - ja - ca, dru - zin - ce,
vla - cii - ga, po - te - piih, zve - ri -
njak, go - lob - jek, do - bi - cek ,
stvar - nik, e - noj - ka, mla - dec.

§. 10 .

do - i - ti, na - i - mek, na - o - ra-
ti, na - u - ci - ti, ne - e - dniik, ne-

5

m

iz - re - cen, ne - iz - bri - sljiv, ne-
od - pu - stljiv, ne - n - čljrv, po - i-
ska - ti, po - ostri - ti, pre - i - tu
pre - o - bii - ti, za - i - me.

§. H-

Stirizložni c e.

bo - le - hlji -vost, po-to-la-žnost,
ne - Iiva - le - žnost, po - pol - no-
most, je - ter - ni - ca, pre-ma-ga-
n je, do -bro - tlji - vost, da - ro - va¬
nje, go-vor-je-nje, liie-ee-snov-
je, čer - ni - čev - je.

§. 12 .

Petzložnice.

pre - go - vo - ri - ti, go - sp o - da¬
li-ti, po - sve - eo - va - ti, po-ter-
pe - žlji - vost, ve - se - Ijo - va - ti,
i - me - no - va - ti, po - to - la - žlji-
vost, pre - ro - ko - va - ti, o - zna¬
no-va-ti,  do-per-na - ša-ti, po-
ško - do - va - ti, po - sme - ho - va¬
ti, pri - za - de-va - nje, o-po-na¬
ša - nje.

31

XI. Stopnja.

Zteei, ki jih je imenovali učen -
cam nar prej potrebno .

§. 1 .

Hi sne naprave.

o mar, pre del ni ea, skrinja, mi za,
stol, na slo než, se dež, zer ka lo,
po stelj, bla zi na, liri sav ka, pod-
glav nik, o de ja, rju ha, sveč nik,
vse ka lo, sve ca, set, i gla, glav¬
nik, ključ, kiju čav ni ca, po zed,
kle sa lo, lo pa ta, vi le, pi nov ca,
Ione Cpisker), ku luiv ni ca, me tla,
živež, voz, oralo, brana, sodje,
de ža, vod njak, mleč njak, žlič—
njak, sol njak, skled njak, re pič-
njak, sterd njak, verč, roč ka i. t. d.

§• 2 .

Kako se z o vej o reči, ki jih v
učivnici vidimo?

d kno, dii ri, peč, ste na, klo pi,
leča, sto li, tabla, pod staj, bu-

:i'Z

k ve, ta bli' ca, ri sal ee, tla, strop,
o tro ci, dec ki, de kli ce, u če nik,
u čdn ci, ši bre, ste klo, re ma, o-
ko vi, za pa hi, kiju čav ni ca i. t. d.

§. 3 .

Oblačila.

o ble ka, sii kuja, hlače, brez ro-
kitv nik Ctelovnik), sraj ca (čikel),
ru ta, hlač nik, no ga vi ce, čre velj,
ško rin ce (či žme), o pan ki, klo¬
buk, ro ka vi ca, plajš, za penj ce,
per stan, perpiisnik, zaveza, vu-
httn ce, jo pa, jo pič, ko žuh, co¬
kle i. t. d.

§• 4 .

Jedila ino pijače.

ko si lo, o bed va, ju ži na, ma la
ju žina, ve čer ja, po liv ka, žu pa,
zč lje, ja gnje ti na, te le ti na, svi¬
nji na, divjina, pečenka, žgan ki,
grah, ja gli či (k& ša), tri pa, moč¬
nik, kip njen ki, kruh, cvert je,
prit za, cmo ki, klo ba se, vi no,

M

v« tla, pi vo Col), ko tlo vec, žga¬
nje, sli vo vec, In e zo vec, Im no¬
vec, ko rti no vec, klo eni ca, ko-
rit njak, pa to ki, med, zmed ki,
mle ko, si rat ka, žit no vec i. t. d,

.odnv 5 £▼) k* mšm

,©«$ Sadje. .lug

graš ka, ja bel ko, ere šnja, vi šoja,
sli va, bresk va, o reli, ja go da,
les nik, tli nja, ter no lica, čer ni¬
ča, o stro žni ca, ma li na, tep ka,
rjav ka, vi ni ca, je sen ka, ze len-
ka, mo žanc gar, pater ni ca, slad¬
kor ni ca i. t. d.

§. 6 .

P omizje.

nož, vi li ce, ž li ca, ča ši ca, o bri¬
sa lo, po stre ži lo, sol njak, ko¬
zače Cglaž) ? st® kle ni ca, o krož¬
nik Ctalir), skle da, to ri lo, kra¬
sni ca, i. t. d.

ti

M

Telesni deli.

te 16, ži vot, tru plo, gla va, las,
te me, če lo, ob lič je, 6 ber vi,
o ko, ser klo, je drice, tre pav ni¬
ča, sem ci (vejice), sen ee, vulio,
vu hi ce, za tiv nik, It ce, nos, no¬
sni ee, u sta, zo bi, je zik, ne bo,
skra »ja, kdt ni ki, ger lo, ust ni¬
če, če ljust, bra da, vrat, ple ča,
ra ma, ro ka, 16 ket, pest, dlan,
perst, palc, ka za vec, sre di nec,
zla ti nec, tria zi nec, ko le nec, no-
het, naročje, per si, tre bub, že¬
lo dec, plu ča, je tra, sle ze na,
ser ce, ži la, krt, me so, kost, grd d
(rebro), ere va, k vok (bedro),
stegno, koleno, meča, peta, no¬
ga, pod plat i t. d.

§. 8 .

Kdo si je v kervnim rodu?

star ŠT, oče; m a ti, de dej, ba bi¬
ča, sin, liči, brat, se sira« stric,

m

strina, vuj na, vnuk, bra trk nee,
bfa trku či lija, svak, sva ki n ja,
tast, ta sta, zet, ze ti nja, mož, že¬
na, pa sto rik, pa štor ka, 6 čim,
nik čo ha, ne prist nik, ne prist ni¬
ča i. t. tl.

Stanovi. 3  '

de tin stvo, o^trok, nila dost, mla-
denč, de viš tvo, di vi ca, de čik,
de kli' ca, se rec, go spod, go spa,
šlii ga, po sel, slu žeb nik, de kla,
hi sni ca, go spo di nja, limet, km d
ti nja, vojak, vred nik, knez, voj-
vo da, kralj, cesar, berač, va riv-
ka (kuharca), vert nar, pe m ca,
kii pec, u met nik, buk var, sre¬
bra.", zla tar, me skr, ker čniar, st¬
var, (sivecj, črev ijar, no ga Vi¬
čar, mil nar, mi zar, kij ti čar, ko¬
vač, ri beč, strd jar, ste klkr, v d
glar, tka vec, ko žti bar, puš’ kar,
dim ni kar, ko lar, zi tiar, te skr.
pk sar i. t. d.

H td * 10. r  ,nnhin

X.  . • f

Česa je k pisanju potrebno?

pi sar ni ce, cer ml nja ka, cer ni—
la (lin te) , papirja (artije), iz bri¬
sa la, pe ro rez ca, pe ska, pe seč¬
nja ka, vo ska, pe eat ni ka, cer ti¬
la (lanir ja) gl a tlil ca, svinc ni ka
Cplajštre), i. t. d.

%  11 .

Živali.

1. dojivnice: mračnik, na to pir,
jež, sta kor, kert, med ved, ja¬
zbec, smer duh (Jasica), di hur,
kii na, vi dra, pes, volk, le si ca,
mac ka, le ve ri ca, polh, miš, pod-
ga na, zaje, pra sec, konj, d sel,
je len, ser nak, ko za, ov ca, vol,
dam jek;

2.  pti ce: ja strob, sko lic, 6 rel,
po stoj na, sko pec, ka čar, kaj na,
so va, dro zeg, kos, ko bi lar, pe¬
ni ca, ster žek (pavčeč), pliska,
Šker janc (cipa), la stov ca, si ni-

37

ca, ster nAd, vra bee, sin ko vec,
li sec, ko no pli si ca, dlesk, berst-
nik, krum pež, vran, sra ka, šd-
ga, ple zovc, o dap, ždi na, (le¬
tal, kii ko vi ca, ku ra, je reb, pre-
pe lica, go lob, žer jav, slo ka
(kornprat), gos, ra ca i. t. d.

3. go la zen: skor ja ca, skled ni¬
ča, ji  šar ca, sle pir, ka ca, gad,
za ba, vej nik, krd ta, ma ca rad,
mo ca ri la i. t. d.

4. ri be: 6 stres, karp, mre na,
grdil dele, kar poč, klen, smer kes,
suka, som, po sterv, lipan, o gur,
ke ča, piš kur i. t. d.

5. lažni na: vuš, bolha, mol, klop,
pajek, rak, buža, metulj, steni¬
ca, konjič (kobilica), marša, kač¬
ji pa stir, bče la, črnel, osa, ser-
šen, mrav Ija, ko mar, mit ha, o-
bad i. t. d.

6. čer vi: červ, pi ja vi ca, polž,
o stri ga, gli sta, i kra (stroge),
i. t. d.

7

38

§. 12 .

Kaj se po svetu vidi?

1. ze mlja: rav ni ue, do li ne, po¬
lje, ver ti, nji ve, trav ni ki, le si,
goj zdi, ra stli ce, cveti ce, trave,
žita, germovje, drevje, bregi,
gri ci, hom ci, ster mi ne, pre pa¬
di, brez dni, ka me nje, ska le,
go re, sne gov ci i. t. d.

2 .  voda: vrel ci, po to ki, re ke,
lu že, rib ni ki, je ze ra, mor je
i. t. d.

3. pre bi va li ša: baj ti ce, hi se,
gra di, po slo pi, ve si, tergi, me¬
sta.

4. ne bo: me senc, da ni ca, zve¬
čer ni ca, son ce, zve zde i. t. d.

39

XII. Stopnja

rlo velikih čer k, stavkov in
ločnic,

8 - 1 -

Velike čerke.

A,B,C,C’, D, E, F, G, H, I, J,
K, L, M, N, O, P, R, 8, 8, T,

u, V, Z, ž.

S- ‘2.

Lastne imena.

Azija, Bel grad, Borovlje, Dra¬
va, Du nej (Bee), Evropa, Fran¬
coz sko, Ga li ci ja, Go ri ca, Gra¬
dec, Hro va ti ja, I li ri ja, I ta li¬
ja, Je ni za lem, Ko ce var, Kra¬
ka va, Lju bij a na, Lon don, Mo¬
ra vi ja, Mi lana, Na ca ret, Pa¬
riz, Praga, Raku sani ja, Rim,
Sava, Samarija, čipa ni ja, $ta-

40

jer sko, Zagreb, Žabnica, Terst,
Ul ma, Vel ko vec, ^e ned ke,
Ce 16 vec, Ca ri grad, Čelu

§. 3.

Goli stavki. (Vaja pike.)

Bog je večen. Člo vek je pameten.
Oblačilo je čedno. Zemlja je o-
krogla. Šonce je veci od zemlje.
Luna je bliže od sonca. Svet je
velik. Studenec je globok. Zajc
je boječ. Konj je plašen. Hlapec
je zvest. Žito je cisto. Vest je
čista. Sirota je nesrečna. Učene je
pokoren. Moj brat je oženjen.
Tvo ja se stra je omožena. Telo
vmerje; duša živi. Cesta je široka;
stezda je voska. Mleko je sladko;
zdravilo je bridko. Po zimi je mer-
zlo; po letuje gorko. Gora je viso¬
ka; homec je nizek. Vojak je ser-
čen. Cesar so dobrotljivi. Starši
so skerbljivi.

4.

Otrok se joka, spi, igra, leta. Pro¬
snik prosi. Zidar zida. givar šiva.

41

Tkavec tka. Kmet je vsi m stano-
vam koristen. Kmet vozi gnoj, gnoji,
orje, seje, lači, ženje, seče i. t. d.

Učene senci, bere, piše, šteje,
računi, odgovarja i. t. d.

Dekla popravlja, postelja, na-
stelja, neti, vari, pometa, naprav¬
lja kermo, kida gnoj, kermi živino,
prede, pere, trebi, grabi, ple,
ženje i. t. d.

Mlatiči mlatijo pšenico, rež, 6-
ves, jarico, grah, lečo i. t. d.

Mesar kole ovce, koze, vole,
krave, svinje, prasce i. t. d.

Dežar nareja deže (tunje) ve¬
dra, kadi, čebre, pičale, črepala
i. t. d.

Mizar naredi mize, stole, posten
lje, omarje, skrinje i. t. d.

Kolar stori voze, gare, kočije?
sani, orala, brane, lestvice i. t. d.

§. 5 .

Medved mer mra. Volk tuli. Lesi«
ca laja. Prašeč kruli. Konj rza.
Mačka mevka. Petelin poje. Kura

8

4 *

koko (laška. Gos žlobudra. Golob
gorgota. Vran kroka. Lastovica
žvergoli. Krota regla. Ovca be¬
keta. Bčele bučijo, lllin ropota.
Potok šumi. Topovi germijo. Pes
gerči. Kvokla kliče vkup, vkup.
Krave in voli mukajo. Ribe so mu¬
taste. Jarica darkla. Pes laja, ka¬
dar ptujec v hišo pride; on tuli, rjo¬
vi ali cvili, kadar ga tepeš in gerči,
kadar kdor ntemo njega gre. Les
poka. Duri verkulijo. Krošnja
škriple. Zvone cengeta. Otroci go¬
vorijo, (marnovigo, kramljajo, gu-
čijo) se besedujejo, kvantajo, vpije¬
jo? septajo, kričijo, pojejo, se jo¬
kajo, se smejo, žvižgajo, kihajo,
zehajo, dernjohajo, kašlejo i. t. d.

S- 6.

Violica je cvetlica. Roža je tudi
cvetlica. Praprot ni cvetica. Vijo¬
lica, roža in praprot so rastlice.
Železo je ruda. Zlato je tudi ruda.
Kamenje ni ruda. Orlaž je denar,
dvojak tudi. Kuna je zver. Bik je
živina. Kokoš je ptica. Kača je

43

golazen. Posterva je riba. Buža
je laznina. Pijaviea je cerv. Klina,
bik, kokoš, kača, posterva, bliža
in pijaviea so živali. Pivo je pijača,
vino tudi. Ocet (kiselc} ni pijača.
Vsaka ptica je žival; ali vsaka žival
ni ptica. Vsako drevo je rastlina;
ali vsaka rastlina ni drevo.

§• 7 .

Vranje ceru. Labudje bel. Peni¬
ca je siva. Kobilarje rumen. Lesica
je rijava. Detal je zelen. Moilriš
je moder ( p lav ).

§. 8. (§. 11- vil. stopnji.)

1. Dojniee majo rudeco, gorko kri,
štiri noge, z dlako obrašeno kožo
in svojo mlajino na persih doje.

2 .  Ptice majo tudi rudeco, gorko
kri, dve nogi, dve babi, so s per-
jam odeto in jajca neso.

3. Golazen je goja, ali pa ma bra-
dcvicc, luskine ino scite po sebi;
veči del teh žival ma štiri, le malo
jili ma koj dve nogi in nektere jih
nemajo nobene; hodijo, skakajo;

44

večidel pa lazijo; majo rodečo merz-
lo kri in tudi jajca nesejo; ker so
gole jih zato golazen imenujejo; ži¬
vijo na suhorn in v vodi.

§. 9 .

Izobraženi stavki.

Mlado dete mirno ino sladko spi. —
Zlato sončice krasno iz baja. — Po¬
koren in priden učene pametno od¬
govarja. — Rudečo lice terdno
zdravje na znanje daje. — Snažne
oblačila vmaz telesu vzemejo —
Serčen vojak prelija svojo drago kri
za domovino. — Hitro je minulo
nežne mladosti zlato vreme (čas). —
Stara navada, železna srajca. —
Vbožee je v slamnasti bajtici sre-
čneji od bogatea v krasnim poslopju

§. 10 .

Zima.

Po zimi je rnerzlo, sonce ne seje
več gorko. Sneg pada, sneži. Voda
zmerzne, je led. Veter piha, mraz

45

brije. Dni so kratki, nori dolge.
Polje je prazno in s snegam pokrito.
Zaje, sernjak, jelen i. t. d. majo
gosleji dlako, de jih ne zebe. Jaz¬
bec ino lesica spita v svojim berlogu.
Pliske, prepelice, lastevice in čer-
njevke so po begnile v druge toplej¬
ši kraje. Množica živalc spi v zem¬
lji; veliko jih pred zimo cerkne, še
ve c se jih pa med scbo v’ svoj živež
pokonča. — Bog da, de zemlja
zmerzne, kar ozimino pred živadjo
obvaruje, de k večimu pridu stori,
kakor v žitnjaku; Bog da, de sneg
zemljo zagerne, de prihodno leto
ver zernja porodi. Tako skerbi ne¬
beški oce za svoje otroke.

§. 11 .

(Ihlinobroj dvabroj ino visobroj.j

Berač prosi za dar. Berača prosita
za darova. Berači prosijo za darove.
Vrele Šumija. Vrelca šumljata. Vrel¬
ci šuniljajo. Ura sinerti je prišla.
Uri uka ste prišle. Ure živlenja so
pretekle. Sestra je marljiva. Sestri

9

46

ste vmerle. Sestre so premožne.
Lire je rodečo. Lici sle hlede. Lica
so vpadene. Sveti ,4’tefan, prosi
Boga za nas! Sveti Peter in Pavl,
prosita Boga za nas! Y r si svetniki,
prosite Boga za nas!

§. 12 .

Spol in O skloni. (Vaja prnsoja).
Kdo je prišel?

Oče, sin, stric, sosed; mati se¬
stra, nevesta; dete, družinče 'mo
dekle so prišli.

Kaj je veliko?

Perst, nož, konj; hiša, miza,
streha; telo, serce, okno.

Koga nemaš?

Očeta, sina, strica, soseda; ma¬
tere, sestre, neveste; deteta, dru-
žinčeta in dekleta nemam.

v

^iga je ta kniga? ( h n k ve.)

Očetova, sinova, stricova, sose¬
dova; materna, sestrina, nevestina;
detetova, družinčetova, dekletova.

47

tesa ni več?

Persta, noža, konja; hiše, mize,
strehe; telesa, serca, okna.

Komu boš dal, kar maš?

Očetu, sinu, stricu, sosedu; ma¬
teri, sestri, nevesti; detetu, dru-
žiučetu, dekletu.

Koga ljubiš?

Očeta, sina, strica, soseda; ma¬
ter, sestro, nevesto; dete, družitiče
ino dekle.

Kaj boš kupil?

Nož, konja; hišo, mizo; serce,
tele.

Per kom si hodil?

P er očetu, per sinu, per stricu,
per sosedu; per materi, per sestri,
per nevesti; — detetu, — dekletu.

Kje je to?

Per perstu, per nožu, pri konju;

— hiši, — mizi, —- strehi; —telesu,

— sercu, — oknu; v perstu, v ko¬
nju; v hiši, v mizi; v telesu, v ser-

%

48

cu; na per stu, na nožu, na konju:
na hiši, na mizi, na strehi; na tele¬
su, na sercu, na oknu; po konju;
po hiši, po mizi, po strehi; po tele¬
su-, po oknu.

S cini si zadovoljen?

Z nožam, s’konjam; s hišo, s
streho.

.S kom greš ?

Zočetam, s sirnim, s stricam, s
sosedam; z materjo, s sestro, z ne¬
vesto; zdetetam, z družinčetain.

Kje si to v idil?

Za hišo, med hišo, pod hišo, nad
hišo, pred hišo; za mizo, med ok¬
nom, pod mizo, nad mizo, pred
oknain.

Kam greš?

V cerkov, v ucivnico, v mesto,
v hram, v ker cm o.

§. 13 ,

Kaj je okroglo? Jajce, jabolko,
zemlja. Kaj pa še? Kaj je terdo?

49

Kamen, srebro, kosi, kosrjak.
Kaj je se ten!o ? Kaj se iz lesa t!a
narediti? Kaj iz železa? (jesa se
otrok boji? Šibe. (dga si ti? Onc-
gov — . (kesa lieinaš? Deuarjov.
Kaj seje kmet? Seme. Katero?
Koga ljubi otrok? Starše. Koga
ljubimo mi vsi? — . Zakaj? Komu
zaupaš? —. S rim pišeš? —. S
kom govoriš? —. Kaj delaš? i ,—

Koga iskaš? - -. Kaj išeš?.. Siam

poneseš to? —-. S rim se brijejo?
—. S rim strižejo? —. Kaj na¬
birajo bčele? —.

g. 14.

Koliko je Bogov? 1. Koliko majo
živali ori? 2 .  Koliko je Božjih oseb?
3. Koliko tednov ma mesene? 4.
Koliko perslov je na vsaki roki? 5.
Koliko je v tednu delavnih dni? (>.
Koliko dni ma teden? 7 .  Koliko je
zveJiraiiskih resnic? 8. Koliko ptu-
jih grehov je? 9. Koliko je Božjih
zapoved? 10.

50

dva

tri

štiri

pet

šest

sedem

osem

devet

§. 15.

iJEnojka 1,

2  .[dvojka

4,

•5,

7,

8,

9

2 ,
3,

so števila,

O,

trojka
št er k a
petka
šestka
sedmerka 7,!
osmerka 8,
devet ka 9,1
ničla O
so številke
Arabske.

I,
n,
m.

4,! 1111 ali IV.
> I v

VI,

Vi s,

VIII,

IX,

X 10,
L 50, C100,

o 500,

M 1000
so številke
Rimske.

§. 16.

Od časa.

Kaj dela kmet zdaj poletu?

On vozi, zenje, seče, spravlja
snopje v skedenj i. t. d.

Kaj pa je v spomladi delal?

On je gnojil, je oral, sjal, lačil
i. t. d.

51

Kaj ho pa kmet po zimi delal?

On ho klasje mlatil, žito proda¬
jal, v mlin vozil, gnoj na polje po
sanincu vozil, treske delal, per peci
sedel i. t. d.

Delaj, kakor hi imel vso lej živeti,
moli, kakor hi imel j utre vinreti, —

Vlastna hvala smerdi. —

A ko hi ljudi ne merli, krav ]ie derli,
svet hi poderli. —

Kdor se je v mladosti dobro uril,
odrašen vedno priden hiI, se ho na
stare dni lehko živil. Vigred se per-
hližuje. Sonce više stopa. Sneg ko¬
pni. Travniki se zelenijo. Cvetlice
nas raz veselijo.

-bV  «r §. 17.

(Vajn ii tul pi onika.) ( ; j

»fesi sim se otrok; vonder že vem
kar je prav. — Per uku tiho hiti je
prav; nemiren hiti ni prav. S  hu¬
dobnimi ne pet-aj se; oni te znajo
zapeljali, — V um nici se otroci ve-

52

liko lepih reči nauče; zatorej pridni
učepci radi v solo hodijo. — Za uk
je mladosti ras nar lepši; glej učene,
de zastonj ne mine! Ljubi učenci,
učitelji vam velike dobrote skažejo;
omikajo vašo pamet in vaš um z ve¬
likim trudam; ne jezite jih, temoč
ljubite jiSi v djanju; ne pozabite jih
nigdar !

§. 18 .

(V»ja pike, prašnja iti klicaja.) ( • •  • )

Dragotin piše. Alj piše Dragotin?
Dragotin saj še piši! Nežka poje.
Alj poje Nežka? .lij Nežka poje?
Nežka, saj še le poj! Otrok spi. Alj
spi otrok? De bi še le otrok spal!
Otroci bodite svojim staršem ino
predpostavljenim pokorni! — D on s
si bogat; jutro pa n e maš nič! — Va¬
ruj se greha! Merite radi knige lepih
navkov! Učenci ino učenke, bodite
mirni, tihi ino pazljivi v učivnici! po¬
hlevni ino krotki ssa ulicah! ponižni,
kad or koga srečate, prijazni, kadar
ga pozdravite! pokoriti in marljivi
doma p er svojih starših!

53

§. 19.

Sleherni den ma svoje ime, namreč:
ponedelk, vtorek, sreda, četertek,
petek, sobota, nedela. — V letu je
dvanajst mesencov, namreč:

Slovenski: Književni ilirski:

1. Prosenc ali Prosenc, Sečanj,

2. Svečan „ Svečnik, Veljača,

3. Sušeč „ Sušeč, Ožujak,

4. Malitraven „ Travnik, Travanj,

5. Yelkitraven „ Cvetnik, Svibanj,

6. Rožencvet „ Sečnik, Libanj,

7 .  Maliserpan „ Serpnik, Serpanj,

8. Velkiserpan „ Mlatnik, Kolovoz,

9. Kimovec „ Sadnik, Rujau,

10. Kozapersk ,, Moštnik, Listopad,

11. Listopad ,, Listnik, Studeni,

12. Gruden ,, Grudnik. Prosinac.

§. 20.

Mi stanujemo v hišah. Kako so zi¬
dane ?

Pod hišo v zemlji je temelni zid,
ki mora biti ter den ko skala. Na
osnovi ozidja stoje štiri iz kamena zlo¬
žene stene, na katerih podstrešnik

10

54

in na (emu streha leži. Pod hišo je
klet (hram.) Med zidovjem so jispe,
čumnate, slanice, (sohe), shranjve ino
varnice (kiihiuje). Pod streho je
tlak. Nadji&pami je strop, spodi so
tla. Varnica ino nektere shranjve
so na obok zidane. Med slanicami
so pregraje. Po shodih prideš v
verhnje sobe ino pod streho. Skoz
okna pada svetloba v’ hiše. Skoz
vrata greš v vežo; skoz duri prideš
v jispe ino v shranjve.

§. 21 .

Male povesti.

1. Bila je deklica, kateri je bilo ime
Marjetica. Še detevna, vonder ji
molitva že gladko teče, tudi pesmice
je po verstih znala, kar je vsakiga
to slišaje nar bolj razveselilo. Uči¬
lišče je cenila čez vse. Mati ji ku¬
pijo tablico, peresnico, risalcc, in
jo zapeljajo ob uri v učivnico.

Prav pridna je bila p er uku, ved¬
no je na to pazila, kar so gospod
učitelj rekli ino učili. Ona nije šla

.55

nigdar prepozdi od doma, pa tudi
okoli ni postiljala, temoč vselej o
pravim-času v šolo prišla. Doma je
pospetovala, kar se je v očividci
naučila. Marši krat je na tablico id sa¬
la. Povesti od našiga Ij o biga Zveli¬
čarja, od pohlevnih ino pokornih
otrok, soji nar bolj dopadle. Švar
je kaj takiga slišala alj se naučila, je
vse staršem doma spet pravila. Ve¬
liko lepih molitvic, pesmic ino dru¬
gih krasnih reči seje naučila.

iver je ona tako pridna, pazljiva
ino vdana bila, sojo starši ino učeniki
zaljubo imeli.

O, de bi vsi učenci taki bili, ko
Marjetica!

D o b r i b r a t.

2 .  Peter je stal pred vertnimi dur¬
mi soseda. Sosed petra v veri po¬
kliče. Sosed je ravno sadje tergal:
on poda Petru tri rude če jabelka.
Dečik jabelko že k’ ustom nese, kar
mu hitro nekaj v’ misel pride, verze

p

56

vse tri v klobuček in hajde jo napne
proti domu. Peter je imel doma se
dva brata ino sestrico, vsi triji bolni.
On mater vpraša, alj smejo bolniki
jabelka jesti?

Mati mu odgovoro: Jabelka so za
bolnike zdrave.

Peter gre tihoina k svojim bolnim
bratam ino sestri ter da slehernimu
eno jabelko. Razveselili so se in se
mu zahvalili, de je on po takim|le-
pim djanju svoje braterno sočutje na
znanje dal. Rekli so: de bojo tudi
oni, kakor ozdrave, njemu radi po¬
stregli.

Dobro se je Petru zdelo, de so ja¬
belka bolnikom jako dišale.

Bogomir. (Mali fant.)

3. Ljuba mamka, kje pa je tisti lju¬
beznivi Rog, ki ga vi tolikokrat na
pomoč kličete? kateri, kakor vi
pravite, vigred vse, kar po zemlji
rase, spet ozeleni ino oživi; travnike

57

s tako lepimi cvetlicami ino rožicami
osuje, de bi jih koj gledal?

Mati mu odgovorijo: Bog je v nebe¬
sih, pa tudi per nas na zemlji; on je
povsod.

Bog je »ar mogočnejši, nar modrej-
ši isio »ar dobrotljivejši; on nas lju¬
bi, ker smo vsi njegovi otroci. —

Alj sim jest tudi njegov otrok?

Vpraša Bogomir. Se ve de, mu
odrečejo mati; on te prav rad ima;
tebi tudi on da živež; on te varuje

kadar spis in te sprimljuje, koder
hodiš.

»les hočem prav priden biti ino Boga
iz celiga serca ljubiti, pravi Bogomir.

Ljubimo vsi Boga iz cele svoje duše
in iz vsih moči, kakor Božja zapo¬
ved nas uci!

Pobožni  oče.

V Eniga dne gre oče na polje delat.
Njegov sinček, okoli sedem let star,
je šel z njim, — Bilo je nar krasni-

ll

•58

ši spomladno jutro. Sinček od ve¬
selja semtertje ppskakljujo, Sončiee
rumeno je iz za gor persjalo; tičiee
so lepo prepevale. Oče odkrivši se
proti nebesam poglede m  tiho moli.
Otrok to pazivši, vpraša očeta, za¬
kaj de ste odkriti, in kaj de ste na
tihom govorili?

Ljubi moj si«, jes mislim zdaj v
Boga, jes premišljujem v duhu nje¬
govo vsigamogočnost iuo dobrotlji¬
vost! Poglej, ljubi moj si«! Bog je
sonce in kar ti vidiš vstvaril. Vse,
kar je na zemlji, je od Boga,: vse,
kar ti maš, dobiš le od Boga,

Sinu so od veselja solze pertekiey
ker je od Boga, od kateriga vse do¬
bro pride, spet nekaj več zvedel.

T a t.

5. Imenitna gospodična Je vsaki de«
lepo z večerno m blitvo zbrala, prej
de se je vi ogla. V tem zboli njena
draga prijat lira: gospodično pokli¬
čejo od branja. Molit evne bukve je

59

pustila operte na mizi pred posteljo.
Za  noči je mogla gospodična p er bol¬
nici ostali, — Tatu je ta prilika do-
padla, de se mu je naključila. V
temni nori zleze tat po lestvi skoz
okno v spavnieo. Na mizo raven
operte khižice postavi ois svojo sve-
tiluico. Tam se ozre po Božji čudni
previdnosti nar prej na molitevno
knižico. —

On bere: Ljubi Bog, daj, de jes
donesin den brez greha sklenem!
Nočni mir bo fedaj sladek! l/jubi
Bog, de bi jes skoz celo svoje ziv-
lenje tvoj pobožni otrok bil! JLe za
bogaboječeje sladka smeri perprav-
ijeiia! To sbravši je on kakor pre¬
strašen precej v beg podal se. Be¬
sede molitevne knižice so mu k ser¬
cu šle. Od te dobe ni več kradi!,- in
je ostal do smerii pravedni človek.

boavttu*98

!>• Ivan pride v sosedov veri in za¬
gleda rožen genu, ■ rekoč: zdaj ho-
čem se navoliati. O« svoj n o sej

60

žetno v napol razcveteno rožico vte-
knivši, občuti na enkrat strašno bo¬
lečino. Bečelica je Bila v roži skrita,
ki ga je v nos piknila, ker je jo
. skori sterl. Ivan nagle jeze, zgrabi,
polne pesti kep in jih grozno na bče-
linjak (ulnjakj meče. Bčele razka¬
čene pade jih cel roj serdit na njega,
de so gadro več ko stokrat piknile.
On je na smert zbolel in je mogel
neizrečene bolečine preterpeti. —
Otroci, varujte se nagle jeze; ona
je smertni strup, vkterim se človek
lehko ozverini!

Kužek.

7 .  Gospodična Dragotinka se je per
potoku sprehajala. Tukej najde nek-
tere hudobne fantine, ki so hotli
kužka vtopiti. Njej se je ta vboga
stvar smilila, jo kupi od fantinov in
jo s’ sebo v grad vzeme. Kužek je
se je hitro navadil in jo povsod spri-
mljal. Eniga dne zvečera pride go¬
spodična v svojo slanico spat. Takrat
je kužek zini rej bolj močno pod po-

«1

stelj lajal; poglej kaj je bilo — stra¬
šen človek, tolovaj, se je pod po-
steliše skril. Ona vpije na pomajte.
Vsi ljudi v gradu so vkup perleteli.
Služebniki zgrabijo tatulia in ga ob¬
lasti izročijo. P er sprašovanju je
obstal, deje mislil gospodično vmo-
riti ino kar bi mu bilo vmogoče obro-
pati. Dragotinka zalivali Boga za
srečno rešenje smerti, rekoč: Kdo
bi to mislil, de bi ta vboga žival,
katero sim jaz smerti rešila, tudi
mene rešiti zamogla!

Basen od modre  miši.

8. Miš pride iz svoje luknje in
zagleda nastavieo. Oho, je rekla,
tu le je na nas nastavljeno! Prav mo¬
dri ljudje! Postavijo težko opeko in
jo podprejo stremi količkami, na en
podporen na teknejo kosec slanine.
To imenujejo mišjo past. De peč
vonder, ko bi mi miške modreji ne
bile! Mi dro vemo, kader bi se pre-
derzniie za slanino pocukati, klop!
bi padla nastava in serboritnico vbi¬
la. Ne, nigdar ne, vi prenapeti lju-

12

()2

dje, jaz poznani vašo zvijači*! Mene
gotovo ne hote vjeli!

Povohati pa voniler dro smem, pra¬
vi miška. Od samiga vohenja se
past ne ho poderla. Jaz slanino
preveč rada voham. To moram sku¬
siti. Smuk, zderkne pod past, ko-
mej povoha, že tudi pocuka slanino,
lilo p! -— past je padla, — modra
miška seje vjela, past jejo vbila!

22 .

I. Človek.

v

A.  Človeško telo.

v

Človek ima na rudno vižo vsi var¬
jeno telo: on je krona stvarjenja.
Truplo je iz kosti, mesa in kervi.
Po verhi života je koža ino polt,
Glava, truplo ino udje vkupej se
pravi telo.

V glavi, za jasnim celam, imamo
možgane, v možganih um, pamet in
spomin. Oči pod čelam so nam
okna, de skoz gledamo. Oberve,

63

trepavnica ino vejice (semei) oči po¬
krivajo, de jih škode varujejo. Uše¬
sa so dvojne stranske vrata, lepo
skrojene ko rog, de glas po njih do
bobna pride, in slišimo. Usta so po¬
glavitna vrata, kader vratar, to je
jezik, kaj okusiti alj se oglasiti hoče,
se morajo opreti. Nos v sredi ob¬
ličja je čuvaj, ki voha ali smerdi bolj
diši.

Na trupli vidimo herbet, persi,
rame, lakotnice, opasje, bedra i. t.
d. V truplu se najdejo kosti, ki so
slemena v celim telesu, ki ga v pravi
podobi obderže, de sc (te iz driizgne;
želodec, ki je varnica v človeškim
truplu, zobi živež zmelejo, jezik ga
pa s slinami vmesi, in po golti želod¬
cu da, de ga zvari (skuha); serce,
ki je jedro v’ našim telesu s 1  prostor-
nicama, v katere se kri po žilah zlija
ino se spet nazaj po drugih žilah v
celo telo razteka; pluča so meh v
persi h, ki zdravo sapo na se vleče¬
jo, in skodli'vo izganjajo; one so go¬
bi z  napolnjeno kervjo po dobne;

64

(•reve so tecniee, po katerih zaviha
hrana telesu v prid, ali pa nehasljiva
odpade.

Udi telesa so roke ino noge z' lok-
tami, kolencami ino perstmi izbrez
številnih žil, kit ino kosti stikane.

Vse to je z neizrečeno modrostjo ino
umetnostjo vravnano.

Pameten človek skerbi, deje nje¬
govo telo vedno snažno ino zdravo.

Vsaki človek, ako je zdrav, ima pet
pocutkov, namreč: gledaj, slišaj,

dišaj, slaj ino občutek, katerimu se
še tipaj peršteje.

Oci, ušesa, nos, jezik ino cel život
so udi čutkov. —

Z’ očmi vidimo reci, ki so okoli nas,
lijih podobo, velikost ino bojo (far-
bo); mi vidimo sonce, luno ino s
zvedami obsjano nebo. Kdor s svo¬
jimi očmi ne vidi, je slep. Slepec je
velik rivež na sveti.

65

a) .lezi«s ozdravi slepca.

'Pergodilo se je, deje naš ljubi
Zveličar vidi! moža na poli stoje pro-
sečiga, kateri je bil slep. On vkaže,
de naj slepi mož k njemu pride. On
vmesi cestni prali s slinami, pomaže
slepcu oči in nrn veli, de se v potoki
ali viru, ki ni bil daleč, vnvije. Ka¬
kor je zad prišel, je že vidik HI epi
mož se je za to veliko dobroto Zve¬
ličarju prav pohlevno zahvalil.

Z’ ušesni i slišimo lepe nauke staršev
ino učenikov; lepo petje ptičee, piš
vetra, grom ino druge reči.

Kdor ne sliši je gluh.

Gluhec je druga riva na sveti!

b ) Zv eli č a r o z d r a v i g 1 it li c a.

Naš Zveličar je bil prav vsmilen ino
dober mož. On je hodil po svoji do¬
mači deželi, kogar je bolniga naj-
del, gaje ozdravil. Enkrat mu per-
peljajo moža, ki je bil gluh in tudi
id mogel govoriti. Jezus stopi z

13

66

njim od ljudstva na stran, položi mu
perste v’ usesa, oslini njegov jezik,
se ga doteknc s’ perstami ino moli k'
svojimu očetu. Jaderno je mož sli¬
šal in pregovoril. Celo ljudstvo to
slišaje, seje začudilo.

Z' nosani vohamo rože, cvetice, vio-
liee, klinčke ino druge dišeče reci.

Z jezikam okusimo sterdeuo, gru-
škovo, sladkorjevo, grozdje vo.
črešnjevo sladkoto; očetovo kislo-
to; zdravilno hritkoto ino tako tudi
ver reci.

Kdor govoriti ne more, je mutast.

8 celini telesom občutimo mehko!o
oblačil, gorkoto, znoj, mraz, ino
kar se našiga telesa doteknc.

Človeška postava je ravno na viš.
Celi zunaj ni obraz telesa se podoba
imenuje; zato pravimo: človeška

podoba.

Kader je človek ne navadno velik,
mu pravijo: velikon; čc je pa pre
majhen, mu rečejo: patuljak (čiček j.

67

^ v

B. Človeški duh.

V človeku živi pametna, nevmerjo-
ča duša, katera se tudi duh imenuje.
Tiste, kar v človeku misli, obrati
ino hoče, je njegova duša. Mi jo
spoznama po tem, kar ona v nas ritji.

Duša zamore, kadar človek kaj ob¬
rati, nekaj misliti, ona pa tudi pre¬
more misliti, brez de bi kaj občutila.
— Duša tudi občuti, kar ji je pi*ijet-
no ali ne prijetno.

Tako je, postavim, učenikova hvala
učencu dopadliva; graja ga žaluje.

Duša je svobodna v mislih ino vdja-
nju. Ali pamet jo vižuje, kar ma
storiti.

Dokler je še duša stelesam skienje-
jia, živi rlovek; kakor se je pa
duša od telesa ločila, je človek suer-
tev. Brezdušno telo, ki se merlič
imenuje, v’ zemljo pokoplejo. V
jami strohni v poprejšni prah, iz kate-
riga je bilo vzeto. Duša ali duh pak
živi na večne čase, in se poda k

Bogu, kateri je vsi varil jo. če sije
na sveti nebesa zaslužila.

2 .  Prebivališče.

Ves.

De ljudi lahkeje eden drugimu p e se¬
stopijo ino pomagajo, v druživa!) ži¬
vijo. Zatorej je postavil eden hišo
raven drugiga. Na to vižo so hiše v'
vesi, vesi v terge ino mesta narasle.
Ves, terg ali mesto, kjer prebiva¬
mo, insa svoje odločno ime, de se
od drugih vesi, tergov ino mest lah¬
ko razloči; zato m a vsaka ves, vsa¬
ki terg ino vsako mesto drugo ime.

Vesi je veliko več kakor tergov ino
mest. Ves nema toliko hiš ino tako
lepih kakor mesto, tudi manj prebi-
vavcov ma ves kakor mesto. Veči¬
del ves n ih prebivavcov so kmeti, ki
se s poljskim delom ino s živinsko
rejo pečajo.

Kmet p er pele žita, slame, sena,
mleka, masla, sira, zelja in drugih
reči graj a nam na prodaj; on si pa v

69

mesti spet na kupi: kave, sladkorja 1 ,
zarinil) e, soli, usnja, sukna ino vet*
ostale robe. V vesih ni so le kmetje,
te mor tudi šivarji, rrevljarji, kovači,
tesarji, zidarji, kolarji i. t. d. Ti so
rokodelci.

Po vesih tudi ni so le gole hiše za
prebivanje, tenioc tudi skedni, hlevi,
učivnica, shranjve za brizgi ei. t. d.

3. Mesto.

V 7  mesti hiše bolj gosto vkup stoje,
kakor po vesih. Ulice po mestu so
široke in tlak je s kamenjem podjan.
Po nori so mesta, kadar je temno, z
velikimi svetilnicami razsvetlene, de
se po ulicah lahko hodi ino vozi.

Po mestih je mnogotero pohišje: sta«
novavnice, učivniee, svatnice, ker-
cme, kavernice, gledališča, cerkve,
svetovavniea, fabrike (zavodnice),
poslopi, voj ar niče (kaserne), bol¬
nišnice, vbožnice, duhovšnice, sa-
mostaji i. t. d. V mestih prebivajo
vradniki. kupci, zdravniki, zdravi¬
ta

Iarji, kercmarji, umetniki ino veliko
rokodelcev,

4. Polje.

Okoli mesta ino vesi polje leži. Ce¬
ste, poti, stezde, rovi, reke. po¬
toki, gennovje, meje i. t. d. delijo
polje v’ veri ino manjši njive.

Na polji /.rase pšenica, rež, jermen,
oves, grah, leča, kormi (zemlice).
predlo (lan), konople, (letela, repa,
koren, proso, ber, ha j da (bukovca),
sirka, grahorica, koruza i. L  d.
Kaven njiv so cvetlični travniki ino
kosate paše.

Na senožetih ino pašah rase trava za
živino. Posušena trava se zove,
še no; drugobart poseeena ino posu¬
šena trava se imenuje, otava.

Na paši pase pastir vole, krave,
konje, svinje, ovce, koze i. t» d.

& 23. (8. S,)

Od žival.

4. Ribe so v vodi: znajo plavati,
imajo plavute, ribje ušesa, luskine,

meh, kosti, nierzlo rodečo kri i. t. d.
Ribe se odihujejo skoz ušesa: one
jejo červe, muhe. kruh. glodajo po
mertvih živalih i. t. d. Ribici jih lo¬
vijo z vodicami ino mrežami. L čenči
našiga Zveličarja : Peter. Andrej,
Janez, Jakob so bili ribici.

c) Ribji vlak.

Ljubi naš Zveličar pride enkrat na
veliko jezero v judovski deželi.
Tamkej vidi on dva čolna na jezeru.
Ribiči so vun stopili in svoje mreže
prali. On stopi v čoln, v katerim je
Peter bil in ga prosi, de bi malo od
suhiga vozil. Jezus se vsede in iz
čolna ljudstvu prerokuje. Svoje že
dogovoril, reče k Petru: Vozite na¬
prej in verzite vaše mreže v vodo,
de bot e rib najeli. Peter mu odgo¬
vori: Mojster, mi smo ze celo noč
lovili ino nismo nič dobili: ali na tvo¬
jo besedo hočem spet mrežo v vodo
vreči. In ko so to storili, so 'Jeli
veliko, veliko rib, toliko de se je
mreža tergala. Oni so svojim druž-

i •»

iiilvom v uuim čolni z rokami mahnili,
de naj pridejo pomagal. Oni pridejo
in na polnijo oba čolna z' ribami tako,
de sta se pogrezovala. Vozijo hitro
na suho, zapustijo vse in so šli za
Mojstrani. Oni so bili po tem nje¬
govi ucenci.

5, Laznina. Te živali so med glavo
ino persi, med persmi ino zadnjim
delom tenke ali vkup zderznjene.
de se na te tri kraje razločno poz¬
najo. Na persi h imajo šest nog: veri
del jih ima 4, nektere le dve liabi.
spet druge jih nemajo. One se odi-
bujejo skoz luknice, ki jih majo na
strani telesa: njih kri je rumenkljato
bela ino merzla. Tudi jajca neso.

v

ti. (Vrvi nemajo nog in so tudi v
obziru občutkov olo nepopolne živa¬
li; njih kri je bela ino merzla.

S. 24.

Od cer k.

»Slovenski jezik ima 25 čerk, nam-
rei'-: a, b, c, c, d, e, f, g, li, i, j, k,
I, m, n, o, p, r, s, s, t, u, v, z. z.

73

Cerke ali pismenke razdelimo v’
glasnice ino tihnice.

1. Grl a s niče.

Glasnica je taka cerka, katera se
lahko brez pomoči druge cerke raz¬
ločno izreče.

V Slovenskim jih imamo 5, namreč:

a, e, i, o, u.

2 .  Tihnice.

Tilniica je taka cerka, katera nema
za se razločniga glasu, ampak ga
dobi s pomočjo kake glasnice, po¬
stavim:

ve, ha, es, de, ka.

Tilinic je v Slovenskim jeziku 20 ,
namreč: b, c, c, d, f, g, h, j, k,
1, m, n, p, r, s, š, t, v, z, ž.

Po izreki razdelimo tihnice:

a) v mehke, kakor: b, d, v, j, g,
z, ž; postavim: brana, dob, veža,
jug, gož, zid, žeja;

15

74

b) v terde, |>: p, t, f, k, s, š, c,
c; postavim: peta, tat, figa, ko¬
mar, sin, šena, cena, čert;

c) v raztoplene, namreč: lmnr, p:
luč, mir, noč, ris.

Raztoplene tilinice nema-jo v »Slo¬
venskim nobene posebnosti.

Po stavi se razdelijo tilinice:

a) v samostavne: b, c, č, d, f, g,

Vsako čerko zrekuj po njenim glasu,
de se tako od ostalih razloči poseb¬
no: b od p; d od t; z od s; ž od š;

75

zakaj, velik razlocik je med: brali
isto prati; med: briti ino priti; med:
biti ino piti; med: dati ino lati; med:
koza ino kosa; žena in šena; že in
še; zora in sora.

§. 25 .

Od zlogov.

Iz glasnic ino tihnic postanejo zlogi.

Zlog je glas, bez de bi kaj pomenil,
postavim: ru, mo, a, ti, str a, gro,
mie, i, k ra i. t. d.

S. 26 .

Od besed.

Beseda je glas eniga ali več zlogov,
kateri že kaj pomenijo, p: kos, mož,
pere , veselje, pomorija, potola-
ženje.

Kolikor glasnic je v besedi toliko je
zlogov; ali pa kolikorkrat p er bese¬
di usta opreš, p: meč, sestra, zme¬
šnjava.

Zlogi se razdelijo:

76

1. v korenine, ki besedi pomen
dajo, postavim: pis, nov, jar, duh,
(dih) h  bi 5  len, dob, zob, iskr,
govor, šotor i. t. d.

2.  v prednice, ki jih predi po¬
stavljamo, te le so: iz, do, dol,
med, na, nad, ne, ob, od, o, per,
po, pod, pre, pred, raz, spod, za,
postavim: iz-delati, dodelati, dol-
sesti, medrečje, na-kviško, nad-
ramniee, ne-vsmilen, ob-ložen, od-
gristi, o-slepiti, per-delati, po¬
ravnati , pod - zemlice, pre - poved,
pred-mestje, raz-rušiti, spod-lesi i.
za-stava;

3. v končnice, ki jih zadi do¬
stavljamo.

Končnice, ki z glasnico začnejo se,

77

ej: perpog-l-ej, obcut-l-ej, pomo-
glej, grižlej, serklej, dreglej;

ija: skopa-r-ija, miza-r-ija, hudo-
bija, odmertija, zidarija;

av: žer-j-av, niocerav, rokav;

ov; ponov, ostrov;

ev: bri-t-ev, cerkev, obutev;

ava: dob-r-ava, svečava, deržava,
širjava, goščava;

ov^je: zi-d-ovje, skalovje, germov-
je, satovje, dernovje;

oba: svet-1-oba, lenoba, hudoba,
gnjiloba, gerdoba;

an: moder-j-an, mestnican, grajan,
Celovčan;

on: hlap-c-on, Jakon, stergon;

en: ser-š-en, traven, ječmen, ze-
nen, osten, steržen, stremen;

ina: pe-st-ina, pašina, južina, slo¬
venščina, kislina, grahovina;

el: o-s-el, orel, kozel, pekel;

78

ai: der-h-al, žival, piščal:

alo: ogri-nj-alo, certalo, pokriva¬
lo, zerkalo, budalo;

ilo: poro-c-ilo, opravilo, kropilo,
cernilo, niotovilo, plačilo:

ar: pi-s-ar, mizar, goslar, si var,
pravdar, usnjar, klobučar;

or: to-v-or, topor, mramor, lapor;

ur: di-h-ur, mehur, peškur;

er: bi-s-er, de ver, sever;

ir: dro-b-ir, dupir, hudir, osir;

ot: hro-p-ot, ropot, život, krohot:

ota: slad-k-ota, sramota, lepota,
cistota, slepota;

uta: pla-v-uta, penita, košuta;

ez: pen-ez. videz, slo vez, vitez;

azen: per-k-azen, golazen, perja-

ež:

ast:

zen;

ži-v-ež, delež, čudež, kradež:
po-š-ast, božjast, lomast;

79

ost: hudob-n-ost, pravičnost;

išče: ko-p-išče, pokopališče, pro¬
silce, sternišče, Stražišče;

ec: sle-p-ee, pevec, rivec, nemec;

ica: os-l-ica, diviea, deklica, sed-
mica, preslica;

ač: pošto-p-ač, brahač, podajač;

ača: ger-j-ača, robača, igrača, pi¬
jača,

uh: ogle-d-uh, potepuh, lenuh;

ek: zaslu-ž-ek, torek, kužek, de¬
ček.

Končnice, katere se s tilmicami za¬
čnejo, so sledeče: vo, ba, mo, me,
nja, na, no, la, lo, ra, ro, da, sivo.
ska, ce, če, ha, njak, nik, ka i. t.
d., postavim:

ba: sod - ba, tolaž - ba, druž - ba,
tož-ba, služ-ba, hram-ba;

me: p le-me, sleme, teme, ime;

nja: noš-nja. skuš-nja, prošnja;

80

na: pokraj-na, uj-na, strina, pena;

no: gum-no, steg-110, suk-no,
okno;

la: birg - la, škod - la, ineg’ - la
met - la;

lo: ši-lo, ves-lo, ges-io, ees-lo,
mas-lo, sed-'lo, testo, treslo,
milo, delo;

ra: mezd-ra, bed-ra, ik-ra, sest-ra:

da: braz-da, ujz-da, prav-da;

stvo: cesar-stvo, človeštvo, duhov-
stvo, mizarstvo, mesarstvo;

ska: gospo-ska, voj-ska, soseska;

ce: oken-ce, dreves-ce, jaj-ce;

lia: tro-ha, mer-ha, streha;

lijak: skled-njak, sol-n jak, o vse-
njak;

nik; sod -nik, odreše-nik, dolž-nik;

ka: žveplen-ka, vgan-ka, učenka,
rejenka, pevka, Jaznivka, hinav-

81

ka, brezovka, žerjavka, sirat-
ka i. t. d. Besede se razdelijo:

a) v edine, katere le eniga ali več
zlogov z enim samim ponienam
imajo, postavim: kruli, miza, do¬
mačija, nevarnost:

1») v sostavljene, kadar imajo dve
ali vise besed vsebi, p: pravo¬
pis, trinog, radoveden, samorog:

e) v korenine, iz katerih druge zra¬
sejo. p: pis, roka. let. duh.
suh i. t. d.

d) v rastlike, katere iz korenin
zrasejo, p: roka, — rokavica,
rokav, ročnik, porok; duh, —
duša, duhovnik, duhovnica, za¬
dušiti; deset desetina, deseti¬
ca, desetnik, desetinka; pis pisa¬
ti, pisar, pisarica, pisarnica, pi-
sarstvo, zapisati, vpisati, prepi¬
sati, dopisati, odpisati, popisati}
opisati, spisati, izpisati, napisati,
razpisati, predpisati, podpisati,
nadpisati, perpisati i. t. d.


§. 27 .

Locenje besed ino /logov.

1. Ce ena tilujica med glasnicama
sloji, jemli jo k' drugi glasnici,
p: mu-lia, li-pa, sla-ma,

2 .  Ce dve ali ver ločljivih tilinie
med glasnicama sloji, jemli po¬
slednjo k’ sledečima /logu. p:
der-va, lier-bet. tar-ca. ger-
lo, beri)-lise, zlalit-nejsi,

3. Neločljive lilmiee zlagaj k na¬
sledili glasnici, p: ka-nja. se¬

stra, ja-strob, suk-nja, ze-lje.
gosli, ja-gno, mi-sli. do-liro.

4. Dve glasnici ne smeš vkup sla¬
vili, p: ne-uren, na-učiti.

5 .  Kakor se besede zlozjo. tako
se razlocjo, p: lerdo-vrai. ser-
boril, veliko - dušnost. roko -
dele.

6. Vsaka prednica stori za se zlog
ino njene cerke se ne dajo ločili,
p: od-ločili, do-mlalili, raz-lili,
iz-cedili, per-pravili, na-.gle-
dati se k t, d.

7,  Z glasnicami začele končnice
vzemejo predi stoječe, ločljive
ali neločljive tibnice Iv sebi-, p:
cer - n - ilo, no - i - eno, ko - nj -
j na, koder - c - i ja . no -sn-ica.
ko - sinica i. I. d.

S, H  iihnicanii začele končnice ne-
vzeniejo predi M oj ero tibnice k
sebi, p: stvar-nik, dobro!-nik „
duhov - sivo , zver -jak . koruz -
njak, žerjav-ka i. I. d.

§: 2H.

Od ločnic  v branju.

Beri, kakor govoriš«

L Per vejici ( ,J obstoj, dokler de
slejes: 'h

2.  Per nadpieniko {;} obstoj, de -
ki er de šlejes: 1, 2,

3. Per dvopičniku (:) obstoj, do¬
kler de slejes: I, 2.  3.

-L-  Per piki (.) obstoj, dokler de
slejes: 1, 2.  3, 4.

o. Per prasaji (?) obstoj, dokler

84

per piki, ali brali moraš kakor
de bi koga vprašal.

6. Per klicaju (!) obstoj, dokler
per piki, ali brati moraš pa s ta¬
kim glasom, kakor govoriš, ka¬
dar kaj žalostniga ali kaj vese liga
občutiš, ali se (e/, kar bodi za¬
čudiš, druge svariš in tako na—

O m f 1 o v i.

Stran 35 nam. limet-beri-kmet
,, 43 „ odeto- „ -odete

„ odi b ujej o - beri - odi-

h ujej o.