Knjiga Slovenska XIX. veku. ITIiliael Hastelic r. v Zatičini (Gorenji Vasi) 1. sept. 1796, služil v licejski bukvarnici pisar, bil naposled knjižničar, u. v pokoju 22. okt. 1868 v Ljubljani. — Slovensko pisariti je bil jel nekaj sam nekaj z dr. Jak. Zupanom v 111 y r. Bl. in to 1) L. 1828 Nro 8: Pesem na god rojstva Svitliga Cesarja v sedmih razstavkih slovensko in nemško s podpisom: Lublana 12. dan Svičana 1828. M. K. — Na primer bodi: 1. Lepši zarje doživeliKrain's Bewohnern hat die Sonne Krajnci nismo še,Holder nie gegliiht, Slajši pesmi nismo peliWir empfanden nie die Wonne Kar Azburg cvete.Seit dem Habsburg bliiht, Nam serce gori,D'rum jubeln wir heut' V vesel' se topi! . .Vom Herzen erfreut! . . 7. Se razlega po deželi,Treuer Volker Dankesweihe Pros'mo milo vsi:Steigt gen Himmel zu — Cesar Froncu Bog dodeliUnserm Kaiser Franz verleihe Zdrave, srečne dni,Gott! Gesundheit, Ruh'! Azburgovi cvetFiir Habsburg wir gltih _, Nam večno živet'!Lass ewig es bluh'n! Illyr. Bl. Nr. 14: Das Grab (von Salis) — Grob, poslovenila S. no K. t. j. Supan no Kastelic. — Tako tudi 1. 1829 Nro. 7: 0 godu rojstva našiga svitliga Cesarja Franca I. ino Karoline naše svitle Cesarice. — Nro. 35 je pa M. K. sam zložil slovensko in nemško v treh strokab: Pesem svitlimu Cesarju Francu I. našimu preljubeznivimu Očetu, peta v' Prulah per znamnju 17. velkiga Serpana 1829: 1. Vence Iblana spleta, raja, 2. Ta beseda Krajnce vname, Šum veselja krog bobni,Nove struge koplejo, Danas srečen dan obhaja,Posuše globoke jame K' Cesar Prule poslavi!Kesni Iblanci tok dado. On roočirje razgleduje, Preden leto štirkrat mine, K' ga noben vkrotit' ne ve;Po močirju pelje pot, Kir je znamnje, oznanuje:Žito rase, voda zgine, Vstalo z' njega bo polje.Hiše vstajajo povsod. 3. To dobroto nezrečeno Zasekuje vekomej Znamnje, Tebi posvečeno, Vmikam v serca globokej; Po Ilirji razodeva Srečo svojo zvest' Iblanc, Večno, večno on prepeva Tvojo milost, Cesar Franc! 2) Krajnska Čbelica. Na svitlobo dal M. Kastelic. I. Bukv. V Ljubljani, natis. J. Blaznik. 1830. 8. 101. — II. B. 1831. 100. - III. B. 1832. 110. - IV. B. 1833. 94. - V. 1848. 94. — 0 vredovanji in o naslovnici nPrijatlam Krajnšine" gl. Jezičnik XV. str. 3. — Na primer bodi (I. 2G): Vertnica. Fantini, dekleta!Sim bitja podoba Cvetejo vam leta:Od z'beli do groba; Oči preveseleOd zgorej dišeča, Se bodo solzele!Od zdolej — bodeča! Pa duh in lepoto kak' naglo zgubim! Le ternje bodeče razširam — učim: De slast in solze V en' kapljici spe, Veselje ko blisk ugasuje, In žalosti dolge vžiguje! S o n e t. (IV. 69.) 1.2. Gromelo v paradiži je od neba: —Zato na zemlji nas pesti potreba! Ker perve starše kača premotila,Kdo pita trebuh brez potii močila, Sad prcpovedan jesti naučila —Naj bode 'z zlate sklede, naj 'z torila ? _Brez pota jedla več ne bota hleba!"Od perve ure rojstva do pogreba 3.4. Ne zgine pot iz našiga obraza, Kaj počakujete tedej, preprosti! Naj bo vročine, smertniga naj mraza;De pišeta bi v gerlo perletele Nastopek to pregrešne je sladkosti.Pečene pitati — lenuhe zrele! V vseh peterih Bukvicah nahaja se do 60 pesmic njegovih (brez epigramov), kteriin se vsebina zna nekoliko vže iz naslova na pr.: Vezilo. Zadovoljna nedolžnost. Vince. Zdravica. — Zaterti. Pozimska. Nezvesti. Fantovskim. Zapertodurnik. — Blagor prostim. Zdihleji. — Natura. Pustno zdihovanje. Zapušeni. Zapeljana. — V petih Bukvicah je nekaj jih iz starejše dobe, nekaj pa novejših na pr.: 0 prihodu Cesarja Ferdinanda in Cesarice Marije Ane 1. 1844 v Ljubljano. Pesem za narodno stražo in Svojim pojdašem iz 1. 1848 itd. — Na koncu pritisnil je temu zvezku .Muhe", da je z njimi potrdil popolnoma resničnost Prešernovega sršena (IH,26): Cebelarju. Zakaj pač muhe moj lovi K***? Prodajat' misli jih namest čebelic. 3) Takih mušic — zaljubljenih napisov na sladkarije — je zložil do 92 različnih na posebni poli (založ. M. Grilc, tisk. Eger.), mej ktere sta — kdo ve kako — vlezla le dva pobožna t. j. »Nikoli ne bo na zgubi, — Kdor Jezusa prav ljubi. Jezusu sim se obljubila, — Vekomej ga bom ljubila«. 4) Ponosen s svojo Čbelico — v Novicah ni priobčil svoje pesmi: 0 veselimu prihodu presvitliga Cesarja Ferdinanda I. ino presvitle Cesarice Marije Ane, 1. Kimovca 1844 v Ljubljano (Kr. Čb. V. 84. 85); torej so Novice 1. 1845 ponatisnile iz Kr. Čbelice nZaterti" (Tjekaj gori se ozrimo, — Kjer svetov nezmer oko itd.); 1. 1847 iz V. zv. Kr. čb. »Nedolžnim" z laskavim pristavkom: nS to pesmico, ki so jo nam mnogo spoštovani izdatelj ,,Kr. čb." za natis v Novice poslali, nam je tedej peti zvezek obljubljen, kteiiga že davnej pričakujemo. Pridi, pridi, Ijuba čbelica! — še več ko poprej boš zdaj bravcov našla (1. 42)". — L. 1848 prineso Novice: Pesem Ljubljanske narodne straže (Bratjo, ukajmo veseli! — Zdaj živeti smo začeli; — Svoboda objema nas — Špiceljne pa davi čas itd. — Kr. Čb. V. 47. 48.). — L. 1849 umre Dr. Prešern, kterega se je tu in tam tiiulil posnemati; torej mu zapoje M. Kastelic v Novicah 1. 7 pesem: Na grobu slavniga pesnika Franceta Prešerna, dohtarja pravic in c. k. pravdosrednika v Krajnji: Milo glasijo se strune,Slavnih Grekov in Rimljanov, Britka žalost nas presune,Albioncov, Italjanov, Lica močijo solzč!Franc'je jezik bil Ti drag — Mirne zemlje tamno krilo,Neniške pesmi Tvoje gladke, Oh — prezgodaj boš hladiloIn slovenske tako sladke Pesem prepoln6 serce"1čerti le vohaški vrag! itd. 5) V Vodnikov Spomenik 1. 1859 sejeM. Kastelic poslednjikrat oglasil ter zložil Valentinu Vodniku o stoletnim rojstnim godu 3. svečana 1858 tole pesmico (str. 116): Kaj k' Žibertu hiti Ljubljana cela ?Kjer tebi zibelka je tekala, 0 mraki se nad hišo zarja vnela?Domače stara mati spevala, Al Vodnikovi dom gori —Zagledal tu si beli dan, Gasiti truma ga želi? Bil z pevsko umnostjo navdan. Pred ognjem slavno hišo Bog obvari! — Le svit veselih lučic tam se zari — Stoletni, Vodnik! tvoj le god Obhaja tu slovenski rod. Zdaj godejo, pojo so pesmi mile, Ki tebi, dragi! vdihnjene so bile: Ti perve krajnske si nam pel, Slovenšini mah trebit' jel. Kozarce torej, bratje! natočimo — Pnjatlom slavšine okrog napimo: Dokler Veršac, Triglav stojf, Naj Vodnikov spomin živi! JFnri Hosmač r. v Ložu (Danah) 14. apr. 1799, bil knjižniški služoik in potem pisar, u. v Ljubljani 1. okt. 1872. — Prve slovenske poskušinje njegove priobčila je a) Krajnska Čbelica 1. 1830. I. Bukv.: Poletje (Petelin že poje: — Nedelko, ustan! — Pove ti po svoje: —Opiičil je dan itd.). Zima (Hlad, burja perpiha, — Ne vpraša, al sme, — Eep v ajdo zaviha, — Nam žgance poje itd.). L. 1831. B. II: Spomlad (.Iu I hopsasa! zimo — Premaga spomlad, — Voliče vklenimo! — Začnimo orat'! itd.). — Nato mu v III. B. Prešern pokloni sršena: Pevcu letnih časov. Kdor govoriti kaj ne vš, Kdor pevcov pžti kaj ne v6, Ureme hval' al' toži; Od letnih časov kroži. V ravno teh Bukvicah Kr. čb. nahaja se s podpisom njegovim K. J. pesem: V Danah 12. maliga travna 1831 (Mravljinec že lazi, — Žerjav perleti, — Bučelica pazi, — AP roža medi itd.) in v Buk. IV. str. 29: Prilika. Fantiči so čmerljam enaki, Devica, le vari se jih! V spomladnim ti letajo zraki, Prijatli, lej! rožic ao vsih; Od cvetke do cvetke brenčijo, Žele ji poserkati med ; Ko rožice cvetje zgubijo, Proč čmerljov nezvestih jc sled! b) Ita Togenburska grafinja. Lepa ino nauka polna zgodba dvanajstiga stoletja, za vse pobožne kristjane popisana, poscbno za tajiste, kateri v' nedolžnosti terpe. Iz nemškiga prestavljena. V Ljublani 1831. 8. IV. 149. Natis. J. Sassenberg, naprod. J. Kleuienz. — V predgovoru s podpisora J. K. pravi: -Posebno vam, ljubi bravci! — kateri za voljo pravice preganjanje terpite, ali ste od božjc luoibo prcvidnosti z' grenkimi težavami obdani, te bukvicc v roke podam, . . . katere so bile pervič od brumniga ino učeniga moža Petra Kaniza po imenu v leti 1590 popisane, ino od Fišinskiga Opata Krištofa v leti 1600 natisnjene itd." c) Vezilo, ali preganjana nedolžnost. Povest iz pisem Krištofa Šmida. V Ljublani 1834. 8. 165. Nat. R. Eger, naprod. J. Klemenz. — Vpredgovoru pravi J. Kosmač mej drugirai rečrai: .Vara, pobožni stariši, kateri vse dobro ino koristno čislate, kar naša sveta vera zapove; vam ino vašira ljubiin otrokam, katere vedno k pobožnosti vabite, ino k nedolžnosti napeljujete, te bukvice v roke podain . . . Berite jih, ino poslušajte brati z takimi željami, s kakoršnimi so vara spisane; gotovo vam bodo veliko poniagale, ino kratke čase obrodile!" d) V Novice je dopisoval časih Danecki t. j. rojen v Danah, na pr.: V. Vodnikovo življenje 1. 1844 št. 35. — L. 1850 št. 23 — 26 je priobčil J. Kosmač v njih: C. k. licealna bukvarnica v Ljubljani; posebej tudi nemški: Die k. k. Lycealbibliothek Laibach 1857. 8. — Franc Ant. žlahtni Steinberg itd. — L. 1863 št. 42. 43: France Malavašič; tudi nemški: Franz Malavašič. Biographische Skizze 1865. 8. — Sicer je dr. Bleiweisu prestavljal različne stvari, vredoval Oglasnik, oskrboval Novicam popravo itd. — Posebej bodi tukaj na primer: .Ljubljanska bukvarnica šteje zdaj (1. 1850) 20727 knjig različniga zapopadka, ktere so v 31943 terdih, in v 2010 mehkih zvezkih v bukvišu shranjene. Začetek bil je tale ... — Po ukazu dvorne pisarnice 23. sušca 1823 so tačasni cesar Franc I. blagovolili baron Cojzovo bukvarnico za 7000 goldinarjev kupiti in zapovedati jo z Ljubljansko zjediniti; v imenovani bukvarnici je bilo 4394 zvezkov ... V letu 1845 je vodstvo Ljubljanske bukvarnice veliko nabero bukev rajnciga J. Kopitarja za 14000 gld. na se spravilo; — za ta zaklad gre tukajšnjimu c. k. licealnimu uradniku, gosp. M. Kastelicu nar veči zasluga . . Po njej se je lic. bukvarnica za 2105 terdo in za 1088 mehko vezanih knjig pomnožila, raed kterirai so v pervi versti slovanske knjige, kakoršnib, razun Dunajske dvorne bukvarnice, morde nobena druga knjigarnica nima. Presvitli cesar Ferdinand I. so dovolili, de ima celi znesik (14000 gld.) za Kopitarjeve bukve naenkrat plačan biti, brez de bi navadni letni zalogi c. k. licealne knjigarnice zavoljo tega potroška kej prikrajšaniga bilo. Rajnki Kopitar je bil Krajnc, torej je tudi prav, de je njegova zapuščina na Krajnskim ostala . . S slavjanskimi bukvami se Ljubljanska bukvarnica do leta 1845 ni mogla bahati, po mačehje je bila ž njimi previdena; pa sej ni moglo tudi drugači biti. Kdo se je do leta 1848 s slavjanskim slovstvam ali pa z bukvami drugi pečal, kakor le posamezni prijatli slovenščine? Koliko Slovencov je bilo pri nas, de bi bili svoj domorodni jezik ali pa slovstvo čislali, ali po omenjenim slovstvu in bukvah segali? Več jih tacih poznamo, ki so se sramovali, de so slovenske kervi, ne pa de bi se bili s slovenščino ubijali. — Ravno tako se je tudi s slovenščino sploh godilo, in se žali bog še zdej godi. Komu je bilo mar, de bi bil slovenske bukve skupej zberal? Kteri bukvarničar Ljubljanske bukvarnice je bil za kej taciga vnet? Razun M. Čopa se ni nobeden s slovenščino pečal. Kar je imela licealna bukvarnica do leta 1830 slavjanskih bukev, so bile večidel iz baron Cojzove knižnice pred ali potlej v licealno prišle. S Kopitarjevo nabero se je pa Ljubljanska bukvarnica jako opomogla, in sicer tako, de se zamore reči, de se, razun dvorne Dunajske bukvarnice, morde nikjer po celim Avstrijanskim toliko in tacih slavjanskih bukev skupej ne najde, kakor v Ljubljani itd." e) Kakor Kastelic — je tudi Kosmač vVodnikovem Spomeniku I. 1859 poklonil pesein: Spomin na Valcntina Vodnika, slovenskega pevca v letu 1833 iu povest: Kako je bil Idriski rudnik najden (str. 128 — 132). Pesem se v prvih in zadnjih dveh kiticah glasi: 1. Zarja je že zasvetila9. Ozri se v pokopališče, Čez visoke nam gore,Bodeš vidil, bodeš bral: Luč nam uma jc vnetila;Kje je njega mertvališCe, — Serca vsih se vesele.Zadnjo čast mu bodeš dal! 2. Strune mično so donelc, Vodnik jih ubiral je, In Slovenke zale pele Sladko so od -Milice". 10. Tukaj vidiš kamen stati, Pod katerem Vodnik spi, Kjer se zemlja, černa mati, Vsem odpre — ter nas zdrobi! - f) Od 1. 1848 se je začelo slovstvo slovensko od dne do dne bolj razprostirati in na vse strani razvijati. K temu razvijanju so res veliko pripomogle slovenske igre, kakor: ZupanovaMicka, Tat v mlinu in Dobro jutro posebno ste do- padli dve poslednji, ki sta ju bila dr. J. Kleman in J. Kosmač iz českega pretolmačila, piše sam v Glasniku Slovenskem 1. 1864 str. 283. — V zv. IX št. 10 — 12 1. 1863 nahaja se spis njegov: Rokopisi Ljubljanske bukvarnice, in v zv. X. št. 8 —10 pa: Nektere čertice iz slovenskega slovstva (Namenjene za dr. J. Bleiweisov album). — Sicer opisuje književno delovanje obeh — M. Kastelica in J. Kosmača — deloma vže JeziČnik XV. 1. 1877 str. 4.