sv*0'
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 7
! LjU
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 9, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Ruska ofenziva ustavljena na vseh frontah radi mraza
Finci so našli vso rusko patruljo, 150 mož, zmrznjeno ZOPET ENA RUSKA DIVIZIJA RAZBITA
Pokojni Rudolf Perdan I Ubil je teto, ki ga je rešila
elsinki, 8. jan. — že dolgo ši mraz šele v februarju in mar-. ni k*' Januar tako mrzel kot cu, letos je prišel pa nenavadno je letos. Toplomer kaže vse od'zgcdaj. 15 do 40 stopinj pod ničlo. To je
vzrok, da je ruska ofenziva na pen frontah skoro ustavljena, jmsko vrhovno poveljstvo poro-ca- da poskušajo tudi Rusi posnemati Fince in so dali svoje patru-Je na smučke. Tako se je ena taka ruska patrulja, broječa kakih 300 mož, upala preveč daleč. Piftci soj jo obkolili in vse do zadnjega potolkli.
Iz fronte pri Salla se tudi poroča kako so ss pinci previdno
bhzah ruskim postojankam, pred
kater,mi S0 bile žične ovire. Videli so ležati RUSe
se niso ganili,
v snegu in ker so se Finci previ-
d"o bližali, špi'
ko so prišli prav v svojo g
ruski od
!50 mož, zmrznil.
cio"jih so v svojo'
J a je yes ruski oddelek, broječ kflklh 150 mn« __________-1
grozo zapazili,
da
Vojaški
'strokovnjaki trdijo, popolno-svoj načrt za
Je rusko poveljstvo ma spremenilo
ofenzivo. Nekaj radi mraza, ne-7 pa r«di izmikajočih se Finski se pojavljajo zdaj tu zdaj
nJKs^tt arawte priai-0 ,, a' da se zakoplje za žičnimi krajami, kjer bo čakala milej-
sega vremena.
Fincem je mraz zelo prav pri-jim veliko pomaga pri
šel
m
°brambi. Navadno pride najhuj- tajne
Zed- države obljubljajo Pomoč finski republiki
Finsko vrhovno poveljstvo poroča, da so finska letala napadla ruske postojanke, toda ne omenja kraja.
že pred par dnevi se je poročalo, da so Finci razbili rusko železniško progo Murmansk-Leningrad. Toda očividno ni nič resnice na tem, ker so zadnje dni dobili Rusi na severni fronti veliko materiala in novih čet po tej železnici.
Najnovejša poročila pripovedujejo, da so Finci razbili 44. rusko divizijo na centralni fronti. Vjeli so več kot en tisoč ruskih vojakov, 43 bojnih tankov, 1,170 konj, 47 poljskih kuhinj, 278 avtomobilov in 10 oklopnih kar.
Poroča se tudi, da sta se odpravila dva finska vojaka na smučkah skozi ruske vrste in z dinamitom razbila železniško progo Leningrad-Murmansk. Pomikala sta se naprej samo ponoči, pdnevi sta pa spala v gozdu. Za pok sta patrebovala devet dni in sta se srečno zopet vrnila k svojim četam. Pravijo, da izvajajo Finci dosti takih drznih pod vzeti j, toda se malo govori o njih, ker jih drži poveljstvo kot
Zed. Ligo
dr?ae;ra' ŠVica' 8- jan- -
nai'odovSVaneS obvestile
magati 'v- so PriP™vljene po-
slal ameriS?1- 0bvestil» Je kateregS^vni oddelek, na nila 7 vje u£a narodov obr-drža" P aSanjer«> če bodo Zed.
republiki tir^t-'"1
rodov ebrnila
7a , »»mila na druge države ^ odpomoč Finski. Dozdai soob-e pomoč Anglija, Francija, Južnoameriške republike in Ju-
■'na Afriko T • .
r>nUim a. Izjema je samo replika Peru, ki je izjavila> da
eitt času ne more obljubiti poči Finski.
in Francija že poši-sk0 ^lož;'e in municijo na Fin-
Pinska°lik0 pomoči Je že dobiIa krat	dežel je za en-
le toliSaŠka tajnost- Znano je
zdaj že i if Je Finska dobila do-
J^zdatno pomoč.
Slovenski d(Jm Tj" g gDZ
Društvo sin, SDZ: je izvolii!enski dom št 6 odbor: Predaj letos sledeči
lob, podpredsednik tTT
H tajnica Mrs /,?" K°reT 787 E. 185th St ht na Vefte1' Phe» Votrrin 7''	Ste-
Kosten S f?Snikar Frank
John ivna?.°rnT,kl: L°uis Wess,
^vniS??' IVanka H-atin,
*e, dr "	L- Per-
Petek v rvi ' tter' S€Je vsak 3.
mu L r TU V Društvenem do-
na Kecher Ave.
,„ Člani "Slovana"
So 'am Pevskega zbora "Slovan"
Če,. ^ da PrideJ'° danes zve-ob sedmih k seji v Društveni
"a Rector Ave., da se ukre-
br»r i fgreba Pokojnega s0-Rudolf Berdana.
Joseph Go-
Milijone poneveril, je zdaj prost
San Francisco, Cal. — Gilbert Beesmeyer, ki je svoje čase po-neveril $8,000,000 pri Guaranty Building & Loan Ass'n iz Los Angelesa, je prost človek. Leta 1930 je bil obsojen na 40 let ječe, toda jih je odsedel samo devet. Trdi, da je brez vsakega centa, toda ljudje pravijo, da ima od tistih osmih milijonov gotov lepo vsoto spravljeno.
-o-T—
Brezsrčna mati
Mrs. Jane Millikan je našla pred hišo na Edmunds Ave. in E. 93. cesta v košarici novorojenčka, ki je bil že ves plav od mraza. Hitro ga je nesla v stanovanje, kjer ga je najprej ogrela, nato je pa poklicala policijo, ki je otroka odnesla v bolnišnico sv. Ane. Mrs. Millikan pravi, da je šla v klet, ko je zazvonil telefon in ko je odgovorila, ji neki moški rekel, naj gre ven pred hišo, kjer bo dobila košaro. Zdravnik, ki je otroka preiskal pravi, da mati pri rojstvu otroka ni imela zdravniške postrežbe. Otrokov popek je bil prevezan s trakom, kot se ga rabi pri božičnih zavojčkih.
Carl Keck umrl
Po daljši bolezni je preminil v mestni bolnišnici Carl Kekck, star 48 let, stanujoč na 4056 St. Clair Ave. Tukaj zapušča hčer Mary omož. S to s s in sina Charlesa in brata Adolpha v Granite City, 111. ter več sorodnikov. Rojen je bil v Jugoslaviji, kjer zapušča mater, enega brata in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:15 siz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
V pondeljek zjutraj ob 3:15 uri je nagloma preminul za srčno] hibo splošno poznani Rudolf Perdan, star 57 let, stanujoč na 933 East 185th St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Heleno rojena Blanč in sina Adolpha in hčer Jeannette, dve sestri, Frances, omož. ičerne, soproga znane ga zlatarja Frank Černeta; Pauline omož. Renner in več sorod nikov. Rojen je bil v Ljubljani, kjer zapušča brata Jerneja in eno sestro Julia v Grazu, in več sorodnikov. Tukaj je bil 34 let.
Dvanajst let je vodil prodajal nico za Singer šivalne stroje in potem od leta 1920 je vodil gro-cerijo in mesnico na sedanjem prostoru. Njegovo življenje je jako bogato v požrtvovalnosti in trudu na društvenem in narodnem polju. Prvi dan v Ameriki je pristopil k pevskem društvu "Sava" in to je bil začetek njegovega dela. Bil je starosta pri društvu Slovenski Sokol, kjer je bil aktiven član 34 let. Ustanovitelj je društva Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Z. kjer je bil jako aktiven in večkrat odbornik. Bil je član dr. Slovan št. 3 S. D. Z. kjer je bil tudi ustanovitelj. Bil je član dr. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. J., pri kateri organizaciji je bil glavni predsednik več let in tudi. kot predsednik nadzornega odbora. Bil je član pevskega društva "Slovan"; Lake Shore Camp, Woodman of the World; in Pearl Tent, The Maccabees.. Udfejstvo'val se je tudi pri raznih drugih društvih kakor Edinost, Soča in Zorisla-va. Bil je tudi direktor pri SND na St. Clair Ave. in Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. ter je bil tudi nadzornik čitalnice. Leta 1909-1910 je bdi zaposlen kot potovalni zastopnik pri listu Ameriški Domovini. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152nd St. ter na Lakeview pokopališče.
San
pred blaznico
Francisco, Cal.
Ray-
mond Mugford je bil od leta 1923 že osemkrat v blaznici. Parkrat so ga izpustili kot ozdravelega, parkrat je pa sam ušel. Ko je zadnjič pobegnil je prišel v hišo svoje tete, Mrs. Brewer. Ko so prišli stražniki, da ga odpeljejo, ga ni pustila vzeti rekoč, da ni blazen in da bo ona skrbela zanj. V soboto je vzel kol in stopil k teti, ki je v kuhinji kuhala kosilo, ter jo ubil.
-o--
Stražnik dal življenje v svoji službi
Cleveland, O. — Včeraj zju-
Sporazum med Italijo-Ogrsko dosežen
traj, malo po polnoči, je stopil elegantno oblečen mlad mož v brzojavni urad Western Union, 2040 E. 9. St. in oddal brzojav no pošiljko. Plačal je s petdese-takom. Ko je uradnik odpr! blagajno, da bi denar izmenjal, je ropar stopil k njemu, ga ustrahoval s samokresom in začel polniti žepe z denarjem iz blagajne. V tem sta stopila v prostore dva odjemalca. Ropar je ukazal uradniku, naj jima postreže in naj pazi, da ga ne bo izdal. Uradnik je pa gredoč stopil na signalno napravo, nakar je prihi-tel v urad stražnik Teodor Nichols. Ko ga je ropar zagledal, je začel vanj streljati. Stražnik se je zgrudil, toda že na tloh je ustrelil na roparja, ki je nato zbežal.
V	tem je došla tudi policija, ki je bila alarmirana po signalni napravi in j.e dohitela ropacja na 7. cesti blizu Euclid Ave. K or je bil težko ranjen, so ga odpeljali v City bolnišnico, kjer je povedal, da se piše John Lewis McCormack, da je »in premožnih staršev in Pittsburgha, kjer pohaja na univerzo.
V	bolnišnici ga je vprašal katoliški duhovnik, če morda želi sprejeti katoliške zakramente.
Bodi McCormack, ki je sicer protes-
Demokratje želijo, da bi Roosevelt še ne razglasil svoje kandidature
Po vseh mestih, vsaj po vseh večjih mestih Zed. držav, so se sinoči vršili banketi v počast spominu velikega demokrata Andrew Jacksona, kot je že star običaj demokratov. Seve, najsi-jajnejši je bil banket v Washing-tonu, pri katerem je bil glavni govornik predsednik Roosevelt. Vstopnica za ta banket je bila $100.00 za osebo. Preostanek gre za stranko oziroma za dolg, ki ga ima stranka še od zadnjih volitev. Predsednik ni z nobeno besedo omenil, če bo kandidat za tretji termin ali ne. Govoril je splošno o vladi in se predstavil kot predsednika, ki ne gleda za svojo politično stranko, ampak 'a ves ameriški narod.
Enak banket je bil tudi v ho-lelu Statler v Clevelandu, kjer je bil glavni govornik Robert Jackson, novi generalni zvezni pravdnik. Okrog tisoč oseb se je udeležilo banketa, katerega je priredila Gongvverjeva grupa de mokratov. Mr. Jackson je poudarjal, da je sicer želja vseh demokratov, da ostane Roosevelt še na krmilu vlade, da bi pa ne bilo pošteno in prav, če bi se že zdaj izjavil, bo li kandidat ali ne. Kar se tiče vlade, nima nobenega pomena, da se Roosevelt že zdaj izjavi, če bo kandidat ali ne, je rekel Jackson. On je zdaj samo predsednik Zed. držav, ne pa kandidat Stranke.
Nova vojaška zveza med Italijo in Ogrsko zagotavlja mir in varnost na Balkanu in južno-vzhodni Evropi. S tem je postavljena Rusiji na pot velika ovira pred Balkanom.
KONFERENCA BALKANSKIH DRŽAV V BEOGRADU
Budapest, 8. jan. — Iz zanes- ljena sodelovati proti Rusiji, če ljivih diplomatskih krogov se po-'bi hotela na Balkan. Ogrska je
roča, da sta se sporazumela ogrski in italijanski zunanji minister na glavnih točkah za vojaško zvezo med Italijo in Ogrsko na sestanku v Benetkah. Ogrski zunanji minister grof Csaky je ne nadoma odpotoval domov, dasi je imel prvotno namen, da bo ostal še ves teden v Benetkah.
Kaj več o tej novi zvezi ni znano, toda govori se, da bo imela ta zveza velik pomen v bodoči politiki na Balkanu, in da bo ravno ta zveza omogočala obdržati mir v južnovzhodni Evropi.
Ogrski zunanji minister Csaky in italijanski minister Ciano sta se sestala še v soboto. Sprva se ni polagalo velike važnosti'na ta sestanek, toda ker je grof Csaky takoj zatem odpotoval domov na Ogrsko, se polaga zelo veliko važnost na ta razgovor.
obljubila, da ne bo pritiskala na Romunsko, da ji vrne Sedmogra-ško. Ta zahteva je bila dozdaj glavni vzrok, da se ni na Balkanu dosegel blok vseh držav.
Vsebina pogodbe med Italijo in Ogrsko bo ostala začasno še tajna, da se ne bo izzvalo Nemčije ali Rusije. Dalje se poroča, da se bo v kratkem podpisala pogodba med Italijo, Jugoslavijo in Ogrsko, po kateri pogodbi bo Jugoslavija dovolila, da bo smela Italija poslati svoje čete preko jugoslovanskega ozemlja, če bo šla na pomoč Ogrski. Jugoslavija pa zaenkrat ne bo stopila v direktno vojaško zvezo med tema sosedoma.
Poroča se tudi, da se bo prihodnji mesec vršila konferenca vseh balkanskih držav, kjer se bo ukrepalo radi skupne obrambe
Novi davki!
mu ohranjen blag spomin. Preostalim na?e iskreno sožalje.
-o-
Pobiranje asesmenta
Tajnica Marije Magd. št. 162 KSKJ se bo nahajala danes zvečer od 6 do 7 v spodnjih prostorih stare šole sV. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Dajalo se bo tudi jednotine koledarje.
Iz tople Floride
Mr. in Mrs. Karl Smigovec pošiljata iz Miami, Florida vsem svojim prijateljem lepe pozdrave.	,
Grob v Niles, O.
Iz Niles,^0. se nam sporoča, da je nagloma umrl Rudy Prinz, star 34 let. Zapušča ženo, sina, mater, dva brata in tri sestre. Blag mu spomin.
tant, je bil voljen, nakar ga je duhovnik krstil. Njegova žrtev, stražnik Michols, je umrl kmalu zatem.
Zaroka
Miss Alvina Campel, 1035 E. 72nd St. se je zaročila z Mr. Frankom Stuper, 10^1 E. 72nd St. čestitamo!
Setnikarjev pogreb Pogreb pokojnega Mihaela Set-nikarja se bo vršil v sredo ob desetih v cerkev sv. Vida in ne ob devetih, kot včeraj poročano.
V bolnišnici Mrs. Julia Makuc, 1208 E. 176th St. se nahaja v Huron Rd. bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Seja SND
Nocoj ob osmih se vrši redna seja direktorija SND na St. Clair Ave. Bodite točni!
Smrtna kosa
Za poškodbami, katere je dobila pred nekaj tedni, ko jo je neki nepoznani in brezvestni avto-mobilist povozil na St. Clair Ave. in 61. cesta, je včeraj ob 12:00 uri preminila v Polyclinic bolnišnici Frances Kobe rojena Arko. Pred dvajsetimi leti ji je umrl njen soprog. Doma je bila iz žigmaric pri Sodražici, odkoder je prišla v Cleveland pred 37 leti. Stanovala, je na 1050 E. 62nd St. Tukaj zapušča tri hčere: Frances Dule, Josephine Skully in Ano, ter pet sinov: Ernest, Anton, Edvard, Rudolph in William, brata Frank Arkota in več sorodnikov. Bila je članica društva Srca Marije (staro), Carniola Hive št. 493 in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Calvary. Naj počiva, mirno v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
proti eventuelnim napadom. Ta Tako na Ogrskem kot v Itali- [sestanek se bo vršil najbrže v j( se trdi, da je na tem sestan- j Beogradu pod predsedstvom ju-ku govorilo glede položaja najgoslovanskega zunanjega mini-Balkanu in da je Italija priprav-Istra.
-o-
Wheeler pravi, da ne bo Roosevelt kandidiral.
Denver, Colo. — V tem mestu se je nahajal prominentni senator vVheeler iz Montane, ki je trdil, da predsednik Roosevelt ne bo kandidiral v tretje in da tudi noben kandidat ne bo nominiran, ki bi ga priporočil Roosevelt. Wheeler trdi, da ne more nihče prenesti svoje politične moči na drugo osebo. Za kandidata bo izbran kak prominentni demokrat liberalnega mišljenja. Govori se, da bo Wheeler morda sam postal kandidat.
-o-
Koliko časa bi Švedska lahko vzdržala napad?
Stockholm, Švedska. — Koli-1 ko časa bi se Švedska lahko branila, če bi jo napadla Rusija? To vprašanje bo odločilo, če se bo Rusija raztegnila dalje na Baltiku. švedski generalni štab je zelo samozavesten. Trdijo, da se švedske ne more izstradati. Samo njena južna provinca Scania da toliko žita, da lahko preživi vso deželo.
Zadnji dve leti je Švedska spravila veliko zalogo živeža. Celo gasolina, kar se ga rabi pri poljedeljstvu, je vlada toliko dela v rezervo, da ji ga ni treba importirati najmanj 15 mesecev.
Švedi so izvrstni bojevniki, ki imajo za seboj slavno vojaško zgodovino, čeprav se niso vojskovali že sto let. Njih topovi, katere izdeluje domača firma Bofors, so najboljši na svetu. Tudi njih topovi, s katerimi se obstreljuje letala in ki jih izdeluje ista tvrdka, so znani po svoji neprekosljivi natančnosti.
Njena naravna lega ji daje mnogo prednosti pri uspešni obrambi dežele. Ker je dežela redko poseljena, bi ne bilo dosti hasni, če bi jo napadala sovražna letala, švedska ima samo dve veliki mesti, Stockholm z 650,000
prebivalci in Gothenburg z 250,-000.
Od morske strani je švedska dobro zavarovana z minami. Njena mornarica, ki je sicer majhna, pa se lahko vedno kosa z rusko. Rusija bi jo morala napasti na suhem in tukaj bi Švedom služile kaj dobro v obrambo visoke gore in pa veliki, gozdovi.
Rusija sama bi ne opravila s Švedsko nič, toda če bi ji pomagala Nemčija, potem bi bilo to drugo. Obema bi Švedska ne bila kos, vendar se tudi obema brez boja ne bo podala.
ZA VISOKO STAROST
New Ybrk. — Tony Bondance, ki je praznoval te dni 105. letni rojstni dan, je rekel, da ima dober recept, ki se ga je držal in radi tega učakal tako visoko starost. Vzdržal se je alkohola, kajenja in — žensk. Pravi, da se je tega naučil od svojega brata, ki je učakal 111 let.
-o----
Za vašo varnost
Nikoli ne kadite v postelji! Glejte, da ne pridejo otroci do žveplenk. Ne mečite gorečih koncev cigaret in cigar po kotih v hiši. Mnogokrat je radi take malomarnosti že nastal požar v hiši.
Na bolnišni postelji
Mike Arh, 14823 Thames Ave. se že več časa nahaja na bolniški postelji ter prosi prijatelje, da ga obiščejo. Zadnje tri mesece je nepretrgoma v postelji. Prijateljski obiski ga bodo gotovo razveselili.
Zaroka
Mr. in Mrs. J. Cimperman, 659 Voelker Ave. naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Josephine z Mr. Andrew Gerl, 756 E. 200th St. Bilo srečno! Na bolniški postelji Mrs. John Stare, 1008 E. 64th
župan Burton je naročil sinoči mestni zbornici, naj odredi izredne volitve za torek 19. marca, pri katerih se bo predložilo volivcem v odobritev nove davke v vsoti 8.7187 tisočink, kar bi dalo mestu $10,530,991 za stroške v letu 1940. Lansko leto so znesli ti davki 7.4. če bodo volivci to odobrili, bo imelo mesto letos na razpolago vsega skupaj $19,-495,493, skoro en milijon več kot lansko leto. Councilman Pucel iz 10. varde je ostro kritiziral župana Burtona, ker ni podal še odgovora na vprašanja, stavljena nanj 20. novembra, glede položaja pri napravi za čiščenje odvodnih kanalov in koliko so tej napravi dolžna razna predmestja. Dalje je župan priporočil zbornici ,naj spremeni glede davkov za vzdrževanje te naprave v toliko, da bodo plačevali odjemalci vode 22 odstotkov, ostalo se bo dobilo pa iz splošnih davkov. Zbornica bo o tem debatirala pri eni prihodnjih sej.
-o--
Bilo srečno Mr. in Mrs. Anton Leopold iz Madison, O. naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Olga Marie z Mr. Alfred Pakorski iz South Geneva, O.
Druga obletnica V četrtek 11. januarja se bo brala v cerkvi sv. Vida ob sedmih sv. maša za pok. Antonom Palčič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Važna seja članstvo društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ se opozarja na važno sejo v sredo 10. januarja v Društvenem domu na Recher Ave.
Društvo Kranj Redna mesečna seja društva
Kranj" se vrši v sredo 10. janu-St. se nahaja doma na bolniški'arja ob 7:30 zvečer v SND soba postelji. Prijateljice jo lahko st. 4 ter odslej vaško 2. sredo v obiščejo.	mesecu.
i r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second clast, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 7
Tue., Jan. 9, 1940
Zadnji utrinki komunizma
Večkrat vidimo, kako žarnica močno zažari, potem pa nenadoma ugasne. Zdi se, kot bi zbrala vso svojo moč, da se še enkrat izkaže v vsej svoji bleščobi. Potem pa ugasne, ali kakor pravimo: izgori. Odvijemo jo in jo vržemo v smeti.
Tako se zdi je tudi s komunizmom. Dvajset let je žarel v Rusiji in metal vid jemajočo svetlobo po vsem svetu. Svetloba je bila tako močna, da je mnogo ljudi oslepela, ki so potem tavali za svetlo rdečo zvezdo, tipajoč okrog sebe in iščoč odrešenja rdečih naukov.
In prav zadnje leto se je zdelo, da je rdeča zvezda za-blestela z vso silo, vztrepetala, potem pa začela pojemati in ugašati. To je bilo takrat, ko je zagrnil Stalin pol Poljske s svojimi kohortami, prijel v strah tri baltiške province, da so odrevenele v strahu kot miška, kadar se pojavi pred njo ogromna kača. Tedaj se je zdelo, da je Stalin na pohodu proti zapadni Evropi.
Tudi sam si je mislil, da se je v dvajsetih letih dovolj pripravil, da začne povijati požeto klasje v snope. Čutil je, da sedi na prestolu sveta in da mu je treba zdaj samo ukazovati in vse bo padlo pred njim na kolena in naglas molilo rdeč boljseviški nauk.
Od bleščečega sija rdeče zvezde je Stalin tudi sam oslepel in v slepoti ni videl svarilnega prsta usode. Napasen napuha in svest vesoljne moči, je planil na malo Finsko, da jo pohodi, gredoč na Skandinavijo in od tam v neposredno bližino Angliji, da se potem obrne nazaj in se vsede v Nemčiji na gorko, kjer mu je pripravil Efijalt Hitler tako topel zapeček.
Kolosalen načrt, kateremu bi se zastonj upiral ves svet, če bi se bil posrečil Stalinu prvi korak na tem pohodu, vstop v Finsko.
Toda usoda je bila Stalinu tesno za petami. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega, nekaj nezaslišanega, nekaj nemogočega. Mal finski narodič, ki šteje nekaj malega več kot tri milijone duš (pa vsaka teh duš očividno šteje za tri milijone suženjskih ruskih duš), se je uprl 180,000,000 rdečim boljševikom.
Svet, ki je na 30. novembra, ko so se ruske čete zagnale na mal finski narod, žamižal in miže čakal poročila, da je Finska padla. Ker ni bilo slišati pričakovanega potresa, je svet zopet odprl oči in začuden ostrmel, ker ni mogel svojim očem verjeti, da je res kar vidi, da so se ruske čete vrgle v zid, ob katerem so se odbile in padle nazaj.
Svet, ki je skomignil z rameni nad usodo Finske češ, tukaj pač nobena pomoč več ne pomaga, se je zdaj naenkrat zdramil in videl, da je bilo treba samo malo zaropotati in mogočna Stalinova armada, pred katero se je dvajset let tresel ves svet, jo je ucvrla v beg, kot zmočen kuže.
Zdaj šele so začeli od vseh strani klicati Fincem, naj se dobro drže, da bo prišla pomoč. In Finci so se držali in se še držijo, pričakujoč, da bodo poslale svetovne sile pomoč v orožju in municiji. Toda ta pomoč mora priti v kratkem, sicer bo prepozno.
Stalina jc sram in njegovih pristašev je sram polomije na Finskem. Ne samo, ker se jim je izjalovil napad na tako slabega soseda, ampak sram jih je zato, ker je izgubil komunizem prestiž v svetu, ruska moč je prazna pena in pred "silno" rusko armado nima nihče več najmanjšega rešpekta.
Srgm jih je tudi zato, če imajo sploh kaj sramu, ker se pred svetom ne morejo opravičiti radi vpada na Finsko. Zdaj se prav po otročje izgovarjajo, da so hoteli Fince oprostiti kapitalističnega jarma, domačega in lujezemskega, kateri je baje žulil finski narod. Presmešno! Dvajset let je Stalin trpel, da je finski narod "trpel" pod peto kapitalizma in se gospodarsko tako dvignil, da je v tem in v marsikakem drugem pogledu lahko vzor drugim narodom. Finski narod se je s pametnim in sistematičnem gospodarstvom tako dvignil, da je bila to edina dežela, ki je lahko plačala svoje obveznosti. Bogat;; ruska dežela, ki jo je boljševizem "rešil" gospodarskega prepada, pa nima/toliko, da bi plačala vsaj obresti na svoje dolgove, pa hoče osvoboditi finski narod, ki "ječi" po peto kapitalizma.
Človek se mora na ves glas smejati slovenskim časopisom (v Ameriki sta samo dva tako trapasta), ki so požrli Stalinov otročji izgovor, da je šel osvobodit finski narod. -Seveda ga je šel osvobodit, saj je šel na enak način osvobodit tudi Poljake, Estonce, Litvince in Latvijce. Na enak način bi šel rad osvobodit balkanske narode in na enak način bi rad osvobodil ves ostali svet.
Svet pa ne vidi boj na Finskem kot boj za miroljubni finski narodič, ampak vidi boj proti komunizmu in boljševizmu. Svet ne pošilja pomoči Fincem, da bi jim ohranil deželo pred suženjstvom, ampak pošilja pomoč zato, da stre komunizem, predno more v Evropi dobiti trdna tla. Kot Evropa, tako se je zagnal ves ostali svet ob stran Fincev, da se ubrani komunizmu. In ubranil se bo, ker je prišel čas zato in ker se je Stalin uračunal.
Komunizem, ki je nekaj časa grozil, da se zažene po vsem svetu, je na umiku in na potu iztrebljenja. Pa ne samo po vsem širnem svetu, ampak tudi v Rusiji sami. To so zadnji dnevi Moskve in rdeča zvezda samo še trepeta s pojemajočim sijajem. Ne bo dolgo, ko bo ugasnila. Tedaj bo tudi ruski narod vstal k novemu življenju.
Nesrečam sami ubežimo
inozemci, ki niso tako dobro poznani z postavami, ki se tičejo avtomobilskih nesreč, ko ne berejo toliko Ameriškega časopisja.
Ker se gre v resnici za to, da se to obvaruje in da se kar je mogoče prepreči nadaljne pogoste nesreče, smo bili v ta namen poklicani skupaj na posvetovanje vsi, katere se je smatralo da imajo pri narodu poznanje, da narodu lahko te stvari razlože in pojasnu je jo. V ta namen je torej tudi ta dopis. Naj se vrše tudi pogoste demonstracije in predavanja, se mnogi vseeno ne bodo teh poslužili in udeležili, pri tem bodo pa le mogoče tele vrstice njim prišle v roko in bodo čitali in videli, da se gre za to, da se njih življenje ohrani in podaljša. Ne bo škodilo, če tudi mogoče ne bo takoj pomagalo, kdor bo bral naj začne tudi misliti naj se spomni na svoje rojake in prijatelje, ki so že popadali pod avtomobili, ko so korakali preko ceste in zgubili življenje.
Ravno v naši naselbini imamo dosti prilike pasti v prerani grob radi avtomobilov. Naša St. Clairska cesta je zelo široka. Avtomobili drvijo po njih tiho in hitro ker je gladka in široka. Ker je široka, je veliko bolj nevarna kakor pa je nevarna ozka po kateri gre en avto tje drugi sem. Kjer je pa cesta široka in potnik misli, da prehiti en avtomobil pa .skoči ravno pred drugega, ki je prihitel mimo onega poleg ob strani in nesreča se je srečala s potnikom. Na tako široki cesti se ni varno podajati preko ceste Jrugje kot pri svetilki, ki je za varnost ljudi. Pri svetilki se pa udi dogodi veliko nesreč in sicer radi tega, ker se podajo potniki preko ceste prepozno, ko je :e bila zelena svetilka nekaj časa odprta, potnik misli, da jo bo dohitel še občasu in začne še teči, med tem je že avtomobil zdrsnil pod zeleno svetilko misleč, da je njegovo pravo in tako je :opet mož, žena ali otrok pod ivtomobilom. Na naši St. Clair sesti ne smete ne prehitro zače-,i preko ceste in ne začeti po znej-;i, ravno ko se odpre zelena svetilka (lampa), tako začnite in korakajte hitro pa boste komaj prekoračili cesto, ko se svetilka za-)brne na drugo, ako storite drugače reški rate svoje življenje in spravljate tudi onega, ki vozi avtomobil v slab položaj.
V kolikor je krivda velikrat tega, ki vodi avtomobil, posebno še, če ga vozi pijan, je še večkrat krivda ljudi samih, da jih je zadel avtomobil, vse to je dokazala statistika iz prič ki so pričale o ' j nezgodah avtomobilev in pešcev. Zatorej se ljudi resno svari in opominja.
Med tem ko v Evropi divja vojna in padajo tisoči v smrt, ko si nemorejo pomagati, pa v Ameriki žanje smrt pod avtomobilskimi kkolesi, da je strahota, kadar čitamo poročila koliko tisoč pade smrti v žrelo vsako leto ljudi različne starosti.
Radi tega se trudijo veščaki in študirajo kako preprečiti toliko prezgodnje smrti vseh starosti in stanov. Kar zamorejo varnostne naprave in odprave križišč in drugih okolnosti so že vse dosegli in storili, toda, nesreče se nadaljujejo še in še naprej. Začeli so potem študirati iz statistike kako se največ nesreč dogodi, kakšne starosti ljudi največ ubijejo avtomobili in kako so se največ nesreče pripetile po okol-nostih in prilikah. Ko so vso to statistiko izračunali, so začeli na podlagi tega z izvajanjem na način kakor mislijo, da je najbolj primeren, da se bo nesreče, vsaj za mesto Cleveland, zmanjšklo če se bo nasvete in priporočila upoštevalo.
V Clevelandu obstoji že več let organizacija z imenom "CLEVELAND SAFETY COUNCIL." To bi se reklo, da obstoji organizacija, ki se zavzema, da obvaruje ljudi na cestah in domovih pred takimi nezgodami v kolikor sploh more to njeno delo pomagati.
Ne čelu te organizacije je sodnik Lee E. Skeel, kot predsednik. Za njim je ogromna skupina državljanov in izbranih ljudi vseh narodnosti in stanov ši-rom mesta in okrajev, ki so poklicani v delokrog. Izmed Slovencev so na krmilu: Mr. Kovačič, novi councilman, Mr. John Arthur Alič in Mr. Gornik, mlajši in starejši, Mr. Mihelich in moja malenkost, potem zastopniki okalnih listov.
Ni še dolgo, ko se je vršilo v šolski dvorani fare sv. Vida o ;em predavanje in kazanje slik ter razlaganje kako se nesreče pripete, da bi vse to opozorilo judi, da bi se bolj previdno obnašali, ko grejo na cesto in pre-ao nje, ko se vsede j o na avtomobil in ga vozijo. V ta namen so ^e vršili govori in se je razlagalo, svarilo in poučevalo ljudi.
Da se je pričelo s tem in s tako akcijo je vzrok namreč ta, ker je statistika dognala, da je ponesrečenih največ ljudi visoki starosti in ljudi, ki so inozemci, kar velja največ za nas, ki smo rojeni izven Amerike. To je resnično dokazano, da je res, da pade največ takih ljudi, ki se ne znajo dovolj previdno varovati, ki se ne zanimajo za svarila, ki se dnevno podajajo v ameriških časopisih. Ljudje, ki se ne zavedajo, da je v teh letih vedno več avtomobilov na cesti in ki nevedo da ima ravno tako vodnik avtomobila pravico da ozi po cesti kakor ima človek pravico hoditi. Vse to je privedlo to organizacijo do tega, da so sklenili taka predavanja po vseh lokalnih in vardah, po šolah in dvoranah kjer se zbirajo ljudje. V ta namen bodo poslane slike na javna mesta, da bodo ljudi opominjale na grozne nesreče, ki so zakrivljene ne tolikrat od tistega, ki vozi avtomobil, kakor od onega, ki gre preko ceste pa se dosti ne zmeni za drugi promet.
Lahko sta kriva oba, toda tisti, jster Emil Koprivnikar je kot* ki sedi v avtomobilu bo še lahko'načelnik sreskega cestnega od-dihal in se vozil, oni pa, ki je pa-j bora, imel uradna opravila v del pod avtomobil bo položen v Ljubljani. Ko se je vračal po grob, tako je zguba tega, ki je Miklošičevi cesti na večerni hodil čez cesto, ker je zgubil živ-'vlak, da se odpelje v Litijo, ga
ljenje ali pa je bil pohabljen do'je pred palačo Grafike povo- j novem prelazu se zdi človeku, ka-1 Smrti.	jzil neki motociklist. Nesrečni- j kor bi bil posut s papriko. Ome-j
Statistika je dokazala, kakor ka Je vrglo kakih 14 metrov po . njeni mikroorganizmi imajo v J je že zgoraj omenjeno da se te- trdem tlaku. Zdravniki so se j sebi namreč rdeče barvilo. O živ-' ga dogodi zelo veliko v naši oko- trudili, da bi nevarno ran je- Ijenju teh mikroorganizmov uče-lici: St. Clair Ave, Superior do »ega oteli družini, vendar za-;njaki še ne vedo mnogo. Znano' Payne Ave., kar zelo zadene 23. man. Več dni je ležal v nezavesti,1 je le toliko, da so nekje na meji vardo. Dokazano pa je, da se to nato Pa .ie »mrl. Koprivnikar j med živalskim in rastlinskim pogosto dogaja tam, kjer žive Je kil zelo dober človek. I svetom.	j
Varujte si življenje ko se nikomur tako neznansko ne mudi da bi moral tvegati svoje življe-n j t. Malo več pr evidnosti in pa-znosti, ne zanašajte se ne voznika, mogoče da ga je on spil glaž ali dva in vas dobro ne opazi posebno še v teh zimskih dneh, ko je tema in megla. Vsak se je dolžan tudi sam varovati, če mu je kaj na tem, da si življenje ohrani še nekaj let.
Anton Grdina, član odbora za varstvo.
LORAIN RIFLE AND HUNTING CLUB
že sedmič se je naš klub poslovil od starega leta ter burno in veselo pozdravil prihajajoče no vo leto. V splošnem so prireditve lovskega kluba vselej dobro obiskane toda letošnja prireditev je prekosila vse druge rekorde. Jaz sam sem bil zadržan od prireditve radi dela do 11. ure in če verjamete al' pa ne, da še*nikdar ni bilo osem ur tako dolgih kakor tisto nedeljo 31. decembra, kar naenkrat so se minute spremenile v ure in tistih osem ur je bilo dolgih najmanj osem tednov.
Ko sem prišel pred SND par minut po 11. uri, sem uzrl toliko avtomobilov in še celo bus, tedaj pa se mi je izvil vzklik iz ust: "Boy, o boy!" V garderobi mi je bilo povedano, da naj si dobim prostor za mojo suknjo in klobuk kje drugje. Vstopnino so pobirali kar brez vstopnic, ker so bile iste že zdavnaj pošle. Pozdravov med znanci in prijatelji ni bil ne konca ne kraja in kar na obrazih se jim je videlo veselo razpoloženje.
Glej ga spaka kakor so šle prej ure počasi, so se sedaj spremenile v sekunde. Približala se je dvanajsta ura — ura rojstva novega leta. Kapelnik godbe želi vsem navzočim v imenu Lo-rainskega lovskega kluba srečno novo leto. Med zvoki godbe in pokanjem pušk, ter piskanjem tovarniških siren se sliši petje in voščila — srečno novo leto! Tako je šlo daleč v pozne ali bolje rečeno v zgodnje jutranje ure.
Na tem mestu se v imenu kluba zahvalim vsem našim znancem in prijateljem za poset na naši Silvestrovi prireditvi. Posebno se zahvaljuje naš lovski klub St. Clair Rifle & Hunting klubu, za njihov polnoštevilni poset. Hvala vam lovci in upam, da bo naš klub storil isto 13. januarja. Nadalje gre zahvala tuli vsem onim, ki so pomogli dejansko ali finančno do tako lepega uspeha naše prireditve 31. decembra.
Nadalje opozarjani vse člane našega kluba, da se vrši glavna letna seja 21. januarja ob dveh popoldne. Na tej seji se bo volilo odbor za leto 1940 in pobiralo danaririo za tekoče leto. Pazite, la boste vsi navzoči, ker imamo la dnevnem redu več zelo važnih stvari.
želeč še enkrat vsem srečno in /eselo novo leto z upanjem, da se iopet vidimo ob koncu tega leta. Za Lorain R. & H. Club.
Max Kragelj.
-o---
Led škrlatne barve Na svetu so rastline, ki rase j o tudi v ledu. Zadnje čase se je podrobneje pečal s temi rastlina-,ni neki madžarski učenjak, ki je deloval na Alaski. Ko je poto-ral po ledeniku Kolumbiji, ki je :den izmed največjih na Alaski, je takoj obrnil njegovo pozornost nase pojav, ki ga lahko opazujemo navadno samo na obmorskih ledenikih. Površino ledu je pokrivala na več kvadratnih kilometrov naokrog škrlatno rjava močska trava, ki ji pravijo domačini ledeha roža. Vzrok tega čudnega pojava je velikanska množina drobne morske trave, značilne rastline na stalnih ledenikih. Razen n? ledu uspeva ta trava dobro samo še na snegu.
Drug zanimiv pojav na Alaski je barvast sneg, zlasti rdeč.. Nad Vaidezo p r i Thompsonovem Smrtna žrtev prometne prelazu žare snežna polja v rdeč-nesreče. Litijski mizarski moj-J kasti barvi že od začetka avgusta. Sneg ni rdeč samo na površju, temveč sega rdeča barva
IZ DOMOVINE
včasih 60 cm globoko. To čudno barvo snega povzročajo nešteti milijoni mikroorganizmov (drob-■čkanih bitij). Sneg na Thompso-
—Zasačen cerkveni tat. V mi noritski cerkvi v Ptuju je zasačil proti večeru eden izmed menihov nekega neznanega moškega, ki je baš hotel izropati puščico z denarjem. Gre za nekega Henrika švegerja iz Like.
—Ukradena krava. Iz hleva posestnika Franceta Jelena v Lukavcih je nekdo ukradel kravo. Tat je odgnal kravo najbrž nekam proti hrvatski meji in jo prodal.
—	Vlom v črmošnjicah. Pred dnevi je bilo vlomljeno skozi okno v gasilski dom v črmošnjicah. Kakor domnevajo, so bili na delu cigani, ki so bili bosi in ki so prišli v črmošnjice od semiške strani. Vlomilci so odnesli štiri delovne gasilske obleke iz domačega platna, dve okenski zavesi, odrski zastor, gasilski rog in dve gasilski sekirici. Z ukradeni sekiricami so skušali vdreti tudi v neko hišo blizu Semiča, a so bili prepodeni. Eno izmed sekiric so pustili na mestu in jo je orožništvo zaplenilo.
—Obsojen požigalec. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je moral zagovarjati 28-letni brezposelni hotelski sluga Josip Weis, češ da je v noči na 11 marca zažgal svojemu tastu Josipu Lampertu v Grdini domačijo, posestniku Antonu Novaku iz iste vasi pa gospodarsko poslopje. Pri razpravi je Weis požig priznal in je bil obsojen na štiri leta in šest mesecev robije in na izgubo častnih pravic za dobo petih let.
—Smrtna nesreča v gozdu. Te dni je vozil 27-letni posestnik Janez Kozinc od Sv. Primoža pri Sevnici steljo iz gozda domov. Ker je bila pot precej strma, se je voz nagnil in pokopal pod seboj gospodarja. Na obupne klice njegove žene so prihiteli sosedje in dvignili izpod voza nesrečneža, ki jim je pa že v rokah izdihnil. Ogrodje voza mu je iilo zlomilo tilnik. Z nesrečno družino sočustvuje vsa okolica.
—Požar v Rakičanu. Je nastal jožar na pristavi veleposestva v Rakičanu. Ker nesreče niso takoj opazili, so potem komaj iz hleva rešili govejo živino in svinje. V hlevu je bilo okrog 40 glav goveje živine in večje šte-/ilo svinj. Na žalost je bilo premalo vode in gasilci niso mogli pomagati.
—Po roparskem napadu je :bolela in umrla. Te dni so pokopali na pokopališču v Šmart-nem pri Litiji ženo g. Janeza Piška iz Kostrevnice. Za mlado, komaj 38 letno materjo žalujejo mož, dve hčerki in ostalo sorodstvo. Piškova je izhirala zaradi strahu, prestanega ob priliki roparskega napada. Piškovi imajo malo domačijo na samotnem kraju v Kostrevniški dolini. Neko noč, ko je bila vsa družina pri počitku, so navalili nanjo roparji znane Jakopinove družbe z Dolenjskega. Skozi okna in vrata so oddali več strelov, nato so vlomili v hišo. Vsa družina je skrivaj pobegnila na podstrešje. Ob času napada je bilo že precej mrzlo, a zaradi nenadnega napada so zbežali Piškovi le za silo oblečeni na podstrešje. Tedaj so se močno prehladili. Divjanje roparjev v hiši je trajalo več ur. Uboga družina je tedaj preživela strašne ure. Ni čudno, da so nastopile posledice. Ga. Piškova je takoj nato zbolela in nič več si ni mogla opomoči. Prezgodna smrt mlade žene je zbudila sočutje po vsej dolini.
—	Dvigalo ga je usmrtilo. V splošno bolnišnico v Ljubljani so prepeljali tesarskega pomočnika Jožeta Kereniča, ki je bil zaposlen pri Furlanovem gradbenem podjetju v Ljubljani in je stanoval v Šmartnem pod šmarno goro. Imel je opravka pri dvigalu. Nesreča pa je hotela, da ga1 je dvigalo močno stisnilo in je pri tem dobil hude notranje poškodbe. Nesrečni Kerenič je kmalu umrl.
i»»tmm»»mmmt8ttm:»n»»mw88 **
te verjamete al' pa ne
m«»iiiiiiiiiiiiiiiiii;i»itt»:»::::::imnt8
Ko je pritekel čaj iz kuhinje, se mi je kar zdelo, da bo napravljen po vojskinih porcijah, kar se tiče pridevnikov. Ne rečem, da ni bilo dovolj limone in dovolj sladkorja, pa dovolj kropa, ampak ta prave medicine je bil pa bolj skromen pore j on. Trikrat sem poslal Johano po rezervo in šele potem se je dal piti, da se je lahko reklo, da je bil čaj. Joha-na je sicer trdila, da je to viška s čajem, jaz sem ji pa razlagal razne trditve najslavnejših zdravnikov, da je edino žgana pijača pravo sredstvo za pananje prehlada. Priklical sem ji v spomin ameriško prohibicijo, ko je celo vlada uvidela potrebo dati žganje onim osebam, ki jih lovi pljučnica ali vsaj flu za rep. Te- j daj so nam visoko spoštovani : zdravniki predpisavali' visko in lahko se izpovem sedaj, da nisem bil ne prej ne pozneje tolikokrat vsak teden prehlajen, kot v prohibicijskih časih.
Johana se pa tudi nekaj šteje in mi je dopovedovala, da bi morda precej pomagalo, če bi mi segrela opeko in mi jo privezala na stope. Pa bi bila to tudi naredila, pa k sreči ni mogla dobiti pri vsej hiši niti koščka opeke. Da bi šla pa samo zaradi mojega prehlada odbijat vogal pri hiši, se ji pa menda ni zdelo vredno. J
Jaz ne morem zapopasti, kako • bi mogel človek peč razgreti, če ji zakuri od zunaj. Zato se mora tudi nahod preganjati s toploto od znotraj na ven in ne od zunaj na notri. To sem Johani dokazoval, pa ne verjamem, da bi jo bil prepričal.
Da je bil čaj kar se tiče vsebine pravilno razdeljen, se je kmalu pokazalo. Najprej sem čutil gorkoto v ušesih in potem se j® razlivala blagodejna toplota p°" časi doli po telesu prav do palcev na nogah. Se reče, saj vsa stvar ,ne bi bila napačna, če bi bili voani kanaVi v'TToffl mrtnuc&M^ če ne bi venomer kihal in prskal in hrzal kot nadušljiv konj.
Pa če bi imel mir, bi že še šlo nekako, in če bi lepo počival. P*1 me je kmalu našel naš Jimmy in je bil kar takoj pri meni na postelji. Pa ko bi pri miru sedel! Kako bo pri miru, ko je pa kot sama žerjavica. Najbolj se mU dopade, če se mi vsede na trebuh in se tam gunca, pa lepo poje zraven: ucaca, ucaca. Potem se začne pa prekopicavati čez telo svojega očeta in pri tem vedno skrbno pari, da zakolobarijo njegovi čeveljčki čez moj nos, ki jim jc navadno precej na poti.
Prosil sem njegovo mater, naj ga vzame proč, da se ne bo česa nalezel od mene. "Poglej," sem rekel, "če slučajno dihnem vanj, pa se bo nalezel prehlada."
"Aha," je rekla Ona, "posebne zdaj po čaju, ko imaš tako hudo sapo, ga bo vrglo ob tla, sa-no če dahneš vanj."
S skupno močjo sva ga vendar spravila s postelje in potem jc pa šel ter mi je začel znašati skupaj konjičke, psičke, truke, žO-| ge in sploh vse, kar je dobil za Maklavža. Vse tisto -je moralo priti k meni v posteljo, da sem bil nazadnje že precej v drenju. Johani se je pa strašno fletno-zdelo, da je sinček tako koraj-žan in da se zna tako lepo igrati z atom. Kakopak, moj nahod ni pa nič!
Pa še vse to bi mu odpustil, ampak tisto me je pa dražilo, da me je začel oponašati, kadar setf1 kihnil. Nekaj Časa se ni zmenij za. to, toda ko je pa kar naprej treskalo iz mojega nosu, je pO' stal pa pozoren in je vselej, ka' dar sem jo dobro urezal, tudi ofl pomagal, ker si je pač mislil, da je to splošna navada med ljudmi-Saj v kaki lepi čednosti me ne bi . posnemal, o ne, ampak v ta' ki stvari pa, ker je menda V0' grunta!, da meto jezi. Kakopak mami je bile to zopet grozno všec' ki ima tako brihtnega sinčka-
Nahod se še vodno nadaljuje-
n
js1 Is:
b
ei m k
I	ji h
t f r 1-
1*
; 2
II
I v |p
I v
I v
r k P
| d jc | i S
t« *mnunii»imiminm»»m»miiiiimm»»iiniiiii»»»m
te
WINNET0U
Po nemikem lirlralka K_ Maya
,V- _
da "Nekoliko. Oče je bratove že- si, da bo večja. Na gornjem kon-)lj |ne, ki živi v Omahi. Trenutno ;cu je stala naprava s podtalnim
svedrom, s polno paro je deloval. Sredi kotline sem videl stanova-
n- stanujem pri Forsterju. Na obi-pa sku sem bil pri bratu v Omahi. at d'orsterja iščete? Imate posle njske hiše, tovarniška poslopja,
in z njim?"
je "Z njim ne. Le store bi rad o-a- hiskal, kje je v New Venangu. ca Vprašal sem po Forsterju, ker je al eden najbogatejših petrolejskih ih fiiagnatov tod okoli in ker me vse-,i-| kakor zanima."
je "Torej ga še ne poznate?"
0-	"Ne."
je "Pa ste ga že videli." ti "Ne še."
vi I "Pač- Prav sedajle ga vidite, e- ITamle na vaši strani jezdi. Ni-li Jsem vam ga predstavil, pa ne bo-in dete mi zamerili. Prerija se ne
1-	briga za osebnosti." i- "O tem pa drugače mislim ko
1 t" aom ____ . .	...
)t |Vi!" sem Ugovarjal, ne da bi se te kollčkaj zmenil za yankeeja, je jceprav sem sedaj vedel, kdo da r- Mislim celo, da je prerija s- fpzgojila svojim ljudem zelo ostro ia Razločevanje med človekom in
i- človekom. Merilo za to razloče- _________________
ri |V«nje seve ni mošnja, ampak ti- ster je počasi in boječe lezel za ia sto, kar Človek na preriji velja, nama in vlekel svojo mrho za va-a Dajte enemu vaših nadutih i, I Petrolejskih magnatov takole pištolo v roke, kakor j0 imate na o Primer vi, pa ga pošljite na za-
skladišča in drugo, kar je za pri delovanje petroleja potrebno. Naokoli so ležali sodi, prazni in polni, doge, obroči itd.
"Da!" je dejal Harry. "Tam-le doli je naš bluff. In tamle vidite store, pa tudi restavracija je v njem, hotel in vse, kar si želite.
In tule pelje pot navzdol. Nekoliko strma je, razjahati bomo morali, pa smrtnonevarna ni.
Pojdete z nami?"
"Seveda."
Skočil sem iz sedla. Tudi Harry je bil ko j na tleh.
"Peljite konje za vajeti!" me je poučeval.
"Ne bo treba. Swallow bo šel sam za menoj. Le stopite naprej !"
Prijel je konja za vajeti in se spustil potstrmi stezi. Moj vra-nec je sam stopal za menoj. For-
■e fad — vkljub svojim milijonom a bo podle^el- Toda vprašajte e-° ki ^ "T -SlaVnih ^estmanov,
t
H«,-,., • 1 riJ1> vprašajte ga
0	bo T T' ~~ V obl'az ^ vam I bo smejal. V krajih, kjer člo-
II!: P?V toliko velja kakor ne-: ^ St' ki mu grozi, tam je na il P«mer moja plešasta kučma več
6 Ivrelcw k° °el tUCat petrolejskih
* . ,Mlslim da me razumete. V pre--P 1J1 Pač ne piše družabnega za-: flS^.....učitelj, ampak bo-
1	de?ek1C?eČimi.Se očmi je ošini
- °rsterja in nato mene.
o upazil sem, da sem mu govoril a | iz dna duše.
^kljub temu je dostavil maj-
hen Popravek.
jeti. Občudoval sem gibčne in varne kretnje Harryjeve. Vajen je bil takih potov. Na vzhodu gotovo ni imel prilike, da bi se bil vadil v takih plezalnih turah. Vse bolj me je zanimal.
Na dnu doline smo spet zaja-hali in zdirjali proti naselbini.
Poslovil sem se. Mislil sem, da poj deta naravnost domov, nisem jima hotel biti v nadlego. Povrh sem imel samo v trgovini opravka, naselbina sama me ni zanimala.
Pa Forster me je ustavil.
"Počakajte, mož! Z vami bova šla v store. Nekatere malenkosti še moram urediti z vami. Pojdimo!"
Mladi Harry me je zelo zanimal, čisto ljubo mi je bilo, da sem še lahko bil nekaj časa v njegovi družbi. Za oholega yankeeja pa mi ni bilo, niti vprašal ga nisem, katere da so tiste malenkosti, ki jih mjišli z menoj "urediti."
Pa mi ni bilo treba dolgo ča-
' i a«* boin vam ugovarjal, sir, j m? Pmv st3 P°vedali. West-a vadnoG Vpra®a za denarjem. Na- kati. Koj sem zvedel, kaj na tram n-8' Pa so med njimi, med
lle 8Sejo" bVCi' ljUdje' ld SG
denarjem.
te jih vprašate za
rl AH ,st~ du čuli ?,:
laj o Old Firehan-
"Kakb da bi , > , Eden najslav J ne bl1 cul"
]e. Videl
nejših westmanov Pa 8'a še nisem.'
*<\t„ , .,	inseiii.
1 to,» k f ejtG! 011 in Winnetou, 'im l Llni'deČi- sta med tisti-' ! y ' ;+ j mislim- Vsak kot po-
I lahko V g01'°^U in P°kažeta vam i 1 0 najdišča, ki o injihovem > | ^gastvu živa duša ne ve. Ne
»crn r»i * i • S me 1 kateri izmed njiju
1	s kakim petrolej skim
in ničem
"Pshaw. Har
giasii 7A '/lan'y —! s<
^ "Upam, da ... ti__'t>> P°sebej koga razžali-
!" se je o-rte na-1

ni odgovoril.
zlatih in	magnat bi
rah gotovo °afnih zakladov v go-Premislil, 'lašel- Dobro bi si 'jenje in jih ^bi tve£al živ"
Sicer pa moraia dt' ter. da vaš odgotfZinati' mas"
C^1M)otrJaJo:wSmmOJetbeSe-
ležišča srebra JT, mise na v, , n zlata, na
2a tak t " U,ne b°	da bi
bodo^tlade Pr0Clal svo-
Tod 1 Je na Vse
CiIj ^einet^ VenanS°!
tovanja.'' Udl vašeS?a P°"
teskn*!'-?10 na rob globoke so-Vdiral nepričakovano se je
bila ureYijo- 0zki Ponvj je ne So bna' visoke. strme šteto}/ • '10 cbdajale, precejšen poli'i ',e t,ekfel Po njej in se izgub-1. d skalovjem.
biv, U dnu kotline J'e ležala nasel-na New Venango. Mislil sem
nerava
V nekaj minutah smo bili pred trgovino. Store and boarding-louse, tako je bilo s kredo napisano na vrata preproste lesene ;tavbe. Trgovina je bila res obenem tudi "hotel" in "restavracija," ako bi bilo dovoljeno, počastiti leseno kolibo s takimi viso-kcdonečimi naslovi.
Razjahal sem. V hipu je bil Forster na tleh.
Prijel je Swallowa za uzdo.
"Kupil bom vašega konja. Koliko zahtevate za njega? Vsako pametno ceno plačam!"
"Ni naprodaj."
"Dve sto dolarjev vam dam."
Smeje se sem odkimal.
"Dve sto petdeset!"
"Ng trudite se, sir!"
"Tri sto!"
"Pravim, da ni naprodaj."
"Tri sto vam dam pa vse bom plačal, kar bcdete kupili v trgovini !"
"Ali res mislite, da bo pravi westman prodal svojega konja, ki brez njega pogine v divjini?"
"Pa vam dam še svojega konja povrh!''
"Obdržite svojo mrho! Niti dlake s svoje stare bobrovke ne dam za njo!"
Jezno je udaril z npgo ob tla.
"Konja moram imeti, vam rečem! Ugaja mi."
"Rad verjamem, da Vam je všeč. Dobili pa ga ne bodete. Prerevni ste, da bi ga plačali."
Ošinil me je z očmi, ki bi me' naj bile menda ustrahovale. In oholo je dejal:
"PVereven —? Ali niste čuli, da mi je ime Emery Forster —? Kdor me pozna, ve prav dobro, da si lahko kupim sto takihle mustangov."
gmm»»»»t»»»»»s»n»8mMm»:«»t«»»»»ti!»is»»stnm»mm
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETO
Sirena ladje z močnim gla- besed Njega, ki je večna Res-som naznani odhod; stroji na [niča in so Njegove besede živ-ladji ropotajo, most se dvigne.1 ljenje. Kar je brleča leščerba še dvakrat zapiska sirena, po-[napram soncu, to so besede tem pa se prične počasi pomi-[ učenjakov, modrijanov in pisa-kati ladja ven iz pristanišča, teljev napram besedam Gospo-Vedno manjša postaja Sveta [ dovim, katere so zapisali evan-dežela; na krovu stojim ter gle-' gelisti.
dam, dokler mi povsem ne izgi-j Slavni ruski pisatelj Lev Nine izpred oči. Z Bogom, Sveta jkolajevič Tolstoj je brskal po dežela ! —	| knjigah učenih modrijanov, pa
šel sem v kabino in ne me- bolj ko je iskal, bolj je lezel v neč Se za lepo popoldne, se vle- temo, šele ko je segel po Evan-
žem na posteljo pa zaspim, kajti telesno sem bil utrujen in tu šele sem si privoščil počitek, ki sem ga bil prav potreben, zlasti še, da se temeljito odpočijem ter tako pripravim za nadalj-no potovanje.
S tem zaključujem moje potovanje po Sveti deželi. Malo predolgo-je bilo, kajne? Pa ne morem pomagati, ker kar na kratko se ne da dosti povedati, zlasti ne o taki deželi, kot je Palestina. Mogoče tudi ni bilo komu prav, ker sem preveč vpletel vmes odlomkov iz Evangelija, odnosno iz sv. pisma. Razmišljal sem o tem, ali bi ali ne, pa končno sem prišel do zaključka, da je tako najbolje. Mislil sem si: če navedem samo številke vrst pa poglavij Evangelija, da to ne bo kaj prida, kajti kdo naj pa med branjem vzame v roke sv. pismo pa išče vrste in poglavja, ko pa prav mnogi sv. pisma še pri roki nimajo in če ga imajo, ni priročno. Zato sem navedel izčrpke iz Evangelija, da bo tako vse bolj jasno in umljivo.
Marsikateremu se zdi Evangelij vse prestar, nič moderen, pa ga omalovažujejo. To je
geliju, mu je zasvetila luč, katero je zastonj iskal drugod; v Evangeliju jo je našel.
Zato upam, da ne bo prevelike zamere, ko sem odmeril nekaj prostora za izčrpke iz Evangelija kakor tudi sv. pisma Starega zakona, čitatelje pa prosim, da mi oproste, ako ni bilo vse tako kakor bi radi.
V nadaljnjem bom skušal nekoliko opisati Atene, glavno mesto Grške, kjer je bilo središče kulture, nato pa Carigrad, nekdanjo prestolico bizantinskega cesarstva, poznejšo prestolico Turčije, kjer so stolovali sultani. Obe mesti, kateri sem osebno obiskal, sta prav važni; zlasti Carigrad, v katerem bom opisal slavno Ha-gijo Sofijo, palače sultanov in druge znamenitosti tega znamenitega mesta, iz katerega so se vsipale turške tolpe, ki so bile strah in trepet tudi našim Slovencem.
Ker sem se potem vračal domov preko bratske Bolgarije, bom skušal tudi malo napisati o Bolgarih, zlasti o prestolici Bolgarije: Sofiji, katero sem si tudi malo ogledal. Morda nekoliko tudi o Sloveniji, na krat-
zelo zmotno. Evangelij, ozi- ko, kajpada. Morda malo o roma sv. pismo je vedno nova iDobrniču in Mali vasi. rojst-knjiga, četudi že tako stara.! nem kraju Cankarja, ter Mu-
Tu ni nobene puhlice, če se
ljavi, rojstnem kraju Jurčiča in
citira razne pisatelje in velike še morda nekaterih drugih, na-može, zakaj bi se ne citiralo kar bom skušal čim hitreje
^ skončati, ter dati prostora drugim.
Vsem čitateljem, prijateljem in znancem pa želim in voščim
Srečno Novo leto.
*
Zopet na morju — Nov tovariš — V Pireju — V Atenah — Na Akropoli — Pred Sokra-tovo ječo — Po mestu — V Carigrad grem. Romania je krepko rezala valove Sredozemskega morja, jaz pa sem spal ko medved o Svečnici, ne meneč se kaj se godi okrog mene. Ako bi ladja tedaj šla na morsko dno, to bi se najbrže ne zbudil prej, ko bi mi voda v nos udarila. Še večerjo sem prespal. Drugi dan popoldne se pripeljemo v Alek-sandrijo, kjer sem si ogledal še kar si nisem ogledal prvič: obiskal sem tudi šolske sestre in p. Begeljna in opoldne 1. junija sem se poslovil' tudi od Aleksandrije ter se odpeljal proti Grški.
Na parniku sem zopet dobil družbo: seznanil sem se z nekim prav inteligentnim mladim Judom, rodom iz Zagreba, ki je bil prav zgovoren pa prijazen. Srečala sva se na krovu; vozil se je pa v četrtem razredu, ki ga imajo na ondotnih parnikih. Potniki tega razreda ležijo navadno na golih deskah v medkrovju, ali pa kar na krovu, hrano si lanKo plačujejo sproti, brez da bi jo plačali že v naprej pri nabavi voznega listka. Ko sva se seznanila me ob neki priliki pelje v skromne pa precej nesnažne prostore, kjer je navadno z drugimi vred prenočeval na trdih vojaško podobnim pričnah, kjer je imel spravljeno svojo malo prtljago.
"Kako pa, da ste si vzeli ta razred? Tu je vendar precej neprijetno potovanje, ležati na teh deskah," ga vprašam nekako sočutno. Pa mi odvrne: "Veste se ne izplača za nekaj dni trošiti toliko denarja. Postelja, res trda je, pa za par noči se že potrpi, hrano pa tu-
Kadar so francoski vojuki na pohodu, imajo s seboj vedno strojnice, ki so napravljene za obstreljavanje letal
di, vzamem si jo, če sem potreben, če ne, zakaj bi plačeval za hrano, a jedel bi pa morda ne, ako bi bil na primer bolan." Potem mi pa pove razliko, koliko bi ga stalo, ako bi vzel kak boljši razred; na primer drugi ali vsaj tretji in koliko ga bo pa to stalo. "Vidite," pravi, "koliko sem si na ta način prihranil za ogledovanje Egipta in kaj vse sem videl za ta denar." Nakar mi je pripovedoval kod je hodil in kaj vse je videl.
Z zanimanjem sem ga poslušal, pri tem sem si pa mislil: Poglej ga, tako inteligenten je, v znanosti tako podkovan, govori kakih sedem jezikov in na prvi pogled se mu vidi, da je naobražen, ampak v potovanju pa tako skromen, tako preračunljiv in ima že vse v naprej tako preračunano. Ni čuda, da imajo Judje denar. Res, ti pa znajo hraniti.
Občudoval sem njegovo podjetnost pa zanimanje za potovanje, kako je ta človek prišel poceni iz Zagreba v Egipt in nazaj. In na licu se mu ni nič poznalo, da si marsikaj pritrga, ker pritrgal si je po pameti in le toliko v kolikor mu ni bilo v škodo. Naš ameriški Slovenec, ki gre v Ljubljano, potem v Ribnico, si privošči še potovanje na Brezje in Blejsko jezero, bi obšel z tem denarjem, ki ga ob taki priliki zapravi, pol sveta, če bi tako potoval. Jud je tudi v tem oziru čisto drugačen matematik: zato ima denar in poseda tudi znanje, ker vse zna dobro obrniti in nič po nemarnosti tja ne vrže.
V četrtek 3. junija se ob 7 :30 zjutraj pripeljemo v Pirej, kjer smo izstopili. Tu so zopet pregledali in poverili potne liste, pregledali prtljago, kjer pa jaz nisem imel najmanjše sitnosti. Mlad pa inteligenten Grk, ki je govoril tudi angleško, me pred pregledovanjem zaprosi za potni list. Ko ga pregleda in hočem odpreti kovčeg, pravi: "Ni treba. Je že v redu." Nakar mi z kredo zapiše na kovčeg ter potrdi carinski pregled. Kajpada sem se mu prav toplo zahvalil za tako prijaznost, kajti tega nisem pričakoval in bil sem v skrbeh, da moj do skrajnosti nabasan kovčeg prenesem skozi brez sitnosti, ker prav nič čudnega bi ne bilo, če bi mi gotove predmete no zacarinili ter bi moral .plačati primerno carino. Pa še pogledali niso, dočim so potnike iz drugih držav bolj nadzirali ter jim pregledovali prtljago.
(Dalje prihodnjič.)
-o---
Dobrila Peter:
Prvič v lovišču
(Nadaljevanje)
ne in se pred človekom ali psom kaj rade pritisnejo k tlom ter ne odletijo prej, dokler jih skoro ne pohodiš. Neverjetno so pa živahne, ko piha kraška burja. V takih dnevih tečejo tako, da jih dober pes-jerebičar komaj sledi. V dnevih s prav veliko burjo je na odprtem, burji dostopnem o-zemlju lov na skalne jerebice skoro popolnoma brezuspešen.
Na Krasu gnezdijo skalne jerebice v maju. Ko pride čas gne-zditve, si poišče skalna jerebica primeren prostor za gnezdišče v gostem šopu trave med skalami, pod brinovim grmom, še rajši pa pod kakšno skalo, ki je odprta proti sončni strani in kjer se morda nahaja peščica suhe zemlje, ki jo s krempeljčki razgrebe v malo kotanj ico, v katero nanosi mehke, suhe trave, ki jo razrahlja v obliko gnezda. V gnezdo nanese običajno štirinajst do šestnajst, včasih tudi več ali manj sivozelenkastih in pikčastih jajceč, skoro dvakrat tako velikih kakor so jajčka domačih golobov.
Medtem ko sedi samica na jajcih, stoji njen možiček v njeni bližini na vzvišenem prostoru kakšne skale in prepevat' tam v malih presledkih svojo čeketek čeketek — krikrikri — čeketek čeketek čeketek — krikrikri itd. Ta pesem se glasi od jutranjega do večernega mraka. Oznanje-valec veselega dogodka, ki ga pričakujeta, je v svojo pesmico tako zamaknjen, da večkrat niti ne opazi nevarnosti, ki mu preti za hrbtom od četveronožne ali krilate roparice. Nevarnost opazi mnogokrat šele tedaj, ko ga tišči ena ali druga roparica že za vrat. Kakor vidiš, sinko, gnezda skalne jerebice tudi ni težko najti : prisluhneš, kje poje, in pogledaš malo, kje stoji modri možiček na, straži, pa izveš, da je v njegovi bližini gnezdo.
Dalje prihodnjič
IZ PRIMORJA
—Na potu na dopust se je smrtno ponesrečil. Stanko Ipa-vec od Škodnikov, občina Kal nad-Kanalom, je služil pri planincih (bersaljerjih). Pred nekaj dnevi je končal svoje službovanje in se je peljal iz Gra-diške, kjer je bil prideljen, s kolesom skozi Gorico domov. Mimo Solkana je vozil že ponoči. V bližini Dolge njive se je srečal s tovornikom, ki je imel priklopljen drugi voz. Kako se je pripetila nesreča, nihče ne ve: drugo jutro so nesrečnega Stanka našli delavci v mlaki krvi mrtvega ob robu ceste. Očividno je pri srečanju treščil s svojim kolesom v priklopnim voz in si razbil ldbanjo. Obležal je na mestu in šofer ni opazil, kaj se je zgodilo.
Tali oglasi
Prizor iz rimske ulice, kjer so italijanski dijaki demonstrirali za Fince in proti ruskim komunistom.
Telo skalne jerebice je nehajte oblike. Perutnice so v razmerju s telesom zelo majhne, ali {ljub temu letijo ptice neverjetno dobro. Ker se zaradi težkega telesa in majhnih kril težko dvignejo, povzročajo pri odletu velik ropot. Po hrbtni strani so krite s sk obelim, po trebuhu pa z umazanim, sivorumeno bar-/anim perjem. Malo višje perje na trebušni strani se vidno leii v levo in desno skupino lepo nanizanih, skoro rumenih, črno obrobljenih peres. Telesu skoro neprimerno majhna glavica sedi na kratkem in močnem vratu. Kljun in nogi sta krvavordeče barve. Od tam, kjer se neha glavica in pričenja kljun, se vleče Črna proga, ki je prek ljubkih očesc na obeh straneh vratu do črne ogrlice sklenjena nad prsnim košem in izpopolnjena do podbradka s skoro belim perjem. Kratek repek je sestavljen iz močnih, rjavobarvanih, pahljačastih peres s podrepkem.
Ako kotoma miruje, se med skalami zelo težko ugleda zaradi izredno varovalne barve. Ob brezvetrpih, sončnih in južnih dnevih so skalne jerebice zelo le-
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za dve družini, 5 sob in kopalnica spodaj in 4 sobe zgorej, garaža. Renta se dobiva $45 mesečno. Prodajna cena $3,600, takoj $2,000, ostalo na prvo vknjižbo. Vprašajte na 965 E. 77th St. (8)
V najem
se- odda stanovanje obstoječe iz 3 sob, kopališče in v kleti prostor za pranje. To je hiša sama zase. Vprašajte na 923 E. 67th st	(Jan. 5, 6, 9.)
loi^iopušTir
dobite na nevih Maytag pralnih ctrojih. Dobite f:udi popust za vaš stari pralni stroj.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave.
819 E. 185th St.
1'OUPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
mar ket coal co.
12G1 Marquette ltd ENdU-utt 1588 FIN PREMOG!
Točna postrežba!

Ko so hrasti iumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
^sPVr
Toda Herman je sam slišal ro-pstanje in tresketanje v stričevi sobi in že udiral vrata, ki jih je bil Preis pozabil odkleniti, ko se je bil vrnil iz kleti. S kuhinjske strani pa sta trgala in tresla druga zaprta vrata dva starčeva pomočnika.
Herman je slednjič razbil svoja; skoraj istočasno sta vrgla s tečajev vrata tudi pomočnika in vsi trije so drli Preisu na pomoč.
Kamena toča je prenehala kakor po čaru. Herman se je spo-teknil ob kamen, ki je ležal na tleh in se radi popolne teme ustavil, ne vedoč, kaj se je zgodilo.
Preis. je skočil nanj in ga prijel s svojimi koščenimi rokami za vrat.
"Razbojniki! Drži ga! Sem!" je vreščal razjarjeni starec.
Na njegov glas sta hlapca planila in v temi se je spoprijela in začela rvati gruča ljudi.
"Saj sem jaz! Spustite!" je kričal Herman. "Luč prinesite!"
Hlapca sta spustila Preisa in Hermana iz rok in eden njiju je hitel v kuhinjo po luč.
"Okno so mi razbili!" je spet začel cviliti starec in brizgal slino. "Držite jih! Držite!" je neprestano kričal in planil na ulico. Herman in hlapca so pograbili orožje in luč ter skočili za njim.
Luč in hrup sta spravila vso četrt pokonci; okna so »e odpirala in skoznje so se iztezali radovedneži; na ulici so zabrlele luči in pokazale so se temne postave oboroženih ljudi, ki so privreli na kraj razgrajanja.
Pokazalo se je, da je tudi na hiši, ki je stala nasproti Preiso-vi, razbito eno okno: Tjurja ga je bežeč, v navalu telečje vzhi-čenosti, ki ga je popadla, zdrobil s svojo velikansko pestjo.
Toda kakor so jurjevski meščani skrbno preiskovali ulico — krivcev niso našli, še celo njih sledov ne.
Fedor in njegovi tovariši so, ko so prišli do zasipa, legli k predoru in začeli prisluškovati.
Neko nerazumljivo šumenje, ki se je zdaj približevalo zdaj oddaljevalo, je prihajalo z vrha do njih: tam so šarale copate mojstra Preisa, ki je hodil po svoji sobi gori in doli.
Da bi pri takih okolnostih lezli v klet, se je želelo Fedor ju nevarno in začel je čakati, kdaj se po javi delovanje Ščenka in Tjur-je; ta dva sta se nekoliko zamudila in Fedor je začel izgubljati potrpljenje, kar se zdajci začuje na vrhu ropotanje in kričanje!
"Hitro za menoj!" je šepnil Fedor in prvi skočil z zidu; kakor hruške so se usuli za njim ostali in začelo se je delo: z nožem, vzetim pri ščenku, so parali omote in vlačili iz njih meče in hele barde ter jih dajali enemu izmed uškujnikov, ki je ostal na zasipu. Fedor je planil naravnost k skrinji, toda ta je bila zaklenjena z veliko ključavnico; Fedor je pograbil eno izmed hele-bard in okoriščajoč se s tem, da se je hrup na vrhu nadaljeval, z dvema udarcema odbil ključavnico in odvzdigniil pokrov; na sredi skrinje je stala vreča dobršnega obsega; Fedor jo je razvezal in njegove mrzlično žareče oči so zagledale sila srebrnega denarja.
Da bi z nikomer ne delil plena, je Fedor, pozabivši na vse, hitro upihnil luč in začel vlačiti vrečo iz skrinje, a je bila za njegove moči pretežka; Fedor je segel z obema rokama v denarje in začel basati z njimi žepe in si jih vsipati v nedrje.
Ta čas je hrup na vrhu hipo-
ma utihnil.
Fedor je hitro zaloputnil skrinjo, prižgal spet svetilko in začel tovarišem pomagati odnašati o-rožje.
"Šleme bi bilo dobro vzeti!" je šepnil Klim in njegova misel je bila takoj izvršena.
Pomagaje drug drugemu so se uškujniki začeli kobacati iz kleti; zadnji je ostal Fedor in njega sta dva tovariša, prijemši ga za roke, potegnila iz nje.
"lih, si pa težak, fant!" je rekel eden, ki ga je vlekel.
Fedor je molčal: v žepih in v nedrju je imel za poldrug pud srebra in mislil samo na to, da ne bi zazvenelo in izdalo njegove skrivnosti.
Vlekoč vsak po nekoliko hele-bard, mečev in šlemov so sled njič prispeli do pričakujočih jih tovarišev; Ščenek in Tjurja sta že bila med temi.
Ščekin se je obradoval in oživel, ko je zageldal plen.
V trenotku so si ga razdelili in v podzemlju že ni bilo več sodr-ge brezzaščitnih ubežnikov, temveč cela četa izborno oboroženih vojščakov.
Tjurja je ogledoval svojo, za svoje roke izbrano si najmočnejšo helebardo in njegovo cvrtnja-ku podobno lice je sijalo: prvič v svojem življenju je na svojo kakor kotel ogromno glavo posadil železen šlem! Ta se mu je držal sicer samo na temenu,, a ta okolnost Tjurji ni motila sreče: bojni okrasi so stal j v teh časih ogromnega denarja in tako orožje, kakršno je prišlo ubežnikom v roke, so premogli samo imoviti ljudje.
Viš!" je rekel samozadovoljno Tjurja. "S tem bi zdaj takoj zavzeli grad!"
Djakon ga je postrani pogledal, a je molčal.
Z odhodom je bilo treba hiteti: lastnik lehko vsak trenotek pogleda v klet in dvigne hrup; ščekin je poslal ščenka s Klimom na ulico poizvedovat in jima naročil, naj dobita in prineseta lestvico, da preplezajo mestni zid.
Poslana dva sta za dolgo izginila in se vrnila z neprijetno novico, da je lestvica, ki jih je bila že enkrat rešila, izginila.
Nepričakovana vest je na mah pokvarila splošno dobro voljo; vsi so čutili, da rešitev nikakor ni bila tako blizu in preprosta, kakor se je že mnogim zdelo.
ščenek, ki je bil v času svojega pohajanja dobro proučil mestno obzidje, je povedal, da ni ob obzidju niti pripravnega drevesa niti stavbe, s katerih bi bilo mogoče priti nanj in da so edini izhod iz mesta — vrata.
Ubežniki so se spogledali, ne vedoč, kaj bi ukrenili.
"Tako je!" so se razlegnili glasovi okrog. "Z orožjem jih vzamemo in s silo!"
"A ključe težko da ima stražnik; so najbrž na vrhu v stolpu, v stražnici. . . ." je z dvomom v glasu rekel Pogankin.
"čemu pa naj bi cela vrata odpirali?" je rekel ščekin. "Ali ni dure v njih, ka-li?"
"So . . ." je odgovoril Pogankin, "na posebno ključavnico." ' "Ali je ta velika?" "Ne posebno . . "Razbijemo jo, in konec besedi!" je odločil ščekin.
"Velik ropot bo!" je rekel previdni Pogankin.
"No, kaj za to? Saj nas bodo vseeno preganjali!" se je odrezal ščekin.
Seveda. . . ." so se čuli glasovi, "zakaj bi tu na ključavnico gledali."
Da bi stražo pri vratih nepričakovano prijeli, je Pogankin, ki je bil znan z mestnimi običaji, svetoval iti s prižgano lučjo, kakor patrola, ne skrivaje se. Nemško orožje in šlemi morajo preslepiti vsakogar, ki bi jih srečal Uškujniki so se začeli kobacati iz podzemlja in se postavljati po nemškem načinu v vrsto po dva in dva. Fedor z medvedom se je uvrstil v sredo in mala četa je odrinila na pot. Spredaj sta šla ščenek z laterno in Šče-
kin, zadnji v vodu je šel Djakon.
Niti v eni hiši ni svetila luč; ulice so bile puščobne, prebivalci so počivali v mirnem spanju.
Kakor je rekel Pogankin, tako se je tudi zgodilo.
Pod vrati dremajoči stražar' je začul odmerjene korake v tišini in dvignil glavo; ko je zagledal laterno, šleme in rezila hele-bard nad približajočimi se, se je umiril in požvižgovaje začel hoditi pod obokom vratnega prehoda.
ščenek in ščekin sta, ne da bi pospešila korake, krenila k stražarju in preden je ta utegnil od začudenja zakričati, je bil že prijet, razorožen in z zatisnjeni-mi usti položen na zemljo.
Ista usoda je doletela tudi njegovega tovariša, ki je spal v kotu ob zidu.
Fedor je skoraj hotel zadaviti ležečega stražarja in mu že stisnil vrat z rokami, a Djakon je Fedor j a odtrgal od njegove žrtve.
"Proč!" je rekel nejevoljno. "Zakaj bi moril?"
(Dalje prihodnjič)
K
E
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. UEnderson 2978_

ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB
vabi vse prijatelje in znance na svojo letno
V
srnjakovo večerjo
ki se vrši
V SOBOTO, SNE 13. JANUARJA
V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE., CLEVELAND, OHIO
Začetek točno ob osmi uri. Po večerji se vrši običajni ples in vsestranska zabava. Igrajb bratje Krištof. Vstopnice imajo, v predprodaji Člani kluba. Pridite!
Za klub, odbor.
"Pomagaj no, Klimuška!" je rekel Tjurja in sunil Klima s komolcem.
"Sem rtiar jaz tvoj Nikolaj U-godnik, ka-li!" se je obregnil ta. , "No, pa ti, oče?" se je Tjurja obrnil k Djakonu, ki je čemerno sedel bolj od daleč.
"Tudi jaz nisem prerok Elija, da bi na ognjenem vozu zdi-rjal čez obzidje!" je zagodel ta.
ščenek se je skoraj na vse grlo zakrohotal, a se je spomnil, kje je, in takoj prekinil smeh in si zakril usta z roko.
Nastala ovira ni niti najmanj vznemirjala in zadevala Ščenka: prepričan je bil, da je, misliti zanj, Djakonova dolžnost, in da je temu, naj pride še taka zadrega, malenkost, izmotati »e iz nje.
Ščekin se je dvignil s tal.
"Ako je tako," je začel, "poslušajte moj ukrep. Mimo vrat ne moremo uiti, zatorej jih je treba vzeti s silo!"
Prva, najstarejša, najveŽja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
*
e. S. K. Jednota ima nad 35,000 Članov in članic v odrasicm in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 105
V Clevelandu, Ohio je 15 nabih krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO. DOM In NAKOD!"
Če se hcčeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl podporn. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bo-iezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A'" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasl zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se olača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme aavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani In članice nad CO let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rtzervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 ltt stari čiani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. ,
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a-) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član an članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potoidl se. in pristopi takol.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli 6e nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.


NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca globoko potrti naznanjamo vsem Sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da so v Bogu zaspali naša preljubljena in nikdar pozabljena mati
Frances Russ
ROJENA HOČEVAR
v starosti 75 let so za vedno zatisnili svoje mile oči dne 6. decembra 1939. Doma so bili iz Kompolja pri Dobrem polju. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida smo jih dne 9." decembra 1939 položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče.
V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno lepo zahvaliti Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče, za opravljeno slovesno sv. mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Max Sodji in Rev. Louis Bazniku za asistenco pri sv. maši. Prisrčna hvala tudi Rev. Andrew Andreyu za navzočnost pri sv. maši v sank-tuariju.
Najlepšo zahvalo želimo izreči vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Ravno tako tudi tistim, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter vsem, ki so se udeležili sv. maše in jih spremili do groba.
Obenem se tudi želimo zahvaliti članicam Oltarnega društva, Marijine družbe za žene in Klub slovenskih vdov, ki so se udeležile skupne molitve ob krsti pokojne matere.	,
Naša prisrčna zahvala naj velja vsem sledečim, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci: Mr. in Mrs. J. Hočevar, Miss Mary Ferkul, Mr. John Ferkul, Mr. Joseph Ferkul, Mr. in Mrs. L. Krainz, Mr. in Mrs. M. Yapel, Mrs. Sarah Harrison and Family, Grafton, Ohio, Cleveland Graphite Bronze Co., German Beneficial Union.
Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za sv. maše za mirni pokoj duše pokojne matere in sicer: Rev. A. A. Andrey, Rev. L. B. Baznik, Mr. in Mrs. J. Hočevar, Addison Rd., Mr. in Mrs. A. Hočevar, Carl Ave., Mr. in Mrs. M. Zugel in družina, Carl Ave., Mr. in Mrs. L. Zehe in družina, Mr. in Mrs. J. Miš-maš, E. 72 PL, Mr. in Mrs. F. Grill in družina, Hale Ave., Mr. in Mrs. J. Oražem in družina. Carl Ave., Mrs. D. Oražem in družina, E. 74 St., Miss Mary in John Ferkul, Mr. in Mrs. L. Ferkul in družina, Mrs. Caroline Ferkul, Mr. in Mrs. J. Novak, Carl Ave., Mr. in Mrs. L. Zakrajšek, E. 147 St., Mrs. Julia Bokar, Mr. in Mrs; Jdfifph Bokar, Mr. in Mrs. Julius "Bokar,' WS Sophie"Bolratr,' MisrMsry b« kar, Mr. Michael Bokar. Mr. Edward Bokar, Mr. in Mrs. F. Pureber, Mrs. Mary Zupančič in družina, E. 73 St., Mrs. Lucy Baznik in družina, Mr. in Mrs. P. Zorc Mrs. in Miss M. Gornik, E. 63 St., Mrs. Anna Čampa in družina, E. 67 St., Mr. in Mrs. J. Gornik, E. 120 St., Mr. in Mrs. J. Mačerol, Glass Ave., Mrs. Mary Pižem in družina, E. 64 St., Mrs. Johanna Blatnik in družina, E. 71 St., Miss Frances Požar, Mr. Frank Novak, E. 73 St., Mr. in Mrs. C. Skully, E. 72 St., Mr. in Mrs. A. Skully, Bonniewood Dr., Mr. in Mrs. L. Skully, E. 92 St., Miss Helen Oblak, E. 72 St., Mr. in Mrs. Zakrajšek, E. 74 St., Mr. in Mrs. J. Centa. E. 74 St., Mr. in Mrs. J. Jeraj, E. 89 St., Mr. in Mrs. J. Zust, Edna Ave., družina Lončar. E. 69 St., Mr. in Mrs. F. Mačerol, Norwood Rd., Mr. in Mrs. J. Knaus E. 62 St., Mr. in Mrs. J. Fabian, Kempton Ave., Mrs. Mary Mišmaš, E. 76 St., Mr. in Mrs. C. Karlinger, Addison Rd., Mr. in Mrs. S. Brodnik, West Park, Mr. in Mrs. L. Maylin, Mr. in Mrs. S. Sito, Mr. in Mrs. F. Futty, Mrs. Mary Virant, Mrs. Uršula Gartroza, Mr. in Mrs. T. Arko, E. 70 St., Mr. in Mrs. F. Mramor, E. 76 St., Mr. in Mrs. A. Ogrinc. Mr. in Mrs. A. Jerina, E. 70 St., Mr. Frank Vadnal, E. 70 St., Miss Mary Hudolin, Miss J. Klančar, Mr. in Mrs. F. Zakrajšek, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. J. Gnidica, E. 70 St., Mr. in Mrs. G. Vugrin, Carl Ave., Miss Anna Jančar, Miss J. Zabukovec, Mr. in Mrs. F. Estanich, Mr. in Mrs. C. Stwan, Mr. in Mrs.' F. Peterlin, Glass Ave., Mr. in Mrs. V. Vokach, Norwood Rd., Mrs. in Miss Mary Prince, Mr. in Mrs. J. Brodnik, Edna Ave., Mr. in Mrs. A. Malovic, Donald Ave., družina Zigman, E. 63 St., Mr. in Mrs. J. Mlakar, E. 76 St., Mr. in Mrs. M. Kolar, E. 61 St., Mr. in Mrs. D. Tomazin, Mr. Charles Vondran, Mr. in Mrs. J. Hegler. E. 72 St., Wenzel družina, E. 62 St., Mr. in Mrs. J. Miklich, Mr. in Mrs. F. Klaus, West Park, Mrs. M. Andolek, Addison Rd., Mr: in Mrs.'L. Mišmaš, E. 72 St., Mrs. J. Ausec, Addison Rd., Mr. in Mrs. L. Bandi, Mrs. R. Urbančič, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Frank Brimšek, E. 70 St., Mr. in Mrs. J. Gornik* Giddings Rd., Mrs. M. Klaus, E. 64 St., Mr. in Mrs. F. Jaklich, E. 66 St., Mr. in Mrs. J. Starich, E. 143 St., Klub slovenskih vdov, Marijina'družba za žene, Young Ladies Sodality of St. Vitus, Mission Club, Girls of the Dill Mfg. Co., Richman Bros. Co., Richman Employees, Mr. in Mrs. E. Kuchenmeister, Mr. G, Rakar in družina E. 69 St.
Prav iskrena hvala Josephine in Mary Oražem za dar za tedenske lučke.
Nadalje naj velja naša iskrena zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba in sicer: Mr. Anthony J. Oražem, E. 74 St.. Mr. Joseph Bokar, Carl Ave., Mr. Julius Bokar, Kempton Ave., Mr. John Novak, Carl Ave., Mr. Joseph Strnad E. 67 St., Mr. Frank Potočnik, E. 69 PI., Mr. Johli Centa, E. 74 St., Mr. Joseph Ponikvar, E. 71 St., Mr. John Gornik, E. 120 St., Mr. Mirko Orel, Kempton Ave., Mr. Adolph Skully, Bonniewood Dr., Mr. Frank Vadnal, E. 70 St., Mr. Frank Oster, E. 71 St., Mr. Adam Polo, E. 69 St., Mr. Anthony J. Tiskur, E. 69 St., Mr. Joseph Nosse, E. 55 St., Mr. Jos. Glo-bokar, E. 74 St., Mr. Farnk Francel, Schaefer Ave., Mr. Stanley Sito, E. 70 St.
Ravno tako se želimo iskreno lepo zahvaliti Mr. Joseph Mačerol, Mr. Joseph Mlakar, Mr. Joseph Koželj. Mr. John Pengel, Mr. Joseph Strnad, Mr. Joseph Glach, ki so nosili krsto in jih spremili in položili k večnemu počitku.
Lepa hvala tudi vsem, ki so poslali pismeno sožalje. Prisrčno se želimo tudi zahvaliti sorodnikom in prijateljem, ki so prišli molit na dom osem večerov po pogrebu, posebno pa Mrs. Frances Kasunič, ki je vodila molitev.
Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za ,lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščenja ter so jim ravno tako najprisrčneje zahvaljujemo.
Vam, preljubljena in nikdar pozabljena skrbna mati, pa v globoki žalosti želimo, da sedaj po končanem zemeljskem trpljenju počivate mirno v zasluženem počitku. V ljubezni in hvaležosti se Vas bomo spominjali v molitvi in Vas ohranili za vedno v sladkem spominu. Večna luč naj Vam sveti in lahka naj Vam bo ameriška zemlja.
žalujoči ostali:
JOHN in JOSEPH RUSS. sinova FRANCES, MARY in ROSE poroč. Olschafsky, hčere HELEN, sinaha ^	DAVID, zet
MILDRED, ROBERT, WILLIAM, JOHN, RUDOLPH in JOSEPHINE, vnuki
Cleveland, Ohio, 9. januarja 1940. ,