List 39.
Natoroznanske stvari.
Kenguru.
Kenguru je najvea ival v Avstralii. V juni Av-stralii je 5 evljev visok, e sedi, z repom vred pa e vei, to se ve da. Najvei nek da je 9 evljev in 6 palcev dolg od nosa do konca repa. Rep je prav debel ondukaj, kjer se zane, dalje pa zmirom tanji; starim je nekterim dolg 34 evlje in teak. Nael ga je la-dijevodja Cook (Kuk) leta 1779; prej nismo ni vedili za-nj.
Tee presneto. Pa ima noge tudi tako ustvarjene: sprednji prav majhni, tako, da do nosa komaj dosee njima, zadnji pa dolgi, skor dalji, kakor je ves ivot. Kremplje ima ostre. Kadar sedi, sedi na vsem sveti tako, kakor leverica, rep pa dene po tleh, tako kakor je dolg, zviti ga pa ne more. Kadar tee, tee po konci, poskakuje z zadnjima nogama, z repom si pa pomaga, in vasi sprednje noge pritisne na prsi tako, kakor kak izveden tekalec. Uren je neznansko; lovci vasi ga pode 4 milje dale ez vode, ez hrib in plan, al vendar-le jim utee. V glavo je mil, podoben arinjakinji (Dam-hirschkuh). Nosnic nima globocih, uesa pa ima velike. Ona je teka 120 liber, on pa 200, kadar sta e do-rastla. Za prodaj je le zadnji konec z repom vred. Iz repa je zdrava juha in slastna.
Barve je razline, kakor je star in kakornega plemena. Navadno so po hrbtu temno-sivi kakor mii, ob straneh in spodej pa jasneji. Dlako imajo voljno, tenko pa gosto. Koa je za zastor na koijah; velja le pol dolarja. Mladii nekteri, pa malokteri so beli.
Kenguru je dvojnega plemena: manjega in vecega. Vei so po planjavah; vasi so jih cele krdela, kar po 130 150*) se jih skupaj pase, samo kadar se nehajo pojati, takrat nekteri mandeljci zapuste krdelo in gredo v samotne kraje, v lesove ; pa vsako krdelo se posebej pase. Najraje so v svitlih lesovih, po kterih se pasejo zjutraj , zveer precej v mraku, pa asi tudi ponoi. Kadar je poleti huda vroina, polezajo po senci; najraje so v hladnih votlinah in zijalkah v grmovji, pozimi pa po suhih peenih krajih, navadno na viinah po ve ur na tistem mestu. Prav lepo saj jaz tako mislim
*) Da bi bilo skupaj le po 3040 jih, to ni res. Pis,
312
menda je za oko, kadar se nekteri igrajo; nekteri travo striejo in mlado grmije; nekteri pa na strani lee, tako, da solnce greje jih. Manji, ti so pa temneji in spodej rudekasti, in najraje so po samotnih krajih: v zaraenih zijalkah, luknjah, pa nikoli ni po ve jih skupaj , kot po dvanajst. Meso imata oba plemena za-teglo, kumerno, da e psi se ne izrede njim, le zadnji konec je dober.
ive prav slono, samo kadar se pojajo, takrat se mandeljci hudo koljejo vasi. ive ob travi, posebno radi oberajo popke in mladike z grmovja. Tudi v ito zahajajo ondukaj, kjer raste. Vjeti radi jedo tudi kruh; kakor leverice, tako ga jemljo v sprednje noge in grizejo. Brez vode so lahko dolgo, zatoraj ni ne marajo za to; voda e je blizo ali ne kje tam, kjer se ustavijo, da je le pae zadosti, pa so zadovoljni.
Kenguru je prav krvena in bojazljiva ival. Al oi ima dobre in uesa; precej zaduha vse, karkoli. Ce tee, ni ne vidi, kaj ima pred seboj, zato vasi pritee naravnost pred lovca.
Kenguru spada k marsupialijem, zato ker tudi ima dva trebuha. Sej Rusi mu zato tudi pravijo dvuutrobka, to je, dvotrebunica. ivali dvotrebunice mladih nimajo popolnoma zrelih, ampak rode se komaj na pol zrele. Da mlado popolnoma izzori, zato ima ona pod unim trebuhom e en trebuh, tacega kakor kak ep, pa z ziski, da mlado sesa v njem; kako pa mladi pride iz unega trebuha v le-tega, to dozdaj ni e znano. Mladi je dolgo v njem, dostikrat mu je za zatije e potlej, ko e sam hodi okoli. Ravno tako tudi mladi kenguru. Vselej je kacih 60 dni v maternem trebuhu, in ko je zrel, da sam more venkaj, potem e le pride na svitlo, al kakor hitro uti kako nevarnost, precej pritee, mati pa ga kar zbae v trebuh, potlej pa bei njim, kolikor more. Vasi mati bee zgrabi svoje mlado, pa hajd! kar v trebuh njim, iz kterega tako prijazno gleda, kakor isto brez skrbi, brez vsega strahu. Popotnik Castella pripoveduje, da je sam vidil, kako je orel podil babico, ktera je precej velicega mladia imela s seboj. Rad bi jo bil zgrabil, pa ni upal si, pustiti je pa tudi ni hotel, temu preganjal jo je, ker je vedil, da reva pusti mlado, kadar se vpeha. Pa Castella je sproil, ter orla ustrelil, babice z mladim pa ne, preve sta se mu smilila.
Kadar Kengeru-om uga nevarnost, lovci, e jih drve, spravijo se in bee drug za druim: mladii naprej , stari pa za njimi. Castella pripoveduje to-le: ,,Gnali smo precej veliko krdelo kengeru-ov. Sprva nam se je zdelo, da zaostajamo, pa ulili smo jo in kmali bili skor prav tik za njimi. Pa imeli smo ve gospej s seboj, in zaprosila je ena za milost kengeru-u: babici, kije pustila bila mlado, da bi bila lae utekla; ali mladi je tekel za materjo in alostno upil. Skor so ga psi e zgrabili, pa vendar smo oteli ga in vzeli s seboj, toda kmali nam se je vsem tako priljubil, da ni tega; tako pohleven je bil". S to ivalijo je vsa druga, kakor z gorilo.
Natoroznanci veidel trdijo, marsupialija da so prav slabe, kar se tie telesnih moi, kenguru pa ni res slab.
Mati ima tri ziske, pa vsako leto ima le eno mlado. Pare se januarja mesca in februarja. Dobro bi bilo, od oktobra pa do marca mesca, da ne bi streljali jih. Ali Avstralci jih imajo za kodljive, zato si prizadevajo vse, da bi do cela zatrli jih. Love jih v zanjke, streljajo, pse zaganjajo za njimi, mesa pa ne jedo. Zatoraj ni kar ni udno, ker je zmirom menj jih, po nekterih krajih pa e prav malo. Ampak da niso res tako kodljivi, kakor Avstralci menijo, ve pa vendar-le kodjejo, kakor nai divji in hini zajci, al le ondukaj, kjer
imajo polje, arugod pa tudi ne, na pr. po stepah in pustinah, ktere so tako neizmerno velike, po teh isto ni ne, pa vendar tudi tod jih preganjajo in bijejo, kakor vedo in znajo.
Kenguru je nekoliko nevarna ival. S kremplji psa lahko raztrga, tako kakor mrjasec s svojimi ekani. Psa lahko vzdigne s sprednjima nogama, sicer pa stori s sovranikom tako, kakor medved: kar stisne ga k sebi in ugrizne. Kadar je ranjen, tee k vodi kakor jelen. Ne pogine ne kmali: e je tudi e smrtno ranjen, vendar e zmirom bei, dokler ne zgubi vse krvi, potlej e le se zvrne. Pa mora lovek varno ravnati njim e potlej, ko e lei. Pri zadnjih nogah ni varno, zato ne, ker rad brca in vasi hudo brcne in meso potegne z noge, ali kamor zagrabi. Podgoriki.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si