Štev. 44 (Tek. račun s pošto. - C. C. con la Posta) V Trstu, petek 29. oktobra 1926. :: Izhaja vtak petek dopoldne. Naalev: TRST - TRIE5TE CASELLA CENTRO 17 :: «11 pa: Via Imbrlanl V/III. :: 0O0------------ Izdaja: kontorclj MALEGA LISTA TEDNIK ZA NOVICE IN POU*. ucIO IV. UST. - Tiicste ■ C. C«.?•»<»'• USKO KNJIŽICA (Dr. Puntaj LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA) Mali koledar. Petek, 29. oktobra : Narcis; Ida. — Sobota, 30. : Alfonz Rodrigu,ez; Marcel in Klavdij. — Nedelja, 31. oktobra : praznik Kristusa kralja; Volbenk. — Ponedeljek, 1. novembra ; Vsi svetniki. — Torek, 2. : Spomin vernih duš. — Sreda, 3.: Just; Viktorin. — Četi’tek, 4. : Karel Bo-roimej, državni .praznik. — Petek, 5. : Ca-harija in Elizabeta. MALE NOTICE Brez domovine. 15 nezadovoljnežev, ki so bežali iz Italije, je izgubilo domovinsko pravico po vladhd mnredbi; premoženje se jim tudi zapleni. So odlične osebe: Bazzi, Cuzcna-ni, De Ambris, Donati (urednik Sturzo-vegia «Ropalo«), Fascialo, Frola, Grimal-di, Pedrini, Pistocchi, Rocca .Massimo (bivši fašist), Rossi Cesare (nekoč ude-žen pri umoru Matteottija), Salerno, Sal-vemini (profesor na vseučilišču), Scozze-se Cio otti, Tria/ca. Več policije. Ministrski svet se je bavil 'z novimi zakoni o javni varnosti. Zatrjuje .se, da bo ustanovljena poleg dosedanje varnostne službe še posebna politična .policija. Kdor se bo s politiko pregrešil, .bo lahko obsojen na prisilno 'bivališče (konfinacijo). Bojna ladja. V tržaški ladjedelnici pri sv. Marku so dodelali za italijansko vojno mornarico novo ofclopno križarko. V neideljo 24. oktobra so jo spustili v morje in ji dali ime «Triesteo>. Pril slavnosti je bila navzoča kraljeva princeziaija Ivana. Katerih je več. Francozi štejejo ljudi vsakih pet let. V Tuniziji so našteli pred 5 .leti (1921.) 54 tisoč Francozov, 84 tisoč Italijanov, 13 tisoč Maltežanov (Lahov z otoka Malte, ki je angleški) in čez 3 tisoč drugih pripadnikov. Letos (1926.) so (našteli 71 tisoč Francozov, 89 tisoč Italijanov, 8 tisoč Maltežanov in 4 tisoč raznih. Splošno število Evropejcev v Tuniziji je torej poraslo, .razmerje med številom Francozov in Italijanov pa se je spremenilo na škodo Italijanov. Francija namreč dela tako politiko (kdove, če ne tudi pri; štetju?), d.a priseljence pofrancozL Boji se velikega števila italijanskih državljanov, da ne bi se Tunizija priklopila k Italiji. Ne zabavljaj. Francoska vlada je zatrla italijanski list «La Riscossa«, ki so ga ubežni italijanski komunisti tiskali na Francoskem. Drug podoben list «11 Conriere de-gli Italiani1«, izhajajoč v Parizu, je baje dobil od francoske vlade svarilo, naj ne zaha/vlja čez fašistivsfco vlado v Italiji, ne, bo tudi on zatrt. Italija ne bo napadla Turčije. Neki listi na tujem so pisali, da namerava Italija napasti z vojsko Turčijo. To Vftst je '«Agenzia Stefani« zanikala; Italija hoče ostati v prijateljstvu s turško državo. Celo noč na vrvi. Iz Bočna sta šla v nedeljo 17. oktobra dva mladeniča na viisoko goro. Ko sta Prišla že blizu vrha, se je enemu spodr-8,blo in .se je zavalil po skali navzdol in si zlomil nogo. K sreči sta bila prej. do-vo.lj previdna, da sita vzela vrvi seboj, 'kakor je treba na nevarnih vrheh. Drugi tovariš jo ponesrečenca obdržal na vrvi, i° pritrdil, kakor je mogel, in hitel na-Zaj z goro iskat pomoč. Med tem je oni vioel celo noč z zlomljeno nogo nad mi globokim prepadom. Pomoč je brišla in »o ga rešili živega. Čudo je, da Po noči zmrznil. Morski vihar pred Trstom VISOKA PUMA IN VALOVI. LADJE V NEVARNOSTI. NESREČE IN SKODA. V nedeljo dopoldne so pri Sv. Marka spustili v morje bojno ladjo «Trieste». Komaj je zaplavala, začel je morski vihar nevarno naraščati in gnati ladjo h kraja. Vlačilca sta se zainan trudila, da bi jo udržala, če bi ladja sunila h kraju, nastala bi velika škoda. Pravočasno je prišel še en vlačilec na pomoč in potem so jo udržali. Z veliko težavo in nevarnostjo so jo prtrdili k plavajoči boji. Ma-šinist, ki je pri delu prišel na krov pomagat, je, sun j en od vala, padel in si zlomil roko. Vlačilci so morali potem še cel popoldan varovati novo križarko, da je ni odtrgalo. Pred mestom je morje vsled nenavadno visoke plime prišlo čez breg in se razlilo po trgu Zedinjenja in po trgu Tommaseo. V kavami Tommaso so gostje spet enkrat bežali na mize in divane; podobno v kavami Specchi. Morje je bilo zeleno kot travnik spomladi, pa razpenjeno in zburkano od južnega vetra. Velikanski valovi so butali ob nabrežje in pomole in zalivali vse z vodo. Ob varnostnih nasipih so se dvigale pene metre visoko v zrak. Male in velike ladje so bile v nevarnosti, da se razbijejo ob nabrežju ali potope v valovih. Sila elementa je trgala kot pest debele vrvi, železne verige so rožljale in se natezale kot strune. Neprestano so bili pomorščaki na delu, da so popravljali' škodo, pritrjevali in varovalk Neki parnik je sunil v Lojdovo barako na velikem pomolu (Audace); valovi so potem barako prekucnili na drag kraj. Marsikatera ladja je dobila resne poškodbe, ako se ji ni posrečilo pravočasno odriniti od kraja. Na varnostnem nasipu (digi) so videli človeka, ki je klical na pomoč. Rešil ga je neki parnik, ki je slučajno mimo peljal. Drugače M bil mož gotovo utonil. Na boji, katera označuje mesto, kjer je potopljena avstrijska bojna ladja «Wien» sta čakala rešitve tudi dva čolnarja. Komaj sta se še držala, da ju niso valovi vrgli v morje. Tudi njima je prišla pravočasno pomoč. Popoldne okrog poltreh je začel sever obračati. Oba vetrova sta se tepla in dvigala silne valove, kakoršni se redko vidijo. Parniki so plesali kakor mali čolni in jarbole so risala v zraku široke kroge. Nogo je zlomilo nekemu pomorščaku, ko se je pretrgala žična vrv pri vezanju parnika «Abbazia». Barkovlje so bile to pot tudi poplavljene. Na cesti ob morju je bilo vode za 20 cm na visoka Ko se je zopet odtekla, pustila je po cesti zeleno plast morskih alg. Sele proti večeru se je morje pomirilo, drugi dan pa je prišla pometat stara tržaška gospodinja burja, ki je prinesla s seboj občuten hlad. Odg. urednik IVAN PREŠEL Delo za ljudstvo... | V Atene je prispelo iz Amerike več za-I bojev, 'ki so bili označeni kcit carine pro-! sto blago in naslovljeni na ženo bivše-i ga državnega predsednika Pongalosa. Ko ! so to o pošiljatvi obvestili, mi hotela o i njej nič vedeti. Ker se ni! javil lastnik teh zabojev, so jih odprli im 'našli v njih za več tisoč dolarjev dragocenih ženskih oblek, umerjenih in namenjenih za Pan-galosovo ženo, ki si jih je ,pač morala naročiti, seveda iza državni denar, a se tega po padcu njenega moža ni upala povedati. Dragoceno pošiljatev iso nato na javni dražbi razprodali. Velik plen. V Biaricu na Francoskem .biva belgijski milijonar in finančnik Loevemstein. Tatovi ,so upali; dia njegova vila ne bo prazna im res se niso motili. V nekem predalčku /so našli ključe njegove blagajne in tako so si prihnalniili «,svinjski parkelj« ter dragoceni čas. Ugrabili so razne dragocenosti, katerih vrednost znaša okroglo 11 milijonov frankov. Ena sama biserna ovratnica je bila vredna 4 milijone^ Pozdrav. Lahki topničarji 59. polka, nahajajoči se v Civitavecchia pozdravljajo starše, brate, sestre, dekleta in zlasti fante letnika 1907. — Alojz Povir. Kako prilepi) ati znamke. To predpisih je treba na pisma in dopisnice znamke pri lepi j ati ma desnem zgornjem vogalu. Pošta .sedaj uporablja posebno električno pripravo za pečatenje znamk, če so znamke na drugih mestih prilepljene, izgublja uradnik dragoceni čas, ker mora taka pisma po starem načinu prepečatiti na. roko. V mestu pa, kjer je mnogo pisem, utegne radi tega pismo zamuditi en obrok pri odhodu. Mažarska luka na Jadranu. Poročali smo že, da bo menda Jugoslavija dala Mažarom svobodno luko ob Jadranskem morju. Mažarski zastopnik je bil radi tega že v Belgradu, kjer se vrše pogajanja. Mažari bodo dobili prostor ali v Splitu ali v Solinu, ali v Po-Ijudu. i Vsi bi radi obogateli. Družba «Fox Film« je razglasila v Trstu, da išče igralcev za kinematografske predstave. Oglasilo se jih je toliko, dia so kar na cesti stali pred hišo, se prerivali in prepirali. Mnoižica je s tako silo pritisnila v urad, da je vse prekucnila in prevrnila. Uradniki jih niso mogli pomiriti in so bili prisiljeni komaj pričeto pregledovanje odpovedati. — Znano je, da filmski igralci zelo dobro služijo, zato bi vsak rad postal v tem poklicu slaven in denaren, tembolj v času, 'ko je resno in pametno delo težko dobiti in »e še slabo plačuje. Ciklon na Kubi. Otok Kubo je obiskal strašen ciklon, o katerem so listi že pisali. Sedaj so izšle uradne številke o izgubah. Mrtvih je bilo 600 oseb, ranjenih 900, brez strehe jih je ostalo 6000. | Kar je za enega slaba j« za dragega dobro. Angleški štrajk se vleče v neskončnost, Angleško narodno premoženje trpi vsled štrajka dosedaj okoli 50 milijard škodo (v naših lirah računano). Ker ni z Angleškega dobiti premoga, kupuje ga Italija s* Poljskega. Vsak dan se ga pripelje po železnici čez Trbiž v Italijo najmanj 140 vagonov, včasih pa tudi več. Poljski premogovniki sedaj izvrstno zaslužijo, pa vendar dajo blago po nizki ceni. Prii jami Stane tona premoga 17 švicarskih frankov, prevoz do Trbiža 21 frankov. Vožnja od Trbiža do Milana, Genove, Turina stane 70-80 lir. Tako stane poljski premog v Genovi ne celih 300 lir na tono, dočim je stal angleški poprej okroglo 450 lir. Nova vlada v Avstriji. Raimekova vlada .se je umaknita in zopet jo sestavil vlado znani državnik mons. Seipe.1. Dobil je zaupnico z veliko večino. Calles nataknil škofovsko kapa Mehibanskii prezident je predložil kongresu postavo, po kateri' hi bilo naprej določeno število duhovnikov. Potopljene ladje. Na Atlantskem oceanu je divjal strašen vihar. Nekje .pri otočju Bermudih se je potopila angleška korveta «Valerija». Bilo je na nji kakih 100 oseb. Križarka «Capetown» jih je rešila 19, za druge se ne ve. Ti ki so rešeni, so /povedali, da so se 18 ur obupno borili z valovi; bili so do kraja izčrpani. >— V isitem viharju je prišel po zlu drug angleški parnik «Bast Way». Klical je na pomoč in nek parnik ga je šel iskat, toda zbal se je sam zase, da se ne bi potopil s svojimi 500 potniki. Od potnikov «East Way-a» je neka ladja rešila 12 oseb. Sneg na češkem. Po Češkem je čezinčez že zapadel sneg, ponekod do 10 cm na debelo. OPOMBE K spoznanju je prišla. Irene Castle, slavna igralka za kinematograf, je dosegla nekaj «slav e« tudi s tem da je vpeljala, širila in priporočala žensko frizuro a la 'Bubi, češ da je to posebno napredno in plemenito. Letos pa je proti nekemu časnikarju govorila vse drugače; rekla je: «Rotim ženske, naj ne oponašajo moških navad; Priznana, da sem •tudi jaz kriva, da sem to reč pospeševala z modo kratkih las in kratkih sukenj. Iz celega srca obžalujem svoj pogrešek. Amerikanke so se izprevrgle v poredbo fantaline in, moški beže pred njimi«. Nemška šola. Premembo slovenskih priimkov na nemško pisavo so že Nemci prakticirali na Koroškem pod cesarjem. L. 1923- so izšle naredbe tudi v avstrijski republiki, da se nikdo ne sme imenovati Mirko, Slavko, Ivan in slično im da se morajo družinski priimki pisati na nemški način. Neko tele z imenom Sršen se je ob času plebiscita pisalo Serschon (sehr schon — zelo lepo); bolj bi se prileglo Sehrdumm («zelo neumno«). Prcticeikvena vzgoja «Novice» so v letošnji 42. številki prinesle notico »Strašna statistika«, kjer naštevajo, koliko ljudi da je bilo nekoč v srednjem veku usmrčenih zaradi raznih zločinov na razne načine; nekateri so bili rada čarovništva sežgani na grmadi. «Novice» dostavljajo s prozornim namenom to-le pripombo: ((Pripominjamo, da so na grmadi sežigali ljuidi zaradi čarovništva z o dobravanjem cerkvenih oblasti«. Ta pripomba je kar s silo vrinjena noter v svr-ho, da /se kane v ljudi kapljica proticer-kvenega čuvstvovanja, češ taka-ile je .katoliška cerkev. Ljudem, iki se ne morejo ali nočejo bolje poučiti o takih resnih rečeh, zadostujejo /takele kapljice /strupenih pripomb, da zasovražijo polagoma Cedkev in vero. — Tu ne utegnemo zadeve same obširno pojasnjevati, pripomnimo le, da j,e bil človeški element v Cerkvi velikokrat kritike vreden. Saj se še dandanes dobe duhovniki, kateri ne spoznajo, kakšne so metode in kateri sio zadnji, cilji liberalno-edinjašfcega časopisja, pa s tako stramko simpatizirajo ali celo očitno pobijajo krščansko gibanje v javnem življenju. Njih predniki so se s škrici bratili nekoč pri sežiganju čarovnic. Cerkev pa varuje Bog, da je ljudje ne razdenejo. Kristus-vladar Letos katoliška cerkev prvič slavi Kristusa kralja s posebnim praznikom zadnjo nedeljo oktobra. Da je cerkvena oblast vpeljala ta praznik, bili so tudi posebni razlogi v sedanjih časovnih razmerah. Moderno poganstvo oznanjuje popolno neodvisnost človeka od Boga in vsega nadnaravnega. To neodvisnost oznanjuje za posamezno osebo, za družino, za vsako svobodno združbo, s posebnim poudarkom pa za državo. Posamezniku je na prosto damo ravnati kakor se mu poljubi; odgovoren ni za svoje početje ne Bogu, ne človeku. Otrok sme odreči pokorščino staršem, žena zvestobo možu; uslužbenec sme slepariti gospodarja, gospodar uslužbenca. Kdor more, se sme prepuščati neomejeni razbrzdanosti, alkoholizmu, nečistovanju, poklicnemu sleparstvu, tatvini in ropu. Nobene odgovornosti ni. Vsaka omejitev te razbrzdane prostosti se smatra kot nasilstvo nad naravo. Družina je v razpadu. Zakon se ne smatra več kot sveta dolžnost in neločljiva vez. Naravni namen spolnega združenja se dogovorno naprej izključuje. Se celo legitimini zakon se prevrača v leglo pregreh. Življenje se pokončava in ljudje še drzno govore: Nikogar nisem ubil. Poklicani pomočniki mladega življenja so v tajni zaroti proti človeškemu rodu. In kar pride v življenje, se vzgaja kot fffinejša žival«; v kletki naturalizma se mn zapira vsak pogled na obzorje večnosti, preči se mu vsak polet k višinam i-dealov, zatira se v njem vsa moč plemenite osebnosti, vzgaja se prazen meh, številka za urad ali delavnica, za ječo ali norišnico. Tudi vse javno življenje hočejo snova- ti neodvisno od Boga, od vesti, od višje, objektivne pravice. Država je postala sama sebi namen in državljani so se ponižali ne le v «podložnike», ne v «sužnje», ampak v brezosebne številke, s katerimi oblastniki ravnajo kakor z drugo materijo. Država kot taka noče ničesar vedeti o Bogu, o duši, o večnosti, o prirojenih, neoddatnih pravicah človeške o-sebnosti, češ da vse to nje ne zadeva, da leži izven sfere državnih nalog. V isti sapi pa raztega sfero svojega vpliva na celega človeka in izključuje vsak drugi vpliv: vpliv družine, Cerkve, svobodne organizacije. Ves človek mora biti državi podvržen in vendar boljši del njegovega bitja izločen. Tako se ustvarja n-metna dvojnost: človek-državljan in člo-vek-oseba. Ustvarja se dvojna nravnost: javna in zasebna. Zasebno ti milostno dovolijo Boga spoznavati, verovati razodeti nauk, priznavati katoliško cerkev ; na skrivnem smeš celo prejeti sv. zakramente — ko pa stopiš v javnost kot uradnik, profesor, učitelj, trgovec, ravnatelj tovarne ali banke, podjetnik, pisatelj, pesnik: tedaj si drngi človek in ne pozabi, da v javnosti nima Bog ničesar o-praviti. To je nauk modernega poganstva. Posledice so strašne: pogubne za posameznike, pogubne za narode in države. Sami vse to doživljamo. Rešitev je le v polnem povratku nazaj pod božjo vlado. Oprostiti se moramo vsake duševne sužnosti, dati veljavo e-notni in močni osebnosti, postati svobodni otroci božji, nikomur ne v strahu razen Bog n. Preustrojiti moramo javno, družinsko in zasebno življenje po pravcu nespremenljive božje postave. To je pomen praznika Kristusa-kralja. Za združene države Evrope (Iz peroiila poslanca Besednjaka). Nadaljujemo poročilo o kongresu na Dunaju. Zadnjič smo objavili gospodarske sklepe. Danes Je na vrsti vprašanje narodnih manjšin. Razprave o tem važnem predmetu so se vršile v odseku. Znani manjšinski pisa tel j Camillo Morocutti je imel uvodno predavanje, ki nas jo vpeljalo v razpravo. Poudaril je, da se bomo pečali na vseevropskem zborovanju samo z evropskimi narodnimi manjšinami in izključili iz debate 'narodne manjšine v angleškem imperiju ter v Sovjetski Rusiji. Manjšinsko vprašanje v angleški svetovni državi jenekaj posebnega in se ne da primerjati z našimi razmerami. «Umsko manjšinsko vprašanje pa je že irešeno, ker so dobile manjšine lastne sovjetske avtonomije, kakor poročajo 'poučeni poznavalci razmer*. Kar se tiče evropskih manjšin smo vsi prepričani, da je trajna, vsestranska in prava izaščita manjšin 'mogoča samo v Združenih državah Evrope. T;u se nam pa vsiljuje teihtlno vprašanje. «A.li mi dnevno rastoče sovraštvo, neprestana krivica, ter množeče se nasilje, pod katerimi ti-pijo malnjšiniški narodi, naj večja ovira za ustanovitev Panevrope? Ali si sploh * moremo misliti, da pride do vseevropske zveze, dokler je 40 milijonov Kvropejcev, to se pravi vsaki deseti pre-bivalec Kvrope, 'izročen zaničevanju in preganjanju, kakor da bi bil državljan druge, manjvredne države? Kdor želi Združene države Evrope, mora pomagati narodnim manjšinam. Največja 'nevarnost nezadovoljnih manjšin tiči v tem, da se nakopiči v ljudstvih s Časom tolika narodnega sovraštva in toliko maščevalnosti, da se 'Sovražni izJbruh ne da potem več preprečiti. Desetletja trajajoče narodno zatiranje je enako vojnemu oboroževanju«. Samo svobodni narodi se lahko združijo. «Nagromadeni! srd ‘brezpravnih manjšin; se mora raivnotako nujno raznesti, kakor se tekom desetletij kopičeni topovi in milijoni pušk kljub mirovnim kongresom in razsodiščem končno vendarle sprožijo«. Kakor se le svobodni in enakopravni možje družijo k plodnemu skupnemu delu, tako morejo tudi le svobodni in enakopravni narodi skleniti pravo evropsko zvezo. Močni vladajoči narodi morajo revidirati dosedanjo manjšinsko politiko, kajti «klju'b vsemu napredku v umetnosti raznarodovanja in asimilacije je popolnoma nemogoče zatreti miljone evropskih manjšin.* ((Kulturna avtonomija, ki so jo dobile manjšine na Estonskem, je temeljni kamen v razvoju evropske zaščite manjšin. Edino kulturna avtonomija omogočuje manjšinskim narodom, da ohranijo zvestobo toliko držarvi kolikor lastnemu narodu.« To so glavne misli, ki jih gospod Mo-roeutti razvil in ki so tvorile izhodišče razprave. Nepopustljivi MalorusL Najznačilnejši je bil v debati nastop Malorusov. Kakor še na vseli mednarodnih zborovanjih so tudi na Dunaju zahtevali Malorusi polno samoodločbo narodov. Profesor Lozinski je dokazoval, da so mirovne pogodbe ustvarile vse preveč manjšin, ker so potegnili diplo-matje državne meje, kakor se jim je zljubilo. «Ako bi bila Nemčija zmagala, bi bila lahko potegnila mejo recimo preko polovico Francije in tako bi -bili postali Francozi čez noč narodna manjšina Nemčije. Vsak razume, da bi v tem slučaju Francozi kljub temu ne bili manjšina. Narodna manjšina so samo ljudstva, ki žive raztresena na tujem ozemlju, -nikakor pa ne narodi, ki prebivajo strnjeno na domači grudi in imajo v dvoji sredi le odcepke gospodujočega na- roda. V takih slučajih je prav za prav vladajjoči narod manjšina. Kakšna manj-šina smo n. pr. mi Malorusi na Poljskem? Nas živi osem miljonov na e-notnem ozemlju in med nami je 25 od sto Nemcev. Poljakov in Židov. Večina smo mi, to je naSa zemlja. Predlagam, da ,se prizna takim manjšinam pravica do samoodločbe. Ljudstvo naj samo odloči, je-li hoče ostati v sedanji državi ali želi imeti neodvisno državo ali se pa priključiti istokirvnim bratom v sosedni deželi.« Ustanovi se stalni odbor za manjšine. Resolucija, ki jo je predložil v tem smislu Lozinski, je bila seveda nesprejemljiva, ker bi se bili .zastopniki večinskih narodov takoj razšli, ako bi bila prodrla. Malorusi stavijo .predloge, ki odgovarjajo njih položaju .in ne položaju vseh manljšini. Oni predstavljajo pač na Poljskem ogromno silo, kateri poljska vlada, ne more do živega. Svojo resolucijo so predložili tudi Ogri, svojo češki Nemci;, svojo Nemci iz Nemške republike, svojo sem predložil in utemeljeval tudi jaz, ki je odgovarjala seveda zopet našim razmeram. Najbolj milo in mehko resolucijo so imeli Francozi, ker so pač narod brez lastnih manjšini. Resolucija: Po peturni razpravi smo se začeli bližati sporazumu in se končno zedinili na nastopno resolucijo, ki jo je sprejel tudi kongres: »Odbor za politične zadeve in za zaščito manjšin priporoča prvemu panevropskemu kongresu ustanovitev stalne komisije, kateri naj se naloži naloga, da temeljito proučuje vsa vprašanja, ki se tičejo narodnih manjšin, in da izdela na podlagi takega študija in v sporazumu z Interparlamentamo unijo, z Zvezo društev za Zvezo narodov ter s Kongresom manjšin v Ženevi določne predloge, s katerimi naj bi se zajamčile pravice narodnih manjšin v Evropi. Kongres je prepričan, da bo sprčo današnjih evropskih državnih meja vseevropsko gibanje doseglo šele z rešitvijo manjšinskega vprašanja zaželjene u-spehe.» Važno je nadalje, da se bo časopis ((Paneuropa« pečal odslej tudi a 'manjšinskim vprašanjem. Rusija in Anglija. Odsek, v katerem sem sedel, se je imenoval »Komisija za politiko in za zaščito manjšin«. Čisto politična vprašanja so bila torej tudi na dnevnem redu. Toda ne tv odseku in ne na javnem zborovanju kongresa se niso razmotrivala prašanja, ki bi utegmila zanimati naše bravce. Grški minister Politis je razpravljal n. pr. v sicer mojstrskem' govoru o razmerju bodoče Zveze evropskih držav do Zveze narodov, Mažar Lukacz je udaril po mirovnih pogodbah ter se pritoževal, da so Ogri zgubili pod tuje države eno tretjino svojega naroda, na kar ga je predsednik .poklical k redu, in slišali so se še drugi splošni govori. Zanimivo je le, da se je razpravljalo v odseku tudi razmerje vseevropskega gibanja do Anglije in do Sovjetske Rusije. Nekateri so bili mnenja, da Anglija ne spada v Združene države Evrope, ker ima večji del svojega oizemlja v Aziji, iAmeriki, Avstraliji in Afriki. Glede Rusije sta pa nastali kar dve struji : eni so bili za vkl j učenje, drugi proti. Meni se je zdelo sicer sme&no, da bomo mi v odseku sklepali o tem, ali naj se Rusija vključi v evropsko zvezo ali ne. Ne ima in ne kongres ne bo o tem sklepal, ker bo o tem odločala Rusija sama, če se ji bo zdelo potrebno. Kljub temu so se vsi slovanski člani postavili odločno na stran Rusije in tako je nastala resolucija, v kateri je rečeno, da bi vseevropska organizacija pozdravila z veseljem, ako bi so Rusija priklopila Združenim državam Evrope. Isto velja seve tudi za Anglijo. Zanimivo je to le v toliko, >v kolikor se panevropska organizacija ni postavila na protiirusiko stališče, kakor je sedaj v zapadni Evropi v modi. Za duh orga-zacije je to značilno. Duševna priprava mladine. Tretji del problemov, s katerimi se ja bavil kongres, ,so bili tako zvani duševni problemi. Nastopali so govorniki ter poudarjali, da morajo evropski na-rodi spoznavati medsebojno svojo kulturo, eden drugega spoštovati In se eden od drugega učiti. Vsi veliki možje ,so koristili napredku celega človeštva in ne samo lastnemu narodu. Niti en evropski narod ni zgradil svoje omike samo na delu in pridobitvah lastnih sinov. Vse, ‘kar imamo, je zraslo iz skupnega dela in zato si dolgujejo vsi evropski narodi sprotno hvaležnost. Ta resnica mora prodreti v množice in iz tega se mora razviti enotna evropska zavest. Veliko nalogo in veliko odgovornost imajo v tem pogledu znanstveniki, pisatelji iB vzgojitelji mladine. Prenehati mora narodna nadutost, ki povzdiguje lastni narod v nebesa in gleda s preziranjem in zaničevanjem na druga plemena. Posebno važna je vzgoja šolske 'inja-diine, ki dorašča danes v duhu nacionalističnega sovraštva. Zato je bila predlagana o šolskih knjigah resolucija, ki se glasi : Naloga šole. «Ker obstoji največja duševna ovira za prijateljsko sodelovanje med narodi v pretiranem nacionalizmu, ki se vceplja otroku že tekom šolske vzgoje, priporoča vseevropski kongres, da se pouk v šolah uredi po naslednjih načelih : 1. Šolske knjige, ki hujskajo k medsebojnemu sovraštva in k vojni, se nadomestijo s takimi, ki vpoštevajo sprotno odvisnost evropskih narodov in oznanjajo njih medsebojno spoštovanje. 2. V tem smislu je treba vplivati stalno na vlade evropskih držav. 3. Dokler se taka temeljita revizija šolskih knjig ne izvede, je treba poskrbeti, da se v vsakem oziru pojem nad-narodnosti ne tolmači v šoli kot proti* narodnost, narodno izdajstvo ali slično in da se naše gori označeno stališče ob vsaki ugodni priliki primemo oceni.* To je hila najvažnejša resolucija ((duševnega zborovanja«, na kar se je kongres zaključil. Kset. neslan is vrne Navada je po mestih, uporabljati besedo «kjmiet» za vsako vrsto žaljivega zavračanja ali označevanja. Kmet jim je prispodoba vsake neumnosti, zabitosti, .nerodinosti in hudobije. Tako se tudi vražo, vedeževanje in čarovan.je očitajo kmetu kot znak duševne zaostalosti. Nedavno je imel neki zdravnik predavanje v Mariboru ma «Ljudski univerzi* o medicin^ »kih vražah. Dasi gotovo ne namenoma, je vendar zabaval poslušajoče občinstvo na račun kmečke zabitosti. Med poslušalci so bili seveda itudi ljudje kmečkega izvora, katerim ni moglo biti1 všeč, da se prvi stan v državi takole smeši. Z vso resnobo je tedaj treba zavrniti tako smešenje. Zato «Miali list« kot glasilo kmečkega naroda porabi to priložnost, da pove vsakemu svojo. Kje je doma praznoverje. Kdor pozna življenje mrda le iz salonskih romanov, utegne biti prepričnJn, da je kmet ves poln praznoverja, meščan Pa prosvetljen, izobražen in svoboden. Ta reč pa ni v takem razmerju. Priznali bomo, da Se po kmetih praznoverje najde, toda po mestih ni čisto nič bolje. Med preprostimi mehčani se najdejo vise P°' dobne vražo kakor med kmečkim ljudstvom. Tem slabše pa je, da ima tudi visoka gospot|a grozno veliko prazni« vere. Na pr. Številka 13 kot znak nesreče je skoro izključno veljavna med lx>ljš° gospodo. To gre tako daleč, da po nekaterih palačah ne najdete sobe s št. 13, ker se je vsak teh vzvišenih prosvetljence1’ boji; pri numer.iranju sob so ta ( S. Glovannl) od 9-12 in od 3-7. BDE B3^V9SNSxV:0<5N-/t’6NS/t)0SNA^e)6\a^t bili 4 tuji duhovniki. Pela sta oba cerkvena zbora, stari in novi. Po mnogih letih je bilo spet prvič dovoljeno, da isrno istreljalii s topiči, kar je slovesnost zelo povečalo. Hvala vsem, ki so pripomogli, da so je vse tako lepo izvršilo ! PUČE pri Kopru. Malokdaj se mi drugi oglašamo. Pa tudi to pot ne bodo glasi veseli. Letos nas je toča neusmiljeno potolkla, tako da nekateri niti kisa ne bodo napravil! — Pri nas smo. pa vkljub slabim letom popravili cerkev, ker smo spoznali, da je treba. Zahval j ujemo se še posebej tistim izven naše podružnice, ki so k popravilu cerkve prispevali.. — Imamo tudi zbor! cerkvenih pevcev, ki si žele pomoči in napredka. Prav ibi bilo, da bi se tudi njim priskočilo na pomoč. Posebno kličemo fanttom in dekletom, naj -pokažejo, da čemijo bolj cerkev nego ples. Podružničan. rz PREŠNICE. Dne 21. t. m. je bil v naši vaisi pogreb mlade naše rojiakinje Karmele Bolčič. V najlepših, osemnajstih letih, j.e morala zapustiti svet. Lepi pogreb je pričal, kako jo je vse ljubilo. — Užaljeni oče je poslal to-lc zahvalo: Ob smrti in pogre-' ^filllllHIIHIIIIIIIIillllllllllll|||||||Mll|||||||||HIIIII||IHIIIIillHt^ bu moje ljube hčerke so dekleta in fantje jj| ~ domače vasi izkazali podpisanemu toli- S ko dobrega, da se jim čutim dolžan tudi javno zahvaliti'. Društvi iz Prešnice in iz Ocizle naj sprejmeta zahvalo ;za petje pri grobu in za krasni venec; dekleta iz vseh vasi, tudi i>z Klanca, Ocizle in Petrinj za E specialist sa sobe in . usta 'spremstvo na 'zadnji poti. g sprejem n Vsem, ki ste nam pomagali in obiska- g vali našo Karmelo: Bog povrn! t Mi ta Travniku št. 201 Martin Bolčič, oče. = E ____________________________________ | in v AJdovSeirl nasproti : | posojilnici | j ^HNlllllllllllllllllliUllllllllilllllllllllllllinillllllllllllllUilllllllF Jakob Bevc urarna In slatarna TEST * Caipo S. (žlicomo št. S ZLATO kupuje v vsaki množini po ‘najvišjih cenah. KRONI plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. Zobozdravnik it: ZANIMIVOSTI. Slab konec šale. Ko je 8. septembra v mraku posestnik Anton Turnšek iz Zavratnika v litijskem okraju šel proti domu, je srečal svojega prijatelja Karla Klopčiča, rudarja v Sita-njeviskemi rudniku, ter ga je v šali is palico mallo udarili čez hrbet. Klopčič se je hotel najbrž ubraniti pred udarcem ter je pri tem prav neznatno ranil Turnška s koso. Ta na 'majhno prakso na levi roki ni obračal nobene paižnje. Sele peti dan jo začutil večje bolečine po vsem životu, potem je dobili krče in se sploh ni mogel več gibati. Okrajni zdravnik dr. VVisinger je ugotovil »tetanus«, kateri bolezni je po strašnih mukah dne 27. septembra podlegel. Neznatno rano je Turnšek najbrž o-kužil s konjskim gnojem, v katerem se zelo pogosto nahajajo bakciili tetanusa. Nizozemska pridnost. Nizozemski (holandski) narod se jo moral stoletja boriti za svojo zemljo, ne toliko z ljudmi kakor z morskimi valovi. Kakor znano, leži več kot ena tretjina Nizozemske 1-5 m pod morsko gladino. Treba je bilo zgraditi tisoče kilometrov varovalnih nasipov, celo omrežje kanalov, ki služijo obenem prometu in končno tudi naprave za črpanje vode. Nizozemski nared se je v to svrho poslušal gonilne sile vetra in zgradil nebroj za nizozemsko pokrajino značilnih mlinov na i veter, T,i mlini črpajo vodo iz nižje (to je j pod1 morsko gladino) ležečega polja v višje ležeče in z nasipi zavarovane kanale. Težkoče, s katerimi se jo moral nizozemski nared’ boriti stoletja, pa so nared us-1 posedi l e za n apredek. Pogum, lotiti ©ej najtežjega dela, je Nizozemcem vsled tega že prirojen. Sedaj se pečajo z osušitvijo Zuyderskega jezera. Da si .moremo približno predstavljati ogromno nalogo, katero si je stavil ta narod; naj omenimo, da .se bo po preteku osuševalnega dela, ki bo trajalo 30 let (pričelo se je 1. 1918.) pridobilo 224.000 hektarjev nove rodovitne zemlje, torej cela nova dežela. Stroški osuševanja so preračunani na nič manj kot 6 milijard lir. Težkoče nizozemskega naroda, kakor tudi njegove večstoletne napore za pridobivanje nove rodovitne zemlje dobro označuje sledeči pregovor: «Bog je ustvaril svet, nizozemski narod pa Nizozemsko«. giiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiit,- 5 Primarij kirurg sanatorija •: 5 Villa S. Giusto in občinske £ ^ bolnišnice v GORICI 1 Dr. LOJZE SUHIC, I prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21-11, telefon Stev. 196. •^■"■v.vv.v.v.v.vv.vv.v.v.v.v.v.v.v.v-v.v!" PRIMARIJA dr. M. de Fiori = v Gorici ====» C*p*o Vittofio Cm. 111. 1* Sprejema od 9-12 in od 2- PRIMARIJ 1» Ravnatelj očesnega oddelka v goriški mestni bolnišnici. Izučen na očesni kliniki dunajskega vseučilišča. Specialist za bolezni ni očeh Sprejema od 10-12 in od 3-4 - Gorica, Corso G. Verdi 24. H 'Rh-r... m.,,.........rr*<& sprejema ittisaTmiM.U GOSPODARSTVO za 2gaD]ekDttane Kmetje, kii nimajo lastnega žgajrujeku-barskega kobila, smejo kuihait,i žganje pr; drugih ipoise^tniiMh tooffla. Posestmik kotla pa mara prijaviti na Ufflcio tecnico di Finainza, da hoče oddati v najem ali posoditi kotel od dmeva 'do- dneva prizadeti stranki. Prijava se napiše na ne-kolekovanem papirjiu takole : Avviso dl cessione a nolo o in prestito II sottoscriitto .... pomessore di mn apparecohio di distiLLazioiie Njo . . nel Camune diil . . . . fraziano . . N .o . . . dieliia.ra che intende cedere a nolo il proprio apparecchio al Siginor ...............Comune..................frazione N.o .... per i giorni........................ La 'lavorazione avverra in. casa del pos-sessore dteill’appareechfio. DaAum. Podpis posestnika kotla. Tako izjavo maj izroči posestnik kotla ali pa stranka, ki liočv kuhati žganje na tujem kotl.u pri imenovanem uradu, ko zahteva od urada; dovoljenje za žganjekuha Tehnični finančni! urad je v Trstu mia Cor-so Cavour št. 6 (od glavne postaje proti morjiu), v Gorici pa v ulici C urdu c-ci št. 6. ZaJ žganijeikuharje na Goriškem je pristojni urad v Gorica -določil tudi uradne dneve za to zadevo: a) za Vipavce, Idrijo in Kras je urad (UffLcio tecnico di Finianza) nia razpolago ob sobotah; ;b) za SoSko dol imo, Cerkno, Podbrdo, Grahovo, Tolmin, Bovec lin Kianal je urad na razpolago, ob torkih. Tožbe koroškega kmeta «Koroški Slavenec» piše : Tako daleč smo že prišli, da kmet nima -denarja za domače potrebščine, kaj žele- za -davke. Drug za drugim ni v .stainu plačati zaostale davke, ker ne -more spraviti živine v denar in sploh nihče ne vpraša, če ima kaj prodati; in žito voziti daleč v -mesto in ga tam prodati ina poli zastonj, se ne izplača. Človek hi pričakoval, da bodo to upoštevale -davkarijie. A one neizprosno tirjajo vse do zadnjega groša, če ne, napovedo rubež. Kmet ne- bo mogle 1 drugače poravmati davkov, kakor ■da bo gnal kravo na davkarijo. Včasih se je naša živina izvažala v druge dežele, v inozemstvo, a sedaj je izvoz popolnoma obtičal. Mesarji po mestih kupujejo živino iz inozemstva. Če stopi kmiet k mesarju in mu1 .ponudi žival, te-diaj ga bo najprej nahrulil, da kolje jugoslovansko in ogrsko živino; če je ravno pri volji, mu ponudi malenkost, ki ni niti za trud. Da živina nima nobene cene, so krivi kmetje deloma tudi saani, ker niso organizirana v zadrugah, temveč so odvisni od organiziranih mie-»etarjev in prekupcev, ki sedaj naš trg nalašč ignorirajo, da bi' iztisnili od .kmeta še nižje cene. In vlada za vse .panoge bolj skrbi, ediino kmečki' sta® zanemarja, ga vedno Je izžema. Ker je bilo premoženje nekaterih špekulantov v nevarnosti pri centrallni banki, jim je vlada takoj priskočila, na pomoč z milijardami, a če je obstoj kmetije vsled ogromnih pristojbin- v nevarnosti, tedaj je držajva brezobzirna in neizprosna. Naj pride dandanes -človek kamor hoče, povsod vlada na kmetih mnenje, da je sedanji položaj za kmeta inevzdržljiv. Ako država od kmeta tirja davke, ima tudi dblžnost skrbeti za njegov obstoj. ni. Prošnji morajo dodati potrdilo veteri narja, da so ovce zdrave. Povedati mora v prošnji tudi, kje bo pasel. Župan tiste občine bo izdal pismeno dovoljenje, katero mora ovčar vselej' pri sebi imeti. Za prehod skozi razne občine treba vzeti vselej najkrajšo pot in ne pasti ob cestnih jarkih ali na tujem zemljišču brez dovoljenja lastnika. — Paša sploh je do voljena le od solnclniega vzhoda, do zahoda, Trst-Reka in Hamburg-Bremen. Že od 1. 1925. se je bila tarifna bitka med na Šimi pristanišči tu na jugu in onimi na nemškem severu. Nemške železnice so vozile tjagor napol zastori j in odjedale tako Trstu blago, ki bi drugače prišlo na Trst. Zdaj so se pogajali v Hamburgu za stopniki prizadetih držav. Pravega miru niso sklenili, vendar premirje do konca prihodnjega leta. Na železnicah se bo u-veljavila za to dobo prvotno predpisana tarifa. Cene po Italiji. Pšenica: Brešija 199-200, Mantova 202-203, Padova 190-200, Verona 204-206, Videm 185-190. Koruza : Brešija 90-98, Mantova 106-110, Padova 104-110, Verona 108-110, Videm 98-110. Živina: voli 320-550, krave 350-550, teleta -K0-725. Seno: Mantova 72 75, Padova 70-75, Verona 57-70, Castel-franco 55-65. Cena zlata. Dne 26. oktobra je bilo do biti za 100 zlatih lir 490 papirnatih. Ce kin 20 kron je veljal 90-95 papirnih lir Fo eein je lira? Dne 26. oktobra si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 38.50 L. za 100 (. kr#n — 65.75 L. za 100 fr. frankov 68.— L. za 100 iilingor — 290.— L. za 1 dolar — 21.50 L. za 1 funt — 105.50 L. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastono Dolinar, Trst - Via Ugo Poloalp 5. ČISTILO ZA ZOBE crfdeal», sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta, odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. Kdor ga pravočasno vpo-arblja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na % 1 vode in se izperejo usta. Če mo-čno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki i m a,j o pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in čma pasta. Ima fln okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. —- Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. - Bistrica. Ovčja paša v Furlaniji. Videmska prefektura je izdala naredbo glede potujočih ovčarjev. Namen naredbe je čuvati zasebno Iasit, ozimino in pa zabranjevati okuženjo živine. Po naredbi morajo ovčarji, ako hočejo iti s čredo iz ene občine v drugo, vložiti pismeno prošnjo na domačega župana in potom njega tudi na župana druge občiine, kamor so nam en je- GL V KOL. Jako učinkoviio sredstvo po sebno v poletnem času in v vročini Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva st le v lekarni Castellanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vzporedno z ulico via deli’ IstriaV PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekar ni Castellanovich, Trst (San Giacomo Sv. Jakob), Via Giuliani 42. BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se minario 2, se priporoča sl, občinstvu. Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na željo pošljemo 1 številko brezplačno ETERNIT Zaloga - TRST sa Ja preselila v VIA TREN. TO iTEV. 16. (Pri evangelj* skl carkvl.) Shranite naslov I Izšel je žepni boledar VEDEŽ za 1. 1927 dobiva se v trgovini J. Štoka • Trst Via Milano 37 in v vseh trgovinah pa deželi. AdEMM PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata izbe ra dišav in dišečega mila -iz prvovrstnih domačih in tujih tvorni c. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega .stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi moraii kaj kupiti. Tip. Silvio Spazzal - Trieste. ZDRAVNIK Or. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordfnlra v Ilirski Bistrici št. 1ZZ vsak dan od 10-11 In odi 3—4 na Knežaku pa pri g, Česniku ob torkih in petkih od 9-12. ljubljanska kreditna banka Podružnica v Jrslu: Via XXX Ottobrc 11 Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 f PodruSnicet \____f centrala v Uubljanl **; | OOEIOA, Blatiti, Cilji, inunalj, Urini, IijiIk. |-1 Karfter. Iittntt, K. Sid. Ph|. Sinjin. Split. DelniSka slamica in rezervni »hlad: 00.000.000 dinarjev < Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje * 4%, a vloge no tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS) je odprta od 9% do 12.30 |n od uv2 do 16 ure. ZOBOZOKAVNISKI AMBULATORIJ Dr. G. Laurinsich TRST - Via del le Sotle Fontane 6 - TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19. ^jiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiMitiiiiiifiiiimi tiiiiiimniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuHuii^ Največja zaloga pohištva | na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka uL) 14 Ustanovljena leta 1897. Na izbiro 50 celotnih oprem = bodisi za spalnice bodisi ža obednice od prav preprostih do najbolj razkolnik | Cene zmerne.' Delo trdno I Pokiltvo lastnega izdelka, izvrleno od prvovrstnih delavcev vsake stroke ANTON BREŠČAK = VIA CARDUCCI IOOSPOSKA UL.) 14 = ^iHNiiuiiuiiHDHiiiiiiiMiiiiiiiiiiinniHiimmiiiiiiianiiiiiiiiuiituiiiHnuiniiiHniiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiitiuiiiiuiiiiiiiiiiiunmF PEČENKO FERD-, Trst, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznarLo žganja-rijo. Ima na razpolago najboljše vino «fhrul6», črno kavo in likerje. Cevt/arnica FOjflClEŠŠiN odttlkovana v Ptn^zii ta Genovi 1024. * vrtilko |w>eml/Oi diplomo In mlmto svetin/o IrSt via 5 m9i Sv. Jakobu Jfjj NI vseeno, KJE kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESSINUI Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana