Mnenje in kritika: O JAVNI TRIBUNI ZANIMA NAS MNENJE VSEH NAIH BRALCEV Nadaljujemo razgovor z glavnim urednikom naega lista (ki smo ga zaeli e v junijski tevilki) in odgovarjamo na nekatera vpraanja obanov. elimo e novih vpraanj. 0 Vsekakor je zelo pozi-tivno, da je ob lanskih volitvah na anketo Javne tribune dalo preko 12.000 obanov nad 440 raznih predlogov za kandidate za volitve? Ob analizi prvega mnoi-nega izbiranja najustreznejih kandidatov za obinske in re-publike volitve smo v uvod-niku lanske marne tevilke ugotovili, da naim obanom lahko v celoti zaupamo in da je treba e naprej razvijati metodo najirega razpravlja-nja o vseh pomembnejih skupnih zadevah. 0 e kaken spontan primer reagiranja obanov v zvezi z obinskim glasilom SZDL? V mesecu juliju lani je bilo v zvezi s predvidenimi ukrepi gospodarske reforme (zaradi varevanja zaasno) ukinjeno nadaljnje izhajanje naega obinskega lista. Zanimalo nas je, ali obani res bero na list. Ali ga bodo pogreali in za-htevali ponovno izhajanje, ali pa bodo li mirno mimo tega? (0 In kaj ste ugotovili? Obani so na vseh mogoih sestankih in pri vseh obinskih forumih takoj odlono zahte-vali nadaljnje izhajanje lista. Tako smo v uvodniku lanske oktobrske tevilke lahko z za-dovoljstvom ugotovili, da so nai obani tudi tokrat uspe-no poloili izpit svoje politi-ne zrelosti. 0 V em je e vidneji uspeh Javne tribune? Nedvomno je na list dose-gel doloeno kvaliteto, ugled in priljubjenost med obani in drubeno politinimi delav-ci. Tako je za letonjo novo-letno tevilko naega obin-skega glasila napisal uvodnik predsednik Zvezne skupine SFRJ, tovari Edvard Kardelj. Razen njega so v novoletni tevilki sodelovali s svojimi prispevki vsi republiki poslan-ci in vodilneji obinski od-borniki. 0 Kaken je odnos druge-ga tiska do Javne tribune? Organ Zveze komunistov ,,Komunist" je v svoji letonji 3. tevilki v posebnem lanku zelo pozitivno ocenil metode dela naega lista. Republiko glasilo skupno-sti slovenskih obin ,,Oban" je v svoji letonji 3. tevilki na uvodnem mestu ponatisnil uvodnik iz nae januarske te-vilke (ter to tudi omenil v opombi). Republiki dnevnik ,,Delo" je vekrat omenil izid posa-meznih novih tevilk naega lista z navedbo vsebine. Po-dobno tudi razni drugi listi. Glasilo delovne skupnosti LEK je na uvodni strani leto-nje 6. tevilke svojega glasila ,,Kolektiv" s kratkim odobra-vajoim komentarjem ponatis-nil nae ugotovitve o vlogi lo-kalnega tiska. In tako bi e lahko nate-vali. 0 Kaj pa kritika bralcev? Prav te si najbolj elimo. Seveda mislimo pri tem na stvarno in konstruktivno kriti-ko, saj edino ta lahko precej prispeva k nadaljnjemu zbolj-anju kvalitete, pestrosti in za-nimivosti lista. 0 In koncept lista? Naela in stalia ustave, kakor tudi sklepe kongresov in plenumov naih drubeno politinih organizacij poizku-amo sooiti in konkretizirati s stvarnostjo na obmoju nae komune. Seveda pri tem na-letimo tu in tam na doloen odpor, nergako kritiko in po-dobne nezdrave pojave. f Kakno je stalie ured-nikega odbora do teh poja-vov? V dobi krepitve socialisti-ne demokracije in nadaljnje-ga poglabljanja samouprav-Ijanja (zlasti po IV. plenumu CK ZKJ), ko na iroko odpira-mo vrata javnim razpravam o vseh pomembnejih problemih nae sodobnosti, je popolno-ma razumljivo, da se z vsako napisano mislijo v naem ob-inskem listu ne strinjajo prav vsi drubeno politini delavci. To ni niti potrebno. Tu si e-limo iroke javne razprave in dialoga tudi v naem listu. 0 Kaj pa odklanjate? Odklanjamo vsekakor ner-gako, zlonamerno in nekul-turno kritiko, ki nima niesar skupnega s socialistino de-mokracijo. V novemberski tevilki 1964 je na uredniki odbor v lan-kih ,,Slabosti lista so odraz do-loenih slabosti drubenih de-lavcev" in ,,elimo biti uho in oko naih obanov" e enkrat pojasnil svoja stalia in po-vabili vse, ki se s takimi sta-lii urednikega odbora ne strinjajo, na javno razpravo o listu. Tudi ob tej prilonosti po-novno vabimo vse obane, zlasti pa drubeno politine delavce, da povedo svoje mne-nje o naem listu in da mu tako pomagajo k nadaljnje-mu kvalitetnemu razvoju in napredku. IGOR LONGYKA