Štev. 44.
Cena ednoga drobca 1 krona.
31. oktober 1920. Leto VII
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Nikaj od volitve.
Koroški slovenci z volitvami, Štere so se godile dne 10. oktobra, so podpisali svojo sodbo. Vkraj so se odtrgnoli od matere Jugoslavije in zvolili svoje bo-dočno živlenje pod Nemškov Austrijov.
Tüdi za vas, dragi Prekmurci, se Približava den sodbe, den 28. novembra, gda te tüdi ti volili, gda si tüdi ví sami lehko svetite končno vel ja no sodbo vaše bodočnosti; živeti pod krilom Tečnih nepremágljivih krčanikih ide], ali, pa, grozno mreti pod dühovnim in telovnim jarmom, robstvo* zagriženih liberalcov. Ja,- nega drügih, nega več- potih v bodočnost, med tema dvema si moreš edno zvoliti! Samo štero si zvoliš? či nemaš več nikaj krščanskoga prepričanja, či nemaš več nikaj svétoga, stalnoga, nedotakljivoga na etom svejti, či samomorilec ščes biti lastivne düše, či poginoti ščeš na raz-i valinah vsej svojih dosedašnjih močih, te si zvoli liberalce, te se odaj nesramnoj agitaciji slobod-nomiselstva.
Poznate ešče dobro, vogrski tak zvani „munkapárt“, ali Gášpár t“, Spominate se ešče, kak mastni, kak dobri prijatelje so vam bili pri volitvah, vse so vam obečavali, celi paradižom bode na zemlji, či nje odeberéte. ino ka so Spunili? Nikaj. Liberalci demokratje, vam ešče več obečavajo. Oni vam obečejo več zemlé, ka do vam je več tálali, ka vam io kšenki dajo, — zdaj pred volitvami, — po volitvaj pa nikaj. Cela nebesa do vam ponüjali, ali neverne njirp, nejte za njimi, ar vas jako zapelajo.
Dönok razloček je to, da oni bodo delali, kak pravijo, delali bodo, — ja ešče kak nesramno, —
ali ne za vaša nebesa, ne za Vašo bodočnost i blaženstvo, liki za svoje skrivne, nesramno brezverne Ideje, cile. Nikam daleč nam ne trbej Idti, da se vsega toga prepričani«. Gledajmo samo njihovo oponášanje, brez dvojnosti, spoznamo njihove skrivne namene. Oni namreč nikomi ne-bantüjcjo vere, samo dühovnike bi škodili,... oni nebantüjejo krščanstva, samo križ bi šole včinili, . . .či bi mogli, pa do mogli či te na njé volili. Zato pošteni krščanski Človik na njé ne da svojega votuma nigdár, pa niti nedajte, kelko šteč pa kaj Šteč do vam obetali. Vse obetanje je laž. Cili njihovi so skrivni ijhrezverni, škrample svojo zamazano na svetlo samá tam pokažejo, gde oni vladajo, kak na pr. na Českom. Čüjmo samo, kasarn piše ,,Slovenec4* v Štev. 233., gde objavi palerski list českoslovaški püšpekov:
„Domači organizem katoliške cerkvi v Českoslovaški republiki ne samo, da ne vživa nikše obrambe, varstva, nego ga brez kazni, kaštige rüšijo z razkolom i krivoverstvom tak imenüvane češkoslovaške cerkvi, ki se véže z neverniki, krivoverci i sovražniki cerkve vseh vrst . . . Katoliške cerkvi se po vsoj sili zasedajo, njihovi düšni pastérje se preganjajo i cilo z smrtjov se njim protijo . . . krsčanska vera i njeno znamenje: križ, se proti voli starišov po samovoli nevernih vučitelov odstranja iz šol, božoj slüžbi posvečene kapele se odpravlajo, svéti kepi se brez kaštige z vandalskim cinizmom oskrunjavlejo i razbijavlejo.“
To so dejanja slobodnomislečih liberalcov na Českom. Ali ka mislite, pri nas ne bo tak, či do oni zmagali ? Zastalno, ka bo. Vej je liberalni minister vere v
Belgradi že vödao odredbo, ka v Banati po visisih šolah že ne smejo včiti krič. navuka. Ka pa te ešče pride, či do liberalci zmagali prí volitvah!
Vsaki gdravomislečf človek lehko sprevidi, da ne liberalski mást« giič, velko ohečavanje, nej ideje slobodnomiselstva, liki edino ideje, cili, krščanske »kmečke zveze**, nam oživavlejo našo vero, krepijo našo düšo i telo v tom zdajšnjem teškom položaji, edino te ideje so sredstvo, pot zmagovitno, blažene bodočnosti, edino ono so rešitev danjeinji nevol v našem lepom Prekmurji. — Zato zárüštc še punoštevilno, v krščansko ,,Kmečko Zvezo*', velite, dajte vaše votume edine li na ono poslance, štere da vem ona priporača^, štere ona odobrava, ár edino le samo ta stranka: ..Slovenska Ljüdska Stranka*, stoji na krščanskoj podlagi. Tak naša bode zmaga i rešeno naše Prekmurje od ÜaneŠnji liberalski pijejo, Stere so nas Že zadosta zcecale, a dale se na damo. Zdaj je v naši rokah Usoda naša. Dobro zato jiasimo, na:, štero stranko bomo voterali, naj nam sledkar ne bo žao.
Demokratov neščemo, liberalcov neščemo, . Prekmurska kmečka stranka je pa tüdi s tema zdrüžena, liberalska gospoda so jo nastavila, naj bi našim kmetom oči zavezala. Iti k toj stranki stopi, k neprijatelom svoje vere stopi. Mi samo ščemo krščansko kmečko zvezo. Či mo na njene poslance davali svoje votume, tak naš čaka samo edna lepša, krsčanska bodočnost, da nam naše kršč. vere níšče nede preganjao i zametavao.
Podpirajte Novine!
2
NOVINE
1920. 31. oktober
Veliki shod kmečke zveze naše krščanske stranke bo zdaj v nedelo 31 okt. v Soboti po velikoj božoj slüžbi predpoldnom pri cerkvi, na Vsesvetcovo nov. 1. na Tišini pri cerkvi po božoj slüžbi predpoldnom, nov. 7. v nedelo po božoj slüžbi predpoldnom pa pri Gradi. Pridite vsi, ki krščansko mislite, evangeličanci i katoličanci.
Spravišče kmečke zveze pri Sv. Sebeštjani.
Naša krščanska stranka, štero smo ešče pod Vogri osnovali pod imenom „keresztény szocialia párt“ i „keresztény kisgandapart“, je naša kmečka zveza. Na ljübo povabilo našega vlč. g. pleb. Prša Ivana so prišli k nam 17. okt. predsednik kmečke zveze za Prekmurje, naš bivši pleb., da bi nam razložili potrebne reči od naše krščanske stranke i od volitev. Naši vrli farniki so privreli iz vseh
goričkih krajov vküp kak pridne včelice, da si naberejo sladki med potrebnih navukov. Med njimi smo vidili tüdi veliko število vrlih evangeličancov i ljüdi ešče z Cankovske i Martjanske fare.
Pred velikov mešov se je zbrala vnožina vküp pred šolov, na štere stopnice (stube) so stopili domači g. plebanoš i povdarjajoč potrebo krščanskoga zdrüženja, kda se vse zaprisega preti krščanstvi, so odprli spravišče i dali reč govorniki Klekl Jožefi. Te so nam iz srca razložili na drobno, ne da bi koga razžalili, ki so drüge misli, pomen naše stranke.
Njihove glavne misli so bilé te: Vera je ne na prosto nehana, da če bi šteli bi jo sprejeli, če ne, pa odvrgli, vera je zapoved „Ki ne verje, bo pogübljen“, pravi najvekši človek sveta, ki je z ednim tüdi Bog, Kristuš. Vera pa je ne mrtvo zrno, nego rasté, kazati se mora tüdi zvüna cerkve, v vsakdenešnjem življenji, v politiki tüdi. Podpirati stranko, štera podira vero, je življenje proti veri, je sovraštvo do bližnjega, do domovine, da če nega Boga, nega tüdi deseterih zapovedi, če pa teh ne, je slobodno kradnoti, vužigati, zakon prelomiti, moriti. Potom bi prišla pesnica na vlado — što vekšo má i bole vdari, več dobi i več lada. Vsaka stranka, kak liberalna (Prekmurska kmetijska stranka), štera pravi, ka ne mara, če što verje i v cerkev hodi a toga ne zapovedava, da se vera more braniti, vsaka takša stranka dela kak kertesz, šteri cepiko posadi pa pravi detiči:
če ščeš, jo polevaj, če ne nej. — Ka mislite, bo rastla ta cepika i kda sveta sad rodila? — Naša kmečka zveza pa predpiše, zahteva, zapovedava, da se vera mora braniti, da se nesme pravda nevernosti sklenjavati, da se mora dati vsakomi juš, da poleg svoje vere sme živeti je katoličanec ali evangeličanec. Nadale so nam govornik razložili kaj je kapitalizem i z lepimi peldami na živo pokazali, keliko trüda, skrbi ma siromaški delavec kmet i dobi le malo za to plače, kda se kapitalisti samo v automobil sedejo i ženjejo milijone na edno leto, kak so nam gorčteli z vogrskih novim, ka je en peštinski kapitalist samo edno leto dobo 12 milijon dobičke od rüde ne da bi njemi ednok trbelo zato z pikom vdariti. Naša kmečka zveza žele poleg branitvi vere to, naj se delo plača i naj se kapital to je veliki penez podvrže dači, ne pa tiste reči, štere siromaški človek najbole i največ nüca, kak sol, špice itd. -- Naša kmečka zveza žele autonomijo, v ednoj državi Jugoslaviji, to je samoravnanje za Slovenski orság i v njem posebi antonomine pravice v Prekmurji gledoč na jezik, vero, gospodarstvo, šole. Svojih verskih šol nikomi ne damo. Jedino naša stranka je zato, naj se vči vera po šolah i deca zgaja versko vse drüge stranke so mlačne v tom pogledi ali naravnost proti krščanskoj vzgoji dece. zato vsaki ki čüti v sebi samo iskrico krščanskoga düha, je katoličanec ali evangeličanec, nemore inam pristopiti kak k našoj krščanskoj stranki, k kmečkoj zvezi. Navzoče evangeličance je govornik navdüšavao naj stopijo i tüdi morejo stopiti na té fundament, če neščejo, ka bi se vera v njihovom srci podkopala, če ščejo pravice svojih šol itd. obdržati. Nazadnje je govornik razložo pravde, kak do se zdaj poslanci (követje) devali, volili, se zahvalo g. plebanoši za ljübezniv sprejem i vsem poslüšalcom, da so ga tak pazljivo poslüšali i odobravali njegovo izvajanja brez razločka vere. Na konci so se g. domači pleb. zahvalili govorniki za trüd i nastavili taki kmečko zvezo za celo faro sküpno tak za katoličance kak evangeličance. Govornika je ljüdstvo po končanom govori od vse strani toplo pozdravilo, zatem pa šlo v cerkev k sv. meši i predgi, štero zadnjo so meli g. Klekl Jožef od tistih kvarov, štere napravi slab štamp i od dužnosti štere mamo do dobroga tiska. Po božoj slüžbi je bilo zdavanje. Domači g. pleb. so zdali g. Kerec Franca, uradnika državne posredovalnice v Soboti z Fujs Cecilijov, hčerjov Fujs Mihala, cehmeštra z Prosečkevesi. Pri zdavanji so dvorili g. Klekl Jožef i na prošnjo domačega g. plebanoša nagovorili mladožence. V svojem govori so se
spomenili tistih let, kda so oni bili pastér teh ovčic, kda eta mladoženca ešče deca bila. Do dna srca jih veseli, ka njihovi trüdi neso bili zaman, nego dobra krščanska deca je postala dobra krščanska mladina, štera naj bi bila tüdi krščanska drüžina je njihova žela. Dosegne se pa té namen po istoj poti, kak se je obdržao krščanski düh v mladosti: po vernosti. Tisto vernost naj nosita v srci do Jezuša i v njem eden do ovoga, kakše on nosi v svojem srci do nas v oltari od naše zibelki do groba i ešče prek groba, te de njidva zakon v vihéri žitka tak kak vu méri njegovom blaženost večih düš za té i drügi svet. — Vsi farniki se srčno zahvalimo našemi g. plevanoši, ka so nam to lepo slovesnost pripravili i g. govorniki za trüd.
Pravda od volitev.
Voliti (votum dati) sme vsaki samo zasébe i samo ednok na volišči svoje občine. Voliti se more v občinskoj hiži, če pa ta ne pripravna, te v šoli, nesme se pa v cerkvi. Kde je nad 800 volilcov, volijo na dvema ali večih prostorih volišča i kde so hiže jako razlüčane, ešče pri menje volilcah je dovoljeno na večih prostorih glasüvati. Volišče (mesto) i poslopje (hrambo) more najmenje deset dní pred volitvami občinski urad objaviti. Smeta dve občini, če sta malivi, meti samo edno volišče, ali nad 800 volilcov nesme biti zdrüženih v edno volišče. Teliko volišč mora biti, keliko je volilni imenikov, ar vsako volišče more meti svoj imenik potrjen. Hramba, gde do volitve, more meti tüdi dvor, šteri se da zapreti. Vsepovsedi, gde bo glasüvanje, more biti volilni odbor. Té de pazo na volitve. Té odbor stoji iz ednoga občinskoga odbornika ali poglavára, šteri má votum i šteroga občinski poglavarje zvolijo, nadale iz ednoga predstavnika tistih strank, štere majo svoje kandidate; to je v vsakoj vesi more od naše strani, od kmečke zveze eden poleg biti i zadnjič iz ednoga sodnika ali drügoga uradnika, šteroga država pošlje. Če več občin vküp voli, iz vsake pride eden odbornik. Predsednik volilnoga odbora je
3
NOVINE
1920. 31. oktober
Sodnik ali drügi uradnik, koga določi država. Če bi té nikak ne mogo priti, ga nadomesti župan ali njegov namestnik. Pet dni pred volitvami moro poglavarje določiti kotrigo za volilni odbor.
Volilna mesta, to je, gde bodo votume davali v D. Lendavskom okrožji so tai: Čentiba, D. Lendava, Dobrovnik, Törnišče, Bogojina, Beltinci, Melinci, Črensovci.
Odgovor deželne vlade kmečkoj zvezi.
Naša krsčanska stranka, kmečka zveza, je od svoje ustanovitve v vsakoj priliki šla našemi ljüdstvi na roko. Vse, ka je bolelo naš narod, je naznanila višišoj oblasti i ne v ednoj reči dobila vrastvo na rane. Prve dni septembra je páli poslala spomenico na visoko vlado, od štere je dobila pod št. 1146. té odgovor:
1. Odsek za prehrano se je oproso, naj spravi nazaj pšenico, štera je odana z hercegovoga imanja v Čakovec (po gospodah liberalcih naimre. Vr.)
2. Na zahtevo kmečke zveze je Vnovčevalnici odvzeti monopol za küpüvanje živine. (— Toga odgovora Prekmurski Glasnik vendar ne bo vüpo tajiti. —- Vr.)
3. Poverjeništvi za agrarno reformo se je naznanilo, naj naše prošnje poslühne, to je naj lesa ne da vövoziti i ne dopüsti, ka bi se naselili Primorci pri Lendavi, mámo naime predosta domačih ljüdi za naselitev.
4. Náj se da zadrugi ravnotak posojilo, kak se dava drügim bogatim zavodom, je vlada pri odseki za prehrano priporočila.
5. Naj se odpravi vinska dača i penezno pitanje naj se na hasek ljüdstva reši, je Vlada naznanila delegacij! ministerstva financ.
6. Most prek Müre se naskori začne i vojaštvo da na pomoč svoje pijonerske čete.
Odgovor deželne vlade se z temi rečmi dokonča. »Prekmursko Prebivalstvo naj bo prepričana, da njemi bo Šla deželna Vlada v vsakom pogledi na roko í bo včinila vse ka e V danih razmerah mogoče. Razum jivo pa je, da je bila v zadnjem časi glávno skrb deželne vlade obrnjena na plebiscitno ozemlje na Koroškom, kje je potrebno bilo ogromno delo za priprave plebiscita. Deželna Vlada bo tüdi v naprej zahvalna" za opomine na nedostatke v upravi Prekmurja."
Z teh reči vsaki lehko vidi, da se v Ljubljani brigajo za nas, da ne zavržejo, ka naša najmočnejša krs-
čanska stranka prosi. Več bi še pa dosegnola, če bi Vlada mela več moči. Več moči pa samo po autonomiji dobi. Za antoromijo, štera da oblast, je pa šamo* naša kmečka zveza. Zato nikam inam kak v to stopimo i samá za to damo svoje votume. Ki ljübite pravice svoje vere. svojega^ jezika, svojega kraja, ne dajte se zopelati od liberalne »prekmurske kmetijske stranke," ta je proti antonomiji, njeno "glasilo »Prekmurski Glasnik* brše proti njej. Ne dajte se zapelati.
Glasi.
Seja šolskoga sosveta se je vršila 20- okt. i je bila punoštevilno obiskana. Za sprejem so se pripora-čali v vučitelske slüžbo. Szép Elza, Némethy Ida in Jula, Porédoš F., Faschinger Gizela i Hyma Jolanka, vpokojitev je prosila Schönvvieser Jelena, sami Prekmurci. — Klekl Jožef vp. pleb. se je znova zavzeo za že vpokoji živoče vučitele, naj se njim da plača i naj se njim povekša, ka do ležej shajali. G. nadzornik je odgovoro, ka se je prošnji nsgodilo, že je sklenjeno, da dobijo vsi penzionisti primerno penzijo.
Petanci. Pri nas liberalci »prekmurske kmetijske stranke" laži trosijo, da prej kmečka zveza na dovoli', ka, bi se grünti siromakom v . lást dali. Kak grda nesramna laž je to, štere Prinas vsako dete .zgrabi", čeravno komaj zdaj zača hoditi po no-gaj. Nam teh laži ne nosite. Vi fri-gašje ste ali ešče ne znali kde Prekmurje leži, ali ste pa tak sovražili naš materni jezik, ka ste slovenski ne vüpali niti gučati, iména svojih poštenih starišov dali prepisati, kda so že na||§1 krščanske Novine ešče za vogrsko vlado nam siromakom razla-
Pale, ka dobimo zemljo, kda je pa relčmurje zasedeno, té jedina té so nam razlagale znova to i odtistirr.ao vsigdar branile pravice tak Siromakov kak kmetov i vseh proti krivici. Pa ne vemo lehko mi, ka je ravno naše krščanske stranke program to, naj se Zemlja v last da tistim, ki jo potrebüjejo i naj se plača ta od tistih po pravoj i nej krivično zdignje-noj ceni, ki jo dobijo? Mi nesmo boljševiki, nego krščeniki, plačamo i ne kradnemo, ne sedemo si notri V grofovsko imanje i nosimo doli toga, kak so boljševiki delali, ar bi'stem našemi Siromaškomi ljüdstvi kvár včinoli, "nego kak krščeniki svoje zagovarjamo, lücko poštüjemo i plačamo zemljo, Štera nam ide i vűpamo se, ka nam jo naša krsčanska stranka tüdi spravi. Vajati laži ne poslüšamo.
Sobota. Zemlje 50 plügov je nam sobočkim siromakom obečane i dobili smo je niti edne grüde nej.
Tak smo zvedili ka jo delijo med bogatejše vesničare, naj kortešerajo za liberalno ..prekmursko kmetijsko stranko8. Tak smo čüli, ka je JonaŠ v Markišavec, našega bautoša brat, čeravno ma 20 plügov svoje zemljé, li dobo dva plüga, rato ka. se vüpajo, ka prj kortešüvanji zahvalen bo, kak skakovski Kočar za konjsko lif-ranje. Čakamo odgovor od agrarne reforme, če je to istina. Ravnotak smo zvedli, ka je agrarna reforma pod roko odala par grofovskih konjov, na šterih je dobo neki gospod v Soboti. 6000 koron. Je istina to. prosimo odgovor ! Nas delegat g. "Gregorovo (išče pravico, to vsi Znamo, to tüdi Znamo ka je prepovedo g. Periči kortešeranje, ka je jáko-jako hválevredno, a prosili bi ga ešče na to, naj odvzeo zrnje razdeli med same siromake i naj se uprava grofovskoga imanja tak zvršava, ka de imanje vsikdar več ne pa menje vredno, naj ma ž njega hasek siromak Prekmurec, šteroga last je praj, ne pa samo nešteti zvoljeni prišlek. Ne gučimo od potrebnih Čest ni ko v, ki slüžijo svojo plačo za oskrblavanje imanja. Samo to prosimo, naj se ne doji imanje za liberalno stranko. Naj bo tak dober g. delegat,! naj pregledne vse arende, naj se poskrbi, ka dobijo nazaj vsi arendo, ka so više plačali ali za njive ali za travnike i naj za korteširanje ne slüži v nikšój törmi agrarna reforma. Prosimo reformo pri agrarnoj reformi. V pisarni vojaškoj na komisariati je velika tihota i praznota. Cele dneve ne doma pisačov g. Šerüge. Ne vemo kje hodijo. Megoče tisti boljševiški düh trosijo razno po vesnicah, šteroga je širio v Tkaočovih Novinah g. Šerüga. Radi bi znali za zrok, zakoj so 'ti Vnogi uradniki v Soboti, .ka človek že komaj vidi od njih, telko jih je, i vendar Vnogokrat gda eden, gda drügi ne doma, prošnje naše se pa mesece dugo zavlačüjejo. — To bi tüdi radi znali, jeli je g. Koder, kraljevski no-tárioš v državnoj slüžbi ali nej ? Naši prvejši kraljevski notariušje so najraj v kancaláriji sedeli, zato bi radi znali; kakšo slüžbo Vná on i što ga plača? — Z vojaštvom smo Sobočanci popolnoma zadovoljni, nikše tožbe nemamo na nje. Odőrno nam je pa to grdo kortešéranje, na Vogrskom smo toga ne poznan. Nikdar ne bi Vervali ka čisti katoličanci bi tak mogli mr-ziti na svojo lastno vero i dühovnike, kak nešteri izmed liberalne stranke. To je novo pred nami i se nam mrzi do srca. Svoje krščansko ime blatiti, i podpirati tiste temne ljüdi, šteri so v Prekmurji napravili teliko zmešnjav, žalosti, nesreč, podpirati naše sovražnike, boljševike i narodne pa verske protivnike i Ž njimi se pajdašica šinfati, preganjati tiste, ki so
4
NOVINE
1920. 31. oktober
nam vera i jezik branili, to ne moremo zarazmeti kak je mogoče tak zasleplenomi biti.
Beltinci. Naš mil. grof, Zichy Augustin so prišli z svojov hčerjov, lastnicov imanja, groficov Marijov domo. Spremembe so dosta najšli i ne pravijo nikaj, potrpno, ar so pre-. živeli hüjše dni boljševizma na Vogrskom. Imanje se njim deli, ne nasprotne, dajo je siromakom tem pomagajo i sebi tüdi i gotovčina, naimre štero dobijo od imanja njim več bo nosila vložena v železnico, most, rüdo, elektrike, kak vso imanje. Gda jih mi pozdravljamo v našoj sredini i njim sočütje izrazimo za tisti rop, šteri se je v gradi dogodo i šteroga preprečiti je z nevarnostjov svojega žitka šteo g. pleb. Kühar Štefan i Šteroga kvare popraviti so dali ravno dühovnika gda se veselimo, ka so srčeno rešeni iz rok boljševikov prišli v tisti kraj, kje so .nam stojezere vdarili v dobre namene, jih prosimo, naj dovršijo svoje delo, zdaj je ešče vse njihovo, 'naj dajo cerkev povati kje trebe, nej se poskrbijo za sestre, štere so njihove i za novo prišle šolske sestre, naj dajo milostivno grofica svojoj ljübljeno) Marijinoj drüžbi (Mária kongregáció) edno hižo, • ka si postavi dobro krščansko tiskarno, knigarna itd. v njej, ka se obdrži düh Marijin v njenih sestrah i bratah po Kristuši. Kristuš, ki je tisti v Jugoslaviji kak na Vogrskom, bo plačnik zato dobroto mil. grofi in grofici. — Razneso se je glas, ka vsi grofovski čestniki slüžbo zgübijo i ka se zrnje grofovskoga imanja more spraviti v, Soboto, nej sirotam nego uradnikom, ki majo imenitne plače. Ne mogoče nam je to vervati, ar .oboje je proti postavno, Čakamo odgovor od višiše oblasti.
Premog na Vogrskom. „Uj Nemzedék“ piše, od 30. Sept. „V dolini šajo se rüde za premog (štanjkol) povekšavajo. Edna mala rüda z 30—40 delavci na den 4—5—6 vagonov premoga pridela. Od poštije gledoč je zani miva prikazen takša nova rüda. Opitao sem delavce, čida je ta rüda?— Plemenitoga g. Wintera! Opitam drügo: — Grosova. — Kepa tista tam? Hirschova.Zimmer-nanova, Sugárovo, Brannovo. — Moj velike časti sprevodnik — navdüšen vojak — mi je razložo, ka očrbinjeno Vogrsko bo melo toti zadosta premoga, ali vsepovsedi tüja roka dela, tüji penezi, tüji Mnogi izcécavajo vogrsko zemljo... Eden trgovec z jüžnim sadom z vulice Dobove je ednom
leti z edne rüde 12 milijonov dobička meo“ ... Pisateo nadale povdarja, kak jako bi trbelo krščansko drüštvo, ka do rok dobi krščanski penez v dobre namene té rüde ... Pa v tom prebüjenom krščanskom Vogrskom to ešče neide, tak pa ešče hüjše bo Prinas, če se damo zapelati za Judašov groš ali pehár i svoj votum damo na kapitalistično ,.prekmursko kmetijsko stranko".
Mala nedelja. Od Male nedelja nam javljajo jako zdrav načrt za železnico. Poleg njihove žele bi se železnica z Sobote obrnola zraven v Ptuj i tak dale do Reke (Fiume), z Ljutomera bi se pa pri kapčila v Čakovec. Za Prekmurce bi té načrt tembole nagoden bio. ar se Sobota z Lendavov itak more prikapčo.
Martjanci. Vojaštvo je spunilo želo g. plebanoša i farnikov, spraznijo je eden razred, da se lehko začne z včenjojn i vojaške vaje se tüdi ne do več pri cerkvi vršile. Srčna hvala za to-g. podpolkovnik! Uzorinaci.
To je krava. Sestra g. pleb. Bašša Ivan v Bogojini, je küpila za bolnico v Kermedini na Vogrskom edno kravo za. 160 jezero koron.
Zdávanje. Dr. Strasser Armin, odvetnik se je zdao z gd. Rudolfer Alicov v D. Lendavi v izraelitskoj cerkvi okt. 24. Vnogo blaženstva mladomi pari.
Kalendarje so se začeli štampati. Meli do 40 strani z bogatov vsebinov. Cena 5 K* Ki je šče küpiti, naj naprej peneze pobere i naznani, keliko jih naj pošljemo, zato ka menje damo štampati kak lani. Naročniki M. Lista i Novin če so sirote, je dobijo brezplačno, ravnotak je dobijo brezplačno ki so dali vekšo podporo ali naročnino, drügi naročniki pa falej. Podporo poberte, ka mo znali kak de nam vöhodilo. Ki Novin ne plačao ali ne dao nikše podpore, ne more računati na falejši ali brezplačni kalendar.
Krščanski kurz (keresztény kurzuš) napada predzadnji „Prek-murski Glasnik. Stem je poka-
zao, ka ne stoji na tistom fundamenti, šteri na Vogrskom veže vküp evangeličance i katoličance proti komunistom, liberalcom, socialderaokratom. Posvedočoje, ka je ..prekmürska kmetijska stranka1* štero, zastopa, proti Krščanska stránka. Verni evangeličanci i katoličanci dobro zarazmite to!
Ki žele fotografije od mariborskoga tabora po ceni küpiti, naj se obrne na Krnháuser Karola dijaka v Ljubljano, tábor 12.
Pošta.
Horvat Janoš. Bakovci. V tiskarni nega falinge, tű se Novine redno preštejo i na pošto dajo. Falinga more biti ali na pošti, kje se z sem tam lüčanjom oyitek raztrga i več falatov vös-pokáplje, ali pa se prle spokrad-nejo Novine, kak se Vam do rok dajo. Na pošti povejte, naj je nikomi ne dajo samo Vam ali osebi po Vas pooblaščene). Novine se v posebnom vreči pelajo z Lendave v Soboto, kak bi se mogle na toj poti zatepsti ?
Žitnik. Ljubljana. Naročila za odpravo knjig nikomi ne dalo naše uredništvo. — Dari se objavijo/ ne-podpisano bili poslani, zato smo prle zvedavali od koga so. — Novine se pri nas redno dajo na pošto, krivda more biti v slaboj železniškoj zvezi.
Pozor! Pozor!
Glažovina v okna 1 kvadratmeter 200 kron. Glaži za gostilne, lampaši in porcelanska posoda
po najzmernejših cenah se dobi pri MARKOVITS IVANI
veletrgovci z glažovinov in porcelanom
v Dolnjoj Lendavi (Schwarc Arnoldova hiža.)
5
NOVINE
1920. 31. oktober
Nesreča. Dr. Kovačič Fr., profesor bogoslovja v Maribori so nesrečno obhodili. Automobil, na šterom so se vozili, da preglednejo kak kotriga komišije, meje med Jugoslavijov i N. Austrijov, je zadeo v telegrafično štango, se popolnoma razdrobo, oni so pa znotraj nevarno vrašeni. V molitev dobrih düš jih priporočimo.
„Zemla more priti med kmečko lüstvo, je grofoska ali popovska. Vseedno“ se sliši predzadnji „Prekm. Glasnik“. Ka se prej to zgodi, trbe podpirati dr. Novaka, liberalca i stopiti v Šerügov boljševiško-liberalno „prekmursko kmetijsko stranko.“ Znate dragi ljüdjé, či to včinite vse tisto, ka popi majo, de vaše i pride ne vsakšega farnika pol brázde. Če bi ti gospodje samo piknjico pravičnosti meli v sebi, bi napisali, ka so püšpeki madjarski lani, jugoslovanski pa letos ponüdili cerkveno imanje, nej se razdeli med siromaško ljüdstvo. Pa to bi tüdi omenili, ka so ne popi, nego veleposestniki poslali na vlado protest proti razdelitvi i ka je od teh veleposestnikov ešče ne posvedočeno, ka se nej liberalnoga mišljenja. Ali vaš namen je nej pravico ponüjati, nego raztrgati tisto vezalje, štero veže vküp ljüdstvo i dühovnike. Vi ščete ljüdstvo na dühovnike nahujšati, ka bi te ležej prišli ne ljüdstvo, nego vi do popovskoga imanja. Povejte g. boljševiki, gda ste vi ravnali naše Prekmurje, što je, pisao vküp cerkveno i farno imanje? Što se je vozo po grofovskih kočijah i automobilah? Što je dobo do rok od ljüdstva vkraj vzete dobre peneze. Ne ljüdstvo, nego vi košavci. Zdaj tüdi zato trobite proti popom, ár bi radi cerkveno vrednost sebi spravili. Vaš namen je oropati Cerkev te pa ljüdstvi praviti: popa ne trebe — lahko moliš brez njega, tista plača naj rajši ljüdstvo ma — kak bi jo pop meo — i da ljüdstvi trbe voditela, mesto popa te vi voditelje i vi vlekli od njega plačo, mastno plačo, strašne dohodke. Že smo poskusili, poznamo Vas. Pa ne mislite, ka je naš kmet tak nori da bi stopo na vaša djalino. On dobro zna, da za popovskim imanjom pride njegovo na razdelitev zato pa ne pozna vaše protiverske: „prekmurske kmetijske stranke“ čeravno do od komisara do zadnjega cestara vsi za njo kričali. Ne mislite, ka on nema verskoga prepričanja, ne mislite ka je sovražnik vere kak vi — ne — skrivna moč ga krepi, milost tistih svestv, štere vi zametavate. Oprostite ostre reči, ljübav je rodi. Vaša düša se nam mili, nemrtelna je, kak vsaka i njej želemo kak svojoj, da ne bi pomije krivih navukov pila, nego čisto vretino pravico. Naš boj neide proti vam, proti düšom, nego proti pomijam, štere sebi i drügim na nesrečo črebate. Pijte
Kristušovo vretino, on je najvekši prijateo sirot.
Prošnje za velo podpore vojnih dovic, sirot, invalidov se morejo odsehmao pošilati ne v Varaždin nego v Ljubljano na poverjeništvo za socialne skrbstvo.
Nuncij sv. stolice na Vogrskom. Okt. 7. ja izročo Monsignore Scioppa, nuncij rimskoga pape svoja poverilna pisma Horthy Mikloši, ravniteli Vogrskoga. Nuncij je v lepom govori pozdravo Horthyja i celi vogrski narod. Med drügim je pravo: „Vogrski narod naslanjajoč se na krščansko vero i na narodni düh se je junaško postavo ne noge“ to je z nevol boljševizma. Protestant Horthy se je toplo zahvalo nunciji za pozdrav i ga presrčno sprejeo v dokaz, da dnesden vsi, ki Kristuša verjejo moro sküpno delati proti nevernikom, so katoličani ali evangeličanci. — Na krščansko vero i na naš slovenski narodni düh če se bomo naslanjali premagamo mi tüdi boljševizem Jugoslavije.
Kmetijski nadaljevalni tečaj bo v Soboti v državnoj ljudskoj šoli 5 mesecov od 1. novembra do 31. marca na tjeden dvakrat od 1 do 4 vöre. Namen tečaja je, da mladina, štera je ví z šole ostala, si spopolni svoje znanje pri kmetijskom računstvL merstvi itd. posebno v,tistom, ka je v Prekmurji potrebno,. Šola je brezplačna, a što se zglasi, more dokonča obiskavali tečaj. Zglasiti se trebe aiS pismeno ali osebno pri g. Civ. komisari v Soboti.
Horthj v Szombathelji. Pod tem članke m so Novine objavile, da je g. dr. Czifrák na protestnom spravišči govoro. Sam člankar nam piše da je to pomota dr. Czifrák je samo nazoči bio, kričao toti Éljen, a govora ne držao.
Vkradnoli so pri Kelenc Janoši na G. Bistrici prase, pri Žmaj Jožefi zrnje, v toga hižo je tovaj lüčo sekiro i gorsovtrgnoli tüdi hüto pri brodi i odnesli ž njé puško pa drüge reči.
Prekmurski Važnih* pita deželno vlado, zakaj je dala 30.000 koron- podpore Novinam. Bedavo pitanje. Če bi dala, bi prav včinila, bi dužna bila dati, ar so Novine Jedini list, štere so v Prekmurji pravice slovenskoga ljüdstva nevsírašeno zagovárjate i je pripelale iz rok boljševikov pa narodnih sovražnikov k bratom v novo domovino. A ne je dala podpore, nego samo . en deo tistih kvarov je povrnola, kak je to zdaj tüdi na Koroškom včinjeno — šteroga so pri Novinah tisti boljševiki naprave;, šteri se tak veselo koračiijo zdaj pod varsívom oblasti v Soboti i celom Prekmurji, gda so naiti vkradnoli papir, naročnino i zapravili celo leto
redno v*dávanje Liste i tak napravili se desetjezere kvara I dugov. Od hvalov, šteri na vinjeni t uredništvi Novin niti gudi eej, d presegajo v zdajšnjoj ceni 150 jezere koron i ešče dnesdén težijo Urednika Novin. Gda je vseganiogočan liberalce dr. Žerjav bio letos predsednik deželne vlade, je tüdi nede za kvár, šteroga so Novine v borbi sa narodne stvar pretrpo«, pa je bo prošnja, da bi se njim kaj pripomoglo, odgovoro: „a ka mislite, mi bi krščanski Kat podpirali, naj liberalni bo, te dobi podporo.® — Ar j« Prekmurski „Glasite" liberalni list, sledi, da je dek# od dr. Žerjavove liberalne králevčine obilno podporo.
Ki potrebüje delavce, držino, ali ki išče dele, saj se obrne na »državno posredovalnico za deto* v M. Soboti, k voditeli te podružnice g. Kerec Franci v Cifrákovoj hiži poleg cerkve.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo a poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
i vapno se dobi pri Bratina Vekoslavi v Križavcih pri Ljutomeri (Lotmerki). Oda on tüdi benzinmotor (peč) z mlatilnicov (gümlom) za
13,000 koron.
6
NOVINE
1920. 31. oktober
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba. Zmerne cene.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement,
Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače.
Nizke cene!
za legitimacije izvršuju se v 10 minutah pri Eleki Schrantz
v D. Lendavi (prek od cerkvi.)
Trgovci! Pazite!
V Zadrugo v Doljno Lendavo je prišlo dosta štofa za obleke, šteri se Vam na debelo oda. Pridite si po njega.
Ki ma kaj k odaji, ali kaj šče küpiti, naj glasi v NOVINAH,
Naročte si Novine.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgoni, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si