Ivan Plenik
Zajec in lisjak
Brat lisjak je zalezoval brata zajka, ta pa je spet premiljal, kako bi mu uel.
Pa te bom le dobil je rekel sam pri sebi lisjak.
In komaj je to izrekel, e je pri-skakljal dobro rejen zajec.
Hej, poakaj name, bratec zajek! je klical lisjak.
Ne utegnem, brat lisjak!
Rad bi ti nekaj povedal.
Dobro, kar od tam mi povej, kjer stoji. Ne hodi blie, ker sem danes poln bolh, je dejal bratec zajek.
Veraj sem sreal strica medve-da, je vpil lisjak. Oital mi je, da se midva ne razumeva dobro. Saj sta soseda je rekel zato morata i-veti v prijateljstvu! Obljubil sem mu, da bom o tem govoril s teboj.
Zdajci se je zajec popraskal z zad-njo nogo za uhljem, vstal in rekel:
Dobro, brat lisjak! Pridi k meni jutri, bova skupaj obedovala. Sicer ni-mamo ni posebnega doma, ampak e-na in otroci bodo e kaj nali, da te bomo pogositili.
Prav rad bom priel je odgovo-ril lisjak.
In jaz se nate veselim je dejal zajec.
Domov je priel brat zajec zelo a-losten.
Kaj ti je, moek? je vpraala mati zajka.
Za jutri se je k nam povabil brat lisjak, je odgovoril zajec. Moramo paziti, da nas ne preseneti.
Drugi dan sta zajec in zajka vstala e pred svitom in la na vrt. Tam sta nabrala zelja in korenja ter pripravila izboren obed.
Nenadno pa je majhen zajek, ki se je igral na dvoriu, priskakljal in klical:
Mama! Mama! Brat lisjak e gre!
Oe zajec je br pograbil otroke za uesa in jih skril. Sam pa je z materjo zajko akal pri vratih. na brata lisjaka.
akala sta in akala, toda brata lisja-ka ni bilo. ez nekaj asa je pogledal zajec skozi vrata in uzrl za voglom konec lisjakovega repa. Zajec je zaprl vrata in sedel z zajko in otroki k mizi. Pojedli so, ne da bi jih bil kdo motil.
Po obedu je priel brat je in rekel:
Brat lisjak prosi, naj mu oprostite. Zbolel je in zato ni mogel priti. Prosi torej, da bi priel brat zajec na obed k njemu.
Sonce je stalo e visoko, ko je hitel zajec proti lisjakovemu domu. Zajec slii, kako nekdo stoka. Pogleda skozi vrata in vidi: lisjak sedi v naslanjau, zavit je v volneno ruto in se dela, ka-kor da mu je res prav slabo.
Zajec se ozre na desno, na levo toda nikjer ne vidi obeda. Na mizi je samo skleda in zraven nje oster no.
Ali itna pianka za obed, brat lisjak? je vpraal zajec.
Da, brat zajek, mladega in svee-ga, je rekel lisjak.
Zdaj si je zajec pogladil brke in de-jal:
Zakaj pa nisi pripravil tudi koren-ka, brat lisjak? Pianec brez koren-ka mi ne dii.
Nato se je zajec pobral in zbeal v grmovje. Tam je poenil in akal lisja-ka. Ni akal dolgo, zakaj lisjak je ta-koj vrgel volneno ruto raz sebe in hi-tel za njim. Zajec mu je zaklical:
Hej, brat lisjak! Tu sem ti poloil na obronek korenja. Br ga vzemi, da ne uvene!
Komaj je to izrekel, je zbeal. In lisjak ga ni ujel.
Kmalu nato je el brat lisjak na sprehod, nabral smole in naredil iz nje moica strailo iz smole. To strailo je postavil na kraj poti, sam pa se je skril v grmovje. Komaj se je skril, je e priskakljal zajec.
Stari lisjak je mirno leal. Ko je za-jec uzrl strailo, se je tako zaudil, da je sedel na zadnje noge.
Dober dan! pravi zajec. To je danes lepo vreme!
Stari lisjak je pomeiknil z enim oe-som, strailo pa je bilo tiho.
Ali si gluh? vpraa zajec. e si gluh, ti bom glasneje povedal!
Strailo moli in tudi stari lisjak je tiho.
Ti nevljudne, jaz te bom e na-uil!
Brat lisjak se je malone zaduil od smcba.
e te kdo vpraa, odgovori, pravi brat zajec. Takoj pozdravi, drugae bom obraunal s teboj!
Strailo zopet ni. Tedaj je zajek skoil in udaril strailo s pestjo po glavi. Pest pa se mu je prilepila na smolo in je ni mogel odtrgati.
Takoj me izpusti, ali pa dobi e eno! pravi brat zajec. Udaril je stra-ilo z drugo roko, pa tudi ta se mu je prilepila.
Pusti me, e ne, ti zlomim vse ko-sti! je grozil zajec. Strailo pa ga ni izpustilo, niti mu odgovorilo.
Zato ga je zajec brcnil; tudi noge so se mu prilepile. Brat lisjak e zme-raj tiho lei.
Zajec krii: e me ne izpusti, te bom trkal z glavo!
In zdaj se mu je prilepila e glava. V tem je skoil brat lisjak iz svojega skrivalia in vpraal:
Kako ti je, brat zajek? Kaj se niti pozdravila ne bova?
Brat lisjak je bil tako vesel, ker se mu je zvijaa posreila, da se je kar valjal od smeha. Tako se je smejal, da ga je zaelo bosti v bokih.
Danes bova torej skupaj obedova-la, brat zajek. Tudi korenka sem pri-pravil, zato mi ne bo odklonil, je re-kel brat lisjak.
Brat zajec je zdaj e vedel, da se je ujel v past, in je molal. Stari lisjak je nadaljeval:
Kdo pa te je prosil, da se meaj v tuje rei? Zakaj nisi dal miru strailu? In kdo te je k njemu prilepil? Ti sam. Sam si kriv, bratec zajek, prav ti je! Zdaj bo pa tako dolgo tukaj sedel, dokler ne naberem draja in naredim ognja, zakaj e danes te bom spekel, brat zajek.
Tako je govoril stari lisjak. Zajek pa mu je odgovoril mirno in ponino:
Delaj z menoj, kar hoe, brat li-sjak, samo med bodljikovje me ne metaj!
Ogenj da preve dela, pravi lisjak. Raji te bom obesil, brat zajec
Obesi me, kakor hoe visoko, brat lisjak, pravi zajec, samo med bo-dljikovje me ne vrzi!
Ampak vrvi nimam, ree lisjak, zato te bom raji utopil.
Vrzi me v najglobljo vodo, brat lisjak, samo to te e enkrat prosim, ne vrzi me med bodljikovje.
;Toda lisjak je bil neizprosen. Ker se.'tako boji, pravi, te bom pa na-las vrgel tja.
I ne, se brani zajec. S strailom sem preteak, ne bo dosegel bodlji-kovja.
Brat lisjak je zgrabil zajca za ue-sa in ga tako stresel, da je strailo ta-koj odpadlo.
Vidi, zdaj te bom pa lahko vrgel prav v bodljikovje, pravi brat lisjak.
Zaletel se je, da bi vrgel zajca na sredo bodljikovja. Vrgel je, trnje je zahrealo. Lisjak se je postavil na zadnje noge in gledal, kaj bo z zaj-cem. Zdajci slii, da ga nekdo klie. In glej, tam gori sedi brat zajek na skali in spravlja s trsko smolo s ko-uka.
Lisjak je takoj spoznal, da ga je za-jec spet opeharil. In da bi ga e bolj razkail, vpije zajek od dale:
V bodljikovju sem doma. Bodlji-kovje je moj rojstni dom!
Nato je poskoil in izginil.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si