»Varuj se hudega in delaj dobro.«- (Ps. 36, 27.) »On me je ljubil in dal sam sebe zame.« (Gal. 2, 20.) »Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusovi?« (Rimlj. 8, 35.) § preljubi kristijan! ne pozabi zveličavnih dnij $1 misijona, v katerih si se rešničnb spreobrnil k Bogu. Zvesto izpolnuj, kar si v teh dneh croetal Bogu in spovedniku, in -delaj kakor dober vojščak Kristusa Jezusa j (2. Tim. 2, 3.)P— Spominjaj se, da le, * kdor bo stanoviten do konca, bo zveličan «. 'V-i:. 2 I. 13.) Da boš pa v dobrem stanoviten ostal: 1. Zvesto opravljaj jutranjo in večerno molitev ter prosi Boga, naj te varuje, da ga nikdar ne razžališ s smrtnim grehom. 2. Posvečuj vestno Gospodove dni, nedelje in praznike, ter pazljivo poslušaj božjo, bčsedo. Kdor je iz Boga, posluša božjo besedo .« (Jan. 8,. 47.) Ako to zanemarjaš, zanemarjal boš v kratkem tudi druge krščanske dolžnosti. 3. Ne hodi v slabe tovaršije in skrbno se ogibaj bližnje priložnosti in nevarnosti greha; kajti sv. Duh pravi: -Kdor nev akno st'ljubi, bo v nji poginil .« (Sir. 3, 27.) 4. Hodi pogostoma k spoTOdi in k svetemu ‘obhajilu. Spoved ti bo pomagala dušo čisto ohra- 3 niti. »Ako se spovemo svojih grehov, je Bog pra¬ vičen, da nam odpusti naše grehe in nas očisti vse hudobije.« (1. Jan. 1, 9.)— Po svetem obhajilu z Jezusom združen boš lažje premagal svoje dušne sovražnike, zakaj Jezus pravi: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem .« (Jan. 6, 57.) »Ako je pa Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rimlj. 8, 31.J 5. Poslednjič nikar ne pozabi resnic, ki si jih slišal oznanovati za čas misijona, ter poslužuj se sredstva, katero ti priporoča sv. Duh kakor najbolj tehtno in zdatno,- ko pravi: » V.vsek svojih delih spominjaj se. svojih poslednjih rečij in vekomaj ne boš grešil.« (Sir. 7, 40.) Zato rad premišljuj sledeče krščanske resnice. Ako ti le čas dopušča, preberi vsak dan pazljivo resnico zdolej zanj odkazano in spomni se je po dnevu večkrat pri svojem delu. 1 Premišljuj torej: V ponedeljek: Zakaj te je Bog ustvarili 1. Premisli, da nisi za to na svetu, da bi užival posvetno veselje in si nabiral bogastva, ampak zato, da bi služil Bogu in svojo dušo zveličal; zakaj Jezus pravi: .»Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kakšno zamenjo bo človek dal za sčojo dušo?« (Mat. 16, 26.) — Eno samo dušo imaš; enkrat pogubljena ----- vekomaj pogubljena! — Komu si do zdaj služil? Kaj si do * 4 zdaj storil za svojo dušo? Si-li služil Bogu za nebesa ali svetu in hudiču za grešno veselje? — Jezus priča:» Resnično, resnično vam povem: Slehern, kateri^greh dela, je suženj greha.« (Jan. 8, 34.) Kdor pa greh dela,« pravi sv. Janez apostelj, »je iz hudiča, ker hudič od začetka greši.« (1. Jan. 3, 8.) In ako bi danes ali ta hip moral umreti, kaj bi bilo s tvojo edino, neumrjočo dušo? 2. Preudari pa tudi dobro, da je Bog vse druge reči na svetu ustvaril zato, da bi ti pomagale do¬ polnjevati in doseči to, k čemur si ustvarjen ti, namreč služiti Bogu in zveličati neumrjočo dušo. In ti, kako si se'posluževal teh rečij? Ali nisi, revež, srca vezal na nje, jih bolj ljubil, kakor Boga, za njimi hrepenel, kakor da bi v njih bila vsa tvoja sreča? Ali jih nisi celo rabil v to, da si ž njimi žalil Boga in stvarnika svojega? Oh, bodi pameten in pomisli, da »svet preide in njegovo poželjenje. Kdor pa stori voljo božjo, ostane vekomaj.« (I. Jan. 2, 17.) Torej zanaprej ne ljubi ne sveta, ne tega, kar je v njem. »Ako kdo svet ljubi, ni Očetove ljubezni v njem.« (1. Jan. 2, 15.) V torek: Smrt. 1. Premisli, » da je odločeno ljudem enkrat umreti.\« (Hebr. 9, 27.) Zavoljo izvirnega greha je Bog vsem to kazen prisodil. Gotovo bo tedaj ne¬ mila smrt konec storila tudi 'tvojemu sedanjemu življenju. Smrt kosi brez razločka in ozira, ne pri¬ zanese ne mlademu ne staremu, ne bogatemu, ne 5 ubogemu. Morebiti te bo zgrabila; ko boš najmanj mislil na to'. In ako te najde v smrtnem grehu, kaj bo? — Zato pravi Jezus: »Bodite pripravljeni; ker ob uri, ki je ne veste, bo Sin človekov prišel. (Mat. 24, 44.) 2. Premisli, kako boš umirajoč moral zapustiti premoženje, prijatelje in vse, na kar je bilo na¬ vezano tvoje srce; da boš moral iti v dolgo večnost, srečno ali nesrečno! — In tvoje srce je še tako trdo priklenjeno na posvetne reči! Kaj ti bo po smrti ostalo od vsega tega? Ničesar! Ne ljubi torej tega, kar ti bo smrt vzela, ampak ljubi Boga, neskončno dobroto; On bodi tvoje vse,'pri Njem ti bo dobro zdaj in vekomaj! V sredo: Sodba. 1. Premisli, da kakor hitro se bo tvoja duša ločila od telesa, bo morala stopiti pred vsegavednega sodnika in dati odgovor od vseh svojih mislij, želj, besed, od vsakega dejanja in opuščenja dobrih del, katera si bil dolžan storiti. Strašen odgovor! 2. Premisli, da te bo poslednji dan še enkrat sodil večni sodnik vpričo vseh ljudij, katerim bodo razodeta vsa tvoja dela. Razodeti bodo grehi, tudi najbolj skriti in ostudni, katerih se grešnik morebiti ni hotel odkritosrčno in skesano spovedati. Koliki strah in groza, kolika sramota bode takrat obhajala trdovratne grešnike! V obupanju bodo rekli goram: Padite na nas! in hribom: pokrite nas! — Takrat poreče Jezus pravičnim na desni strani: »Pridite 6 blagodarjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta.« Hudobnim na levi strani pa: » Poberite se izpred mene prekleti v večni ogenj, kateri je pripravljen hudičiL in nje¬ govim angeljem .« (Mat. 25, 34. 41.) — O moj Bog! katere teh dvojnih besed bodo zadele mene? Na kateri strani bom stal jaz ? Ali na desni ali na levi ? Zdaj moram sam sebe ostro soditi, dokler mi Bog ponuja usmiljenje, da takrat ne bom obsojen. V četrtek: Pekel. 1. Premisli, da je pekel kraj trpljenja, kraj vseh rev in vsega hudega; kraj, kateri krije mrtvaška, temna noč, kjer je smrtna senca in ni nobenega reda, ampak večen strah; kraj, kjer gori strašni, večni ogenj. V tem ognju bodo pogubljeni trpeli vse muke in bolečine: » Kdo izmed vas bo mogel prebivati j požrešnim ognjeni? Kdo izmed vas bo prebival z večno žerj'avico ? « (Iz. 33, 14.) Premisli, kaj je to: živ večno goreti v ognju! Kako grozovitno bo to trpljenje! 2. Premisli, da bo vse to trpljenje večno, brez konca in kraja, brez polajšanja in prenehanja. Preteče tisoč in tisoč milijonov let, in peklu konca ne bo; vsak dan se bode trpljenje le znova začelo. Vedno bodo po peklu odmevale besede sodnikov^: Poberite se izpred mene prekleti v večni ogenj! Ostal bo po¬ gubljeni vekomaj brez Boga, —- vekomaj preklet od Boga, — vekomaj v grozovitnem ognju, — vekomaj obdan od hudih duhov! Kristijan, tukaj 7 se ti zdi malo trpljenje hitro pretežko in predolgo, kaj pa bo v peklu? V petek: Jezus na križu. 1. Premisli, krščanska duša, kdo je Oni, ki visi na križu. — Jezus Kristus je, božji Sin, pravi Bog in pravi človek ob enem. Poglej njegovo glavo s trnjem kronano, njegovo lice s krvjo in solzami oblito, njegove roke in noge z ostrimi žreblji pre¬ bodene in pribite, celo njegovo telo pokrito z brez¬ številnimi ranami, iz katerih teče sveta kri. - In zakaj trpi vse to? »Zavoljo greha svojega ljudstva sem ga udaril,« pravi Bog po preroku. (Iz. 53, 8.) O nesrečni grehi, ki so Sina božjega na križ pri¬ bili! Kako bi mogel še kdaj privoliti v greh? 2. Premisli, da Jezus vse to radovoljno trpi, zato da bi ti njega ljubil. Cela njegova podoba diha ljubezen: Razpete roke, nagnena glava, odprto srce. - Kako bi bil Jezus mogel lepše pokazati ljubezen do nas, kakor s tem, da je dal prebosti ne samo telo, ampak tudi svoje srce? Ali AIu še moreš odreči ljubezen, katere toliko želi?— O moj Jezus! Ti si sebe na križu zame daroval, tudi jaz , se ves Tebi darujem. O ljubi Jezus! vzemi celo moje srce; ljubim te nad vse in ljubiti te hočem do poslednjega svojega zdihljeja. O križani Jezus! rajši hočem umreti, kakor grešiti! V soboto: Marija. 1. Pobožno češčenje Marije in prisrčno za¬ upanje do nje je posebno izdatna pomoč, bogo- ljubno živeti in se zveličati. Da boš tako pobožnost in tako zaupanje v sebi oživil, premisli, da je Marija mati božja, kraljica nebes in zemlje, devica mogočna, ki ti more zadobiti od svojega Sina vsako milost in pomoč, katere potrebuješ. Marija mogočna kraljica je brezštevilnokrat čudovito ozdra¬ vila bolnike, potolažila do smrti žalostna srca, po¬ mirila viharno morje, kristijane rešila sovražnih vojsk, potrla moč hudičevo, duše otela pekla. Ali ne bo mogla tudi tebi pomagati vsaki čas in zlasti ob smrtni uri? 2. Premisli, da Marija ni samo mogočna kra¬ ljica, ampak tudi naša mati, mati ljubezniva, mati dobrotljiva. Naša mati je, ker je Jezus, njeni božji Sin, ko se je po nji včlovečil, postal naš brat; naša mati, ker nam je v svojih bridkostih pod križem pomagala k novemu življenju milosti; naša mati., ker nas je Jezus s križa njej kakor otroke priporočil. Od Boga nam za mater dana, ima Marija najboljše materino srce in rada priteče v pomoč, ako jo zaupno kličemo. — O Marija, moja ljuba mati! za Bogom hočem tebe ljubiti nad vse; vsaki dan te hočem ponižno častiti, v vsaki potrebi k tebi pribežati. Ozri se milostno name in mojih prošenj ne zaničuj! V nedeljo: Nebesa. 1. Premisli, moj kristijan, neskončno veselje, katero te čaka po tem kratkem življenju v nebesih, ako zvesto služiš Bogu in v dobrem ostaneš stano- 9 viten. V srečni uri, ko te bo Bog vzel k sebi, boš vekomaj rešen vsega trpljenja. »Bog bo obrisal (svojim služabnikom) vse solze od njih oči, in smrti ne bo več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker poprejšnje je minulo.« (Razod. 21, 4.) Tvoje telo bo častitljivo izpremenjeno. »Pravični se bodo svetili kakor solnce v hiši svojega Očeta.« (Mat. 13, 43.) 2. Premisli, da tvoje največje veselje bo to, da bodeš gledal in vekomaj užival Boga, neskončno dobroto in lepoto. Bog sam bo tvoje preobilno plačilo! Pomisli, kaj da je to: Boga za svojega imeti, ves utopljen biti v njega, neskončno morje vse dobrote in sladkosti. Svetniki so včasi že na zemlji v božji ljubezni okušali toliko sladkost in radost, da jim je bilo umreti. Kaj hočemo tedaj reči še-le o radosti nebeški? »Oko ni videlo, uho ni slišalo, in v srce . človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kateri ga ljubijo.« (1. Kor. 2, 9.) Misli torej pogosto na nebesa in nikar jih ne iz¬ gubi zavoljo revne zemlje in kratkih grešnih užit¬ kov! V križih in težavah prepevaj v duhu s svetim Frančiškom: Križ se mi v veselje izpremeni, Ko se spomnim srečne večnosti! 10 Molitve v zadobljenje nekaterih odpustkov. Glej, o dobrotljivi in najslajši Jezus, pred Tvojim obličjem se vržem na kolena ter Te prosim in rotim z največjo gorečnostjo svoje duše, vtisni v moje srce prav žive občutljeje vere, upanja in ljubezni in dodeli mi resnično kesanje nad mojimi grehi z najtrdnejšo voljo, poboljšati se, ko s srčnim ginjenjem in z veliko žalostjo v duhu gledam pet Tvojih ran ter premišljujem, kar je od Tebe, o dobri Jezus, prerokoval David, prerok: »Moje roke in moje noge so mi prebodli, vse moje kosti so razšteli.« (Ps. 21, 17. 18.) (Kdor po vredni spovedi in sv. obhajilu skesano moli to molitev pred podobo križanega ter moli na namen sv. Očeta 5 Očenašev in 5 Češčenasimarij, zadobi popol¬ noma odpustek, ki se lahko daruje tudi dušam v vicah. Pij IX. 31. malega srpana 1858.) Vzdihljeji. »Jezus, Marija, Jožef! Vam darujem svoje srce in svojo dušo! Jezus, Marija, Jožef! pomagajte mi v zadnjem smrtnem boju! , ■ > Jezus, Marija, Jožef! naj se moja duša loči z Vami v miru!« (Odpustek 300 dnij, kolikorki-at pobožno in vsaj s skesanim srcem izrečeš to trikratno klicanje. Pij VII. 36. mal. travna 1807. Odpustek 100 dnij, kolikorkrat izrečeš l.c enega teh vzdihljejev. Pij VII.) * . - »Moj Jezus, usmiljenje!« (Odpustek 100 dnij, kolikorkrat izrečeš te besede*. Leon XII. je leta 1824. ta odpustek 'dovolil ustmeno, v- Potrdil ga je Pij IX. 23. kimovca leta 1857. za vse čase.) Darovanje Zveličarju. O moj ljubeznjivi Jezus! da ti izkažem svojo •* hvaležnost in ti zadostujem za mnogokatero svojo nezvestobo, ti jaz I. I. darujem svoje srce in se ti posvetim vsega ter sklenem s tvojo milostjo, te nikoli več ne razžaliti. (Kdor to molitvico moli pred podobo Srca Jezusovega, zadobi enkrat na dan 100 dnij odpustkov. Pij VII. 1817. Popolni odpustek enkrat v mesecu, ako to molitev ves mesec moli po enkrat na dan, sc spove, prejme sv. obhajilo in moli na papežev namen. Pij VII. 9. rožnika 1807 in 26. kimovca 1817.) Molitei v nevarnostih in skušnjavah zoper čistost. O Gospa moja, o Mati moja! tebi se vsega darujem in da se ti izkažem udanega, ti posvetim danes svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce in popolnoma vsega samega sebe. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo lastnino in posestvo. 12 * Tzdihljej y skušnjavah. O Gospa moja, o Mati moja! spomni se, da sem tvoj, varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo. (Kdor to molitev z vzdihljejem vred in eno Ceščena Marijo moli zjutraj in zvečer s skesanim srcem in ima namen, po Marijini priprošnji premagati skušnjave, zlasti nečiste skušnjave, dobi vsak dan 100 dnij odpustkov in vrhu tega enkrat v mesecu popolni odpustek, ako to- pobožnost opravlja skozi mesec dnij in tistega, kadar prejme sv. obhajilo in v kaki cerkvi moli na papežev namen. Za sam vzdihljej je 40 dnij odpustka, kolikorkrat ga po¬ božno izrečeš v skušnjavah. Pij IX. 5. vel. srpana 1851.) Molitev k Mariji za srečno smrt. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O pribežališče grešnikov, o Mati umirajočih, ne zapusti nas v naši smrtni uri, temveč zadobi nam popolno žalost, odkrito¬ srčno kesanje in odpuščanje naših grehov, vredno sprejetje svete popotnice in potrjenje po zakra¬ mentu poslednjega olja, da varno pridemo pred prestol pravičnega in usmiljenega Sodnika, svo¬ jega Boga in Zveličarja. Amen. (Pij IX. jc 11. sušca 1856 podelil odpustek 100 dnij, katerega se udeleži enkrat na dan vsak, kdor to molitev opravi pobožno in skesanega srca, da bi zadobil milost srečne smrti.) Vse v večjo čast božjo in naše Matere Marije! 13 Sveti misijon- 1. Srečni in zlati čas svet’ga mis’jona, O da smo včakali tudi ga mi! Milosti svoje iz večnega trona Svojim otrokom zdaj Oče deli. Duša krščanska, oj zdaj se potrudi, Zvoljcn’ga časa nikar ne zamudi! 2. Ljudstvo, oj ljudstvo, izdrami se s spanja Dnevi zveličanja zdaj so za te; Zdaj je čas tvojega obiskovanja, Da bi spoznalo, kaj v srečo ti gre! Tak’ zdaj še usmiljeni Jezus vzdihuje, Ko si na svetu mis’jon ogleduje. 3. Pridite torej, vi star'ši krščanski, Tukaj si zlajšali boste srce; Težke dolžnosti in križi vsakdanji Stiskajo vas, in otroci skrbe. Kaj bi storili, kako bi ravnali, V svetem mis’jonu to boste spoznali. 4. Vi gospodarji in ve gospodinje, Ostra na sodbi bo tudi za vas; Brž obrnite, sem svoje stopinje, Hitro poteče ta 'zvoljeni čas. Kako skrbeti, kak’ modro hiš’vati, Svoje - tu čujte — kako zveličati. 5. Pridi, krščanska mladina, ti tudi, Sini in hčere in posli vi vsi; V zanke dobit' vas svet spačen še trudi, Bodite srčni, da vas ne vlovi. Oh, poslušajte glas svet’ga misjona: Vojska je kratka, pa večna je krona. 14 6. Teci k mis’jonu, zagrešena duša, Milosti tukaj studenci teko, . 1 t Tukaj zastarani greh se odpušča, Glej spovednico, poklekni pred njo! Rane skeleče 'se tukaj celijo, Žalostna srca se tu ohladijo. 7. Oh, ne zamudi, krščanska dušica, Z Bogom se spraviti, dan’s je tvoj čas; Dan’s se vtolažit’ da božja pravica, Jutri je lahko že sodba za nas, Danes je lahko vse pridobljeno, Jutri prepozno in vse zamujeno. 8. Glej, jaz sem blizu, sam Jezus nam kliče, Danes kdor išče me, našel me bo; Kdor se pa danes od mene porniče, Bode me iskal, pa našel težko. Torej Gospoda zdaj zvesto iščimo, Svet’ga mis’jona kar ne zamudimo! 9. Kar pa obetamo, zvesto držimo, Gola obljuba saj nič ne velja; Usmiljen’ga Boga goreče prosimo, Da stanovitnosti milost nam da. Oh, naj spominja in vselej nas viža, Posihdob znam’nje mis’jonskega križa! Misijonski zvon. 1 . Že krije tiha noč doline; 1 Živali spe in cvetje trat; Misjonskizvonzvisoke line Doni le tužno še enkrat. O moli, moli, kliče zvon, Daj dušam blagor svet! mis’jon! . Ko skrben oče oznanuje Misjonski zvon nebeški mir, Po trgu # po vaseh se čuje, In v vsako hišo najde tir. O zvoni, zvoni, blagi zvon, Hudobne vzbudi svet’ misjon! 3. Po krivih potih grešnik raja In v sladnosti zapravlja dan; Med dobrovoljce rad zahaja, V nesramno cTjanje zakopan. Tud’ njega glasno kliče zvon — Na pot pokore svet’ mis’jon! 4. Glej, stari grešnik, oče sivi, In ve posvetne matere, Za vas otroci ljubeznivi Stegujejo k Bogu roke. O zvoni, zvoni, blažen zvon, Daj star’šem milost svet’ mis’jon! 5. O čujte,*vi 'zgubljeni sini, Poslušaj, razuzdana hči: Za vas vaš oče v bolečini In mati v solzah se topi. O kliči, vpij na srce zvon, Da jih poboljša svet’ mis’jon! 6. Bogu darujmo srce svoje, Dokler nas kliče zvona glas; K’dar sodbe strašna tromba poje, Ne bo več milosti za nas. Takrat ne bo več zvon zapel, Mis’jon slovo za vselej vzel. Misijonski križ. 1. Kraljevo znam’nje, križ stoji, ’ Bandero glej vihrati! Iz križa Jezus nas uči Za dušo se vojsk’vati. Oj sveti križ, življenja luč, Oj sveti križ, nebeški ključ! Ponižno te častimo, Zvestobo obljubimo. 2. Oj križ, izvoljeno drevo, Ki z rešno si krvjo polito, Nosilo Jezusa telo, Oh, bodi nam častito! Oj sveti križ itd. 3. Iz svet’ga križa božji Sin Čez ’z volj en svet kraljuje; Svet’križ, trpljenja lep spo- Nam milost oznanuje. [min, Oj sveti križ itd. 16 4. Iz križa Jezus vabi nas Zvesto za njim hoditi,' ^ Svoj križ zadeti vsaki čas In ga za njim nositi. Oj sveti križ itd. k 5. Svet’ križ bandero naše je Premagati skušnjave, Odvrniti sovražnike, Prenesti vse težave. Oj sveti križ itd. 6. Svet’ križ na smrtni postelji — Prijatelj naš edini! Na grobu pot nam kažeš ti K nebeški domovini. Oj sveti križ itd. 7. Oj sveti križ, ti znam’nje usmiljenja, Spokornim tol’ko milo! Prihod sodnika ostrega Nam bodeš oznanilo. Oj - sveti križ itd. 8. Oj sveti križ, ti boš spomin Nam svetega mis’jona; Oj pomni nas, kar božji Sin Uči iz svoj’ga trona: Molite in čujte vsi, Ostan’te vselej zvesti mi, In vam gotova krona Bo svet’ga misijona. Amen. Celovec 1900. Tisck in založba tiskarnice družbe sv. Mohorja. Ponatiskanje se pridržuje.