»Varuj se hudega in delaj dobro.«- (Ps. 36, 27.)
»On me je ljubil in dal sam sebe zame.« (Gal. 2, 20.)
»Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusovi?« (Rimlj. 8, 35.)
§ preljubi kristijan! ne pozabi zveličavnih dnij
$1 misijona, v katerih si se rešničnb spreobrnil
k Bogu. Zvesto izpolnuj, kar si v teh dneh croetal
Bogu in spovedniku, in -delaj kakor dober vojščak
Kristusa Jezusa j (2. Tim. 2, 3.)P— Spominjaj se,
da le, * kdor bo stanoviten do konca, bo zveličan «.
'V-i:. 2 I. 13.)
Da boš pa v dobrem stanoviten ostal:
1. Zvesto opravljaj jutranjo in večerno molitev
ter prosi Boga, naj te varuje, da ga nikdar ne
razžališ s smrtnim grehom.
2. Posvečuj vestno Gospodove dni, nedelje in
praznike, ter pazljivo poslušaj božjo, bčsedo. Kdor
je iz Boga, posluša božjo besedo .« (Jan. 8,. 47.)
Ako to zanemarjaš, zanemarjal boš v kratkem tudi
druge krščanske dolžnosti.
3. Ne hodi v slabe tovaršije in skrbno se
ogibaj bližnje priložnosti in nevarnosti greha; kajti
sv. Duh pravi: -Kdor nev akno st'ljubi, bo v nji
poginil .« (Sir. 3, 27.)
4. Hodi pogostoma k spoTOdi in k svetemu
‘obhajilu. Spoved ti bo pomagala dušo čisto ohra-
3
niti. »Ako se spovemo svojih grehov, je Bog pra¬
vičen, da nam odpusti naše grehe in nas očisti
vse hudobije.« (1. Jan. 1, 9.)— Po svetem obhajilu
z Jezusom združen boš lažje premagal svoje dušne
sovražnike, zakaj Jezus pravi: »Kdor je moje meso
in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem .«
(Jan. 6, 57.) »Ako je pa Bog za nas, kdo je zoper
nas?« (Rimlj. 8, 31.J
5. Poslednjič nikar ne pozabi resnic, ki si jih
slišal oznanovati za čas misijona, ter poslužuj se
sredstva, katero ti priporoča sv. Duh kakor najbolj
tehtno in zdatno,- ko pravi: » V.vsek svojih delih
spominjaj se. svojih poslednjih rečij in vekomaj ne
boš grešil.« (Sir. 7, 40.)
Zato rad premišljuj sledeče krščanske resnice.
Ako ti le čas dopušča, preberi vsak dan pazljivo
resnico zdolej zanj odkazano in spomni se je po
dnevu večkrat pri svojem delu.
1 Premišljuj torej:
V ponedeljek: Zakaj te je Bog ustvarili
1. Premisli, da nisi za to na svetu, da bi užival
posvetno veselje in si nabiral bogastva, ampak
zato, da bi služil Bogu in svojo dušo zveličal; zakaj
Jezus pravi: .»Kaj pomaga človeku, če ves svet
pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kakšno zamenjo
bo človek dal za sčojo dušo?« (Mat. 16, 26.) —
Eno samo dušo imaš; enkrat pogubljena ----- vekomaj
pogubljena! — Komu si do zdaj služil? Kaj si do *
4
zdaj storil za svojo dušo? Si-li služil Bogu za
nebesa ali svetu in hudiču za grešno veselje? —
Jezus priča:» Resnično, resnično vam povem: Slehern,
kateri^greh dela, je suženj greha.« (Jan. 8, 34.)
Kdor pa greh dela,« pravi sv. Janez apostelj, »je
iz hudiča, ker hudič od začetka greši.« (1. Jan. 3, 8.)
In ako bi danes ali ta hip moral umreti, kaj bi
bilo s tvojo edino, neumrjočo dušo?
2. Preudari pa tudi dobro, da je Bog vse druge
reči na svetu ustvaril zato, da bi ti pomagale do¬
polnjevati in doseči to, k čemur si ustvarjen ti, namreč
služiti Bogu in zveličati neumrjočo dušo. In ti,
kako si se'posluževal teh rečij? Ali nisi, revež,
srca vezal na nje, jih bolj ljubil, kakor Boga, za
njimi hrepenel, kakor da bi v njih bila vsa tvoja
sreča? Ali jih nisi celo rabil v to, da si ž njimi
žalil Boga in stvarnika svojega? Oh, bodi pameten
in pomisli, da »svet preide in njegovo poželjenje.
Kdor pa stori voljo božjo, ostane vekomaj.« (I. Jan.
2, 17.) Torej zanaprej ne ljubi ne sveta, ne tega,
kar je v njem. »Ako kdo svet ljubi, ni Očetove
ljubezni v njem.« (1. Jan. 2, 15.)
V torek: Smrt.
1. Premisli, » da je odločeno ljudem enkrat
umreti.\« (Hebr. 9, 27.) Zavoljo izvirnega greha je
Bog vsem to kazen prisodil. Gotovo bo tedaj ne¬
mila smrt konec storila tudi 'tvojemu sedanjemu
življenju. Smrt kosi brez razločka in ozira, ne pri¬
zanese ne mlademu ne staremu, ne bogatemu, ne
5
ubogemu. Morebiti te bo zgrabila; ko boš najmanj
mislil na to'. In ako te najde v smrtnem grehu,
kaj bo? — Zato pravi Jezus: »Bodite pripravljeni;
ker ob uri, ki je ne veste, bo Sin človekov prišel.
Jezus, Marija, Jožef! naj se moja duša loči
z Vami v miru!«
(Odpustek 300 dnij, kolikorki-at pobožno in vsaj s
skesanim srcem izrečeš to trikratno klicanje. Pij VII. 36. mal.
travna 1807. Odpustek 100 dnij, kolikorkrat izrečeš l.c enega
teh vzdihljejev. Pij VII.) * . -
»Moj Jezus, usmiljenje!«
(Odpustek 100 dnij, kolikorkrat izrečeš te besede*.
Leon XII. je leta 1824. ta odpustek 'dovolil ustmeno, v-
Potrdil ga je Pij IX. 23. kimovca leta 1857. za vse čase.)
Darovanje Zveličarju.
O moj ljubeznjivi Jezus! da ti izkažem svojo •*
hvaležnost in ti zadostujem za mnogokatero
svojo nezvestobo, ti jaz I. I. darujem svoje srce
in se ti posvetim vsega ter sklenem s tvojo
milostjo, te nikoli več ne razžaliti.
(Kdor to molitvico moli pred podobo Srca Jezusovega,
zadobi enkrat na dan 100 dnij odpustkov. Pij VII. 1817.
Popolni odpustek enkrat v mesecu, ako to molitev ves
mesec moli po enkrat na dan, sc spove, prejme sv. obhajilo
in moli na papežev namen. Pij VII. 9. rožnika 1807 in
26. kimovca 1817.)
Molitei v nevarnostih in skušnjavah zoper
čistost.
O Gospa moja, o Mati moja! tebi se vsega
darujem in da se ti izkažem udanega, ti posvetim
danes svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje
srce in popolnoma vsega samega sebe. Ker
sem tedaj tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani
me kakor svojo lastnino in posestvo.
12
* Tzdihljej y skušnjavah.
O Gospa moja, o Mati moja! spomni se,
da sem tvoj, varuj me, brani me, kakor svojo
lastnino in posestvo.
(Kdor to molitev z vzdihljejem vred in eno Ceščena
Marijo moli zjutraj in zvečer s skesanim srcem in ima
namen, po Marijini priprošnji premagati skušnjave, zlasti
nečiste skušnjave, dobi vsak dan 100 dnij odpustkov in
vrhu tega enkrat v mesecu popolni odpustek, ako to-
pobožnost opravlja skozi mesec dnij in tistega, kadar
prejme sv. obhajilo in v kaki cerkvi moli na papežev namen.
Za sam vzdihljej je 40 dnij odpustka, kolikorkrat ga po¬
božno izrečeš v skušnjavah. Pij IX. 5. vel. srpana 1851.)
Molitev k Mariji za srečno smrt.
O Marija, brez madeža spočeta, prosi za
nas, ki k tebi pribežimo. O pribežališče grešnikov,
o Mati umirajočih, ne zapusti nas v naši smrtni
uri, temveč zadobi nam popolno žalost, odkrito¬
srčno kesanje in odpuščanje naših grehov, vredno
sprejetje svete popotnice in potrjenje po zakra¬
mentu poslednjega olja, da varno pridemo pred
prestol pravičnega in usmiljenega Sodnika, svo¬
jega Boga in Zveličarja. Amen.
(Pij IX. jc 11. sušca 1856 podelil odpustek 100 dnij,
katerega se udeleži enkrat na dan vsak, kdor to molitev
opravi pobožno in skesanega srca, da bi zadobil milost
srečne smrti.)
Vse v večjo čast božjo in naše Matere Marije!
13
Sveti misijon-
1. Srečni in zlati čas svet’ga mis’jona,
O da smo včakali tudi ga mi!
Milosti svoje iz večnega trona
Svojim otrokom zdaj Oče deli.
Duša krščanska, oj zdaj se potrudi,
Zvoljcn’ga časa nikar ne zamudi!
2. Ljudstvo, oj ljudstvo, izdrami se s spanja
Dnevi zveličanja zdaj so za te;
Zdaj je čas tvojega obiskovanja,
Da bi spoznalo, kaj v srečo ti gre!
Tak’ zdaj še usmiljeni Jezus vzdihuje,
Ko si na svetu mis’jon ogleduje.
3. Pridite torej, vi star'ši krščanski,
Tukaj si zlajšali boste srce;
Težke dolžnosti in križi vsakdanji
Stiskajo vas, in otroci skrbe.
Kaj bi storili, kako bi ravnali,
V svetem mis’jonu to boste spoznali.
4. Vi gospodarji in ve gospodinje,
Ostra na sodbi bo tudi za vas;
Brž obrnite, sem svoje stopinje,
Hitro poteče ta 'zvoljeni čas.
Kako skrbeti, kak’ modro hiš’vati,
Svoje - tu čujte — kako zveličati.
5. Pridi, krščanska mladina, ti tudi,
Sini in hčere in posli vi vsi;
V zanke dobit' vas svet spačen še trudi,
Bodite srčni, da vas ne vlovi.
Oh, poslušajte glas svet’ga misjona:
Vojska je kratka, pa večna je krona.
14
6. Teci k mis’jonu, zagrešena duša,
Milosti tukaj studenci teko, . 1
t Tukaj zastarani greh se odpušča,
Glej spovednico, poklekni pred njo!
Rane skeleče 'se tukaj celijo,
Žalostna srca se tu ohladijo.
7. Oh, ne zamudi, krščanska dušica,
Z Bogom se spraviti, dan’s je tvoj čas;
Dan’s se vtolažit’ da božja pravica,
Jutri je lahko že sodba za nas,
Danes je lahko vse pridobljeno,
Jutri prepozno in vse zamujeno.
8. Glej, jaz sem blizu, sam Jezus nam kliče,
Danes kdor išče me, našel me bo;
Kdor se pa danes od mene porniče,
Bode me iskal, pa našel težko.
Torej Gospoda zdaj zvesto iščimo,
Svet’ga mis’jona kar ne zamudimo!
9. Kar pa obetamo, zvesto držimo,
Gola obljuba saj nič ne velja;
Usmiljen’ga Boga goreče prosimo,
Da stanovitnosti milost nam da.
Oh, naj spominja in vselej nas viža,
Posihdob znam’nje mis’jonskega križa!
Misijonski zvon.
1 . Že krije tiha noč doline; 1
Živali spe in cvetje trat;
Misjonskizvonzvisoke line
Doni le tužno še enkrat.
O moli, moli, kliče zvon,
Daj dušam blagor svet!
mis’jon!
. Ko skrben oče oznanuje
Misjonski zvon nebeški mir,
Po trgu # po vaseh se čuje,
In v vsako hišo najde tir.
O zvoni, zvoni, blagi zvon,
Hudobne vzbudi svet’
misjon!
3. Po krivih potih grešnik raja
In v sladnosti zapravlja dan;
Med dobrovoljce rad zahaja,
V nesramno cTjanje zakopan.
Tud’ njega glasno kliče zvon —
Na pot pokore svet’ mis’jon!
4. Glej, stari grešnik, oče sivi,
In ve posvetne matere,
Za vas otroci ljubeznivi
Stegujejo k Bogu roke.
O zvoni, zvoni, blažen zvon,
Daj star’šem milost svet’
mis’jon!
5. O čujte,*vi 'zgubljeni sini,
Poslušaj, razuzdana hči:
Za vas vaš oče v bolečini
In mati v solzah se topi.
O kliči, vpij na srce zvon,
Da jih poboljša svet’
mis’jon!
6. Bogu darujmo srce svoje,
Dokler nas kliče zvona glas;
K’dar sodbe strašna tromba poje,
Ne bo več milosti za nas.
Takrat ne bo več zvon zapel,
Mis’jon slovo za vselej vzel.
Misijonski križ.
1. Kraljevo znam’nje, križ stoji,
’ Bandero glej vihrati!
Iz križa Jezus nas uči
Za dušo se vojsk’vati.
Oj sveti križ, življenja luč,
Oj sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo,
Zvestobo obljubimo.
2. Oj križ, izvoljeno drevo,
Ki z rešno si krvjo polito,
Nosilo Jezusa telo,
Oh, bodi nam častito!
Oj sveti križ itd.
3. Iz svet’ga križa božji Sin
Čez ’z volj en svet kraljuje;
Svet’križ, trpljenja lep spo-
Nam milost oznanuje. [min,
Oj sveti križ itd.
16
4. Iz križa Jezus vabi nas
Zvesto za njim hoditi,' ^
Svoj križ zadeti vsaki čas
In ga za njim nositi.
Oj sveti križ itd.
k 5. Svet’ križ bandero naše je
Premagati skušnjave,
Odvrniti sovražnike,
Prenesti vse težave.
Oj sveti križ itd.
6. Svet’ križ na smrtni postelji —
Prijatelj naš edini!
Na grobu pot nam kažeš ti
K nebeški domovini.
Oj sveti križ itd.
7. Oj sveti križ, ti znam’nje usmiljenja,
Spokornim tol’ko milo!
Prihod sodnika ostrega
Nam bodeš oznanilo.
Oj - sveti križ itd.
8. Oj sveti križ, ti boš spomin
Nam svetega mis’jona;
Oj pomni nas, kar božji Sin
Uči iz svoj’ga trona:
Molite in čujte vsi,
Ostan’te vselej zvesti mi,
In vam gotova krona
Bo svet’ga misijona. Amen.
Celovec 1900.
Tisck in založba tiskarnice družbe sv. Mohorja.
Ponatiskanje se pridržuje.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si