po5tnfna plačana v gotovini
Marmor, pMcdelfek 16. oktobra I©33 stev. 235 Leto vu. (xiv.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNEK
UradnIStvo In upravai Maribor, Ooapoaka tti.1t S Talafon uradntitva 0440, uprava 24SS Uhaja razen nedelja In praznikov vsak den ob IS. uri / Velja MaaeSno prej e man v upravi aH po poSU 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po aanlku t Oglasa »prejema tudi oglaanl oddelek »Jutra- v Ljubljani $ Poitnl ček oval račua SL 11.400
JUTRA'
91
saa
Odhod Hitlerjeve Nemčije iz Ženeve
USODNI SKLEPI SOBOTNE SEJE NEMŠKE VLADE.
tov -razv°ju evropske politike po sve-nedni Vojni bo sobota 14. oktobra 1. 1933. ]0 _VOm'no zelo važen datum, morda ce-
miniV v.azilei®i- Tega dne je nemški x strski svet pod predsedstvom dr-
j-avnega predsednika maršala Paula von 1 u n d
Francije, Anglije, Amerike, Polj-
front urga odgovoril na strnjeno ske n Franc«e' Anglije, Amerike, Polj-jgri’ urf.av male antante in ob dvolični Izst Je v razorožitvcnih predlogih z gg 05®01 Nemčije iz Društva narodov in Žen i lJ'° razorožitvene konference v in ueVl‘ ^zacbe tega svetovnopolitičnega noslja ^ 116 g a dogodka je tudi naši jav-Van'1-0 znano- T° dveletnih prizade-Ane]1" 'n neusPeb'h so velesile Francija, riker Zdruzene države Severne Arne skle enile sporazum, po katerem se za rf6«- razorožitvena konvencija, ki naj ohn v0 širili let prepove vsako novo se rozeva,Iie, v nadaljnji štiriletni dobi „ *?a, izvede postopna razorožitev sveta s določeiii minimum oborožitve- Obenem Vej?rvjm rokom se uvede tudi za vse dolla.Vna kontrola nad izvrševanjem di a! te konvencije. Obenem so pa tu-jjp	’ da se Nemčiji ne dovoli no-
pove5anie sedanje vojske in ob-zitve, kakor je zahtevala.
stilih °nvencija bi se morala dokončno v ’ratl fin sPrejeti na sejah razoroiit-lo	on‘efence ta teden. Urejeno je bi-
b0	in	splošno se je upalo, da se
r„ 0 zaključila razorožitvena konfe-zmt^ Z razmerorna zelo ugodnim regratom. Obenem se je pričakovalo, da ® po naposled vdala tudi Nemčija in se adovoliila z eventuelnimi malimi ko-fektu
le
tekli
rami načrta Francije, Angli-|n Amerike. Ta načrt je bil pre-g -1 teden izročen nemški delegaciji v nevi z zahtevo, naj Nemčija odgovori še pred zasedanjem plenuma raz-zitvene konference, ki je bil sklican n. danes,
St
v ponedeljek 16. oktobra. Nem-N a d o 1 n y je v petek za-Be i Zenevo 'n odlete! s tem načrtom v dllne na sej0 vlade. Namesto pritr-pa ,8a odgovora ali vsaj protipredloga rocji Netrč'.!a po sobotni seji vlade spo-!a v Ženevo svoj izstop iz Društva
z ra ’n odpoklicala svojo delegacijo ^i^ožitvcne konference. Ta sklep je ^ koval ne le na ženevsko diplomacijo Sv "a evropske vlade, marveč na ves kot bomba. Svet se je zdrznil- Take gtčue in tako usodne geste Nemčije
ener
ni pričakoval.
Danes stojimo še preveč neix>sredno pod utisom tega presenečenja, da bi mogli sklep in korak Nemčije presoditi že do zadnjih posledic. V Ženevi zatrjujejo sicer, da bodo konferenco nadaljevali in sklenili konvencijo tudi brez Nemčije, toda to je malo verjetno, ali pa bo, tudi če se zgodi, samo še farsa. Nemčija, ki je imela toliko poguma, da je iz stopila iz Društva narodov in zapustila razorožitveno konferenco, bo imela tudi toliko poguma, da bo odločno zavrnila vsako izvajanje sklepov konvencije na-pram njej, sklepov tiste konvencije, ki je ni in je ne bo podpisala. Verjetno je, da bo zavrnila sploh vsako vmešavanje kogarkoli v njene zadeve, to se pravi, da ne bo dovolila vstop v Nemčijo nobeni mednarodni kontrolni komisiji, ki bi jo eventuelno hotele poslati velesile ali Društvo narodov. Vse kaže, da hoče nastopati Hitler prav tako v zunanji kakor v notranji politiki. Od sobotnih sklepov do odpovedi veljavnosti versajske mirovne pogodbe je le še en sam korak.
Kaj se bo zgodilo sedaj. Možni sta v splošnem samo dve poti: da velesile spravijo Nemčijo nazaj v Ženevo in ugode njenim zahtevam, ali pa da jo prisilijo spoštovati sklepe konference, katerih ni podpisala. V prvem primeru bi pomenil skiep razorožitvene konference dejansko novo oborožitev Nemčije, v drugem bi pa bilo treba uporabiti napram Nemčiji vojaške s a n k c i j e. Z drugimi besedami se to pravi: nova vojna! Kajti »razorožena« Nemčija bi na vsako vkorakanje tuje vojske na njeno področje odgovorila z orožjem. Nadaljnji razvoj je pa največ odvisen od nadaljnjega zadržanja zahodnih velesil. Bojimo se, da tc velesile ne bodo šle skupaj do s k r a j-n i h konsekvenc. Ne moremo si zamisliti. da bi Italija podprla kakršnokoli oboroženo intervencijo o Nemčiji! Vprašanje pa je, če bi se v to spuščali tudi Anglija in Amerika? Tudi gospodarski in drugi ukrepi proti Nemčiji se ne bodo mogli tako kmalu organizirati v sporazumu vseh. če bi se sploh dali?
Položaj je po sobotnem koraku Nemčije dosegel največjo napetost po svetovni vojni- Kaj se ho zgodilo, še ne moremo povedati, tega prav za prav tudi še nihče točno ne ve.
IZSTOP NEMČIJE IZ DRUŠTVA NARODOV IN ZAPUSTITEV RAZOROŽITVENE KONFERENCE. RAZPUST REICHSTAGA IN PLEBISCITARNE VOLITVE 12. NOVEMBRA. PET MOŽNOSTI RAZVOJA. MADŽARI IN ITALIJANI
PODPIRAJO NEMCE?
ŽENEVA, 16. oktobra- Nemčija je po sobotnem sklepu svoje vlade izstopila iz Društva narodov in zapustila razorožit-veno konferenco. Nemška delegacija je pod predsedstvom stalnega delegata von Kellerja odpotovala iz Ženeve včeraj popoldne. Ta nemški korak je ženevsko diplomacijo silno presenetil in je trenutno glavni predmet vsega razpravljanja svetovnega tiska. Splošno se nagiaša, da je to najvažnejši dogodek po svetovni vojni. Silno je oslabljeno Društvo narodov, ki bo ta udarec težko prebolelo. Usoda razorožitvene konference je menda zapečatena, dasi se nekateri zavzemajo za to, da bi se nadaljevala. Italija, ki igra dalje dvolično vlogo, je stavila včeraj formelni predlog za odgoditev do končnega raz-čiščenja. Obenem je Nemčija razpustila svoj državni zbor in razpisala za 12. november plebiscitarne volitve. Volllci bodo morali glasovati z »da« ali »ne« za vprašanje, če se strinjajo s sklepom vlade. Obenem bodo po vzorcu italijanskih volitev izvolili nov državni zbor, v katerem bodo seveda samo narodni socialisti-
PARIZ, 16. oktobra. Med komentarji izstopa Nemčije iz D. N., in zapustitve razorožitvene konference, ki jih objavlja francoski tisk, je najzanimivejši članek Pertinaxa v »Eclio de Pariš«, v katerem pravi, da je sedaj za nadaljnji razvoj danih pet možnosti:	1.	Uporaba	določil	o
oborožitvi, ki jih vsebuje versajska mirovna pogodba. (Oborožena intervencija proti Nemčiji. Op. ur.) 2. Nadaljevanje razorožitvene konference in sklenitev konvencije brez Nemčije. (Veljavne tudi za Nemčijo- Op. ur.) 3. Uporaba pakta štirih velesil in nadaljevanje razgovorov o razorožitvi med Francijo, Anglijo, Italijo in Nemčijo v tem okviru. 4. Od pakta štirih neodvisna konferenca Franclje, Anglije, Amerike, Italije in Nemčije. 5. Pogajanja med sosednimi državami in Nemčijo o sklenitvi paktov o prijateljstvu in nenapadanju.
BUDIMPEŠTA, 16. oktobra. Vlada je imela včeraj sejo, o kateri ni izdala no-benega poročila, izgleda pa da odobrava korak Nemčije. Obenem se tu trdno veruje, da bo Italija še nadalje ohranila svojo naklonjenost Berlinu in bo prevzela iniciativo za poravnavo incidenta.
Mogočna zmaga JNS v Sloveniji
JUGOSLOVANSKA NARODNA STRANKA DOBILA 296 OBČIN, KOMBINIRANE LISTE 16, OPOZICIJA 54, SOCIALISTI 2. — ZMAGA TUDI V VARDARSKI IN ZETSKI BANOVINI.
Kongres avstrijskih socialnih demokratov
Kongres so prispeli tudi d elegati iz drugih držav, govor
VODITELJA FRANCOSKIH SOCIALISTOV
Pr^^Aj, 16. oktobra. V soboto se je ske * kongres socialno-demokrat-h n^e’ k* Ra ie otvorii dunajski žu-iu j?	v	Delavskem	domu	v	okra-
VoHavoHten. Na dopoldanski seji so go-stra'. Predstavniki tujih socialističnih Siniti • Angleški laburistični poslanec sita g 3e naglasil, da je angleška delav-stln ra,,ka na svojem kongresu v Ha-SSu soglasno sprejela resolucijo o
1^‘rijske
m vprašanju, v kateri se ugo-ie treba storiti vse, da se olira-
hred Zavar,|ie avstrijska neodvisnost ’ Zn ^Sem' fašističnimi napadi od zunaj kres ai; S posebnimi ovacijami je koii-c<»Skih)reIe, Keona Bluma, voditelja fran-reke|1 ,S|ncialistov, ki je v svojem govoru Zg ’ “a so francoski socialisti glasovali sti,0 strh*sko posojilo zato, da bo kori-ie S|.rePoblikl in ne diktaturi. Sedaj se c!g,is;;aclia spremenila In francoski so-bodo ' So poročili francoski vladi, da iiiisij V te,n vprašanju vodili brezkompro čgs||j i0P°zicijo. »Mi smo v teh resnih
trdno
z vami«, ie rekel Leon Blum.
»Mi smo bili z vami včeraj, z vami smo danes in bomo z vami tudi jutri, pa naj bi se zgodilo karkoli.« Nato so kongres pozdravili predstavniki nizozemske in češkoslovaške socialistične stranke, končno pa je sporočil še Vandervelde pozdrave druge Internationale. Pri tej priložnosti je poudaril, da so sedaj pogledi socialistov vseh držav uprti na Dunaj. Leon Blum se je takoj po otvoritvi kongresa vrnil v Pariz. Njegov nenadni odhod se spravlja v zvezo z istopom Nemčije iz Društva narodov in z novo nastalo situacijo. Popoldne se je pričela razprava o političnem položaju, o katerem je poročal poslanec dr. Oto Bauer. Bivši voditelj »Schutzbunda« dr. Deutsch je podal poročilo o izvedbi statuta socialnodemokratske organizacije. Kakor je znano, kongres ni javen.
LJUBLJANA, 16. oktobra. AA. Glede izida včerajšnjih občinskih volitev v dravski banovini so bili ugotovljene naslednje uradne številke: V dravski banovini je bilo vpisanih v volilne imenike 274.282 volilcev. Od teh je volilo 188.017 ali 68.5 odstotkov. Jugoslovanska nacionalna stranka je dobila 122.388 glasov ali 65.4 odstotke, na kombinirane kompromisne liste je odpadlo 15.299 glasov ali 8.1%, na opozicijo 48.293 glasov ali 25.6% in na socialne demokrate 2037 glasov ali
1%. Jugoslovanska nacionalna stranka si je osvojila 296 občin, 16 občin je pripadlo kombiniranim listam, 54 opoziciji in 2 socialistom.
BEOGRAD, 16. oktobra. Včeraj so bile občinske volitve tudi v vseh občinah vardarske in zetske banovine, izvzemši večja avtonomna mesta. Volilna udeležba je znašala povprečno 70%. Z ogromno večino je zmagala JNS. Volitve so potekle v najlepšem redu.
SNEG NA TIROLSKEM.
RIM, 16. oktobra. Kakor s.* poroča, so gorski prelazi Stilfserjoch, Pordoijoch in prelaz Falzarego zaradi snežnih mete-žev neprehodni.
Sprejem Titulesca v Ankari
ANKARA, 16. oktobra. Romunski zu nanji minister Titulescu je bil ob svojem prihodu v turško prestolnico nad vse svečano in prisrčno sprejet. Na kolodvoru ga je sprejel zunanji minister Tevfik Rudži beg, mnogi drugi odličniki in po-slaniško osebje romunskega poslaništva. Poslopja v mestu so okrašena s turškimi in romunskimi narodnimi zastavami. S Titulescom je prispel tudi turški poslanik v Bukarešti.
Kongres vinogradnikov in sadjarjev
BEOGRAD, 16. oktobra. Včeraj je bil v Beogradu otvorjen kongres Zveze vinogradnikov in sadjarjev. Ob tej priliki je bila sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje 19 točk. Glavna zahteva vinogradnikov je, da ostane zakon o trošarini na vino še nadalje v veljavi v sedanji obliki, ker je pokazal prav dobre rezultate. Dalje zahtevajo, da se spravi protialkoholni po-kret y meje primerne propagande pobijanja nezmernega uživanja močnih alkoholnih pijač in da se s širjenjem
lijon državljanov na drugi strani. Glede zakona o razdolžitvi kmetov se ugotavlja, da je ta zakon kmečkemu stanu in celokupnemu gospodarstvu več škodoval, kakor pa koristil. Konč no zahtevajo vinogradniki, da se dovoli izvoz vina iz Dalmacije v notranjost države po znižanih železniških prevoznih tarifah.
PRVI SOKOLSKI DOM V MEDMURJU.
MURSKO SREDIŠČE, 16. oktobra-Včeraj je bil tukaj ob veliki udeležbi narodnega občinstva in v navzočnosti bana savske banovine dr. Peroviča ter drugih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti posvečen in otvorjen prvi Sokolski dom v Medmurju.
KONGRES SLOVANSKEGA ŽEN-STVA.
BEOGRAD, 16. oktobra. Včeraj jc bil tukaj tretji kongres slovanskega ženstva. Kongresa se jc udeležilo večje število delegatinj iz vseh slovanskih držav. Navzoči so bili tudi poslaniki Češkoslovaške, Poljske in Bolgarske. Po nekaterih govorih je bil kongres prekinjen, popoldne pa se je
te socialne ideje na eni strani ne izzi- pričelo podrobno delo v posameznih vajo težke posledice za poldrugi mi-1 sekcijah.
■Stran 2
WarTfiorškl »večernlK« Jutra
Dnevne vesti
Diplomiral |e na geografskem oddelku llozofske fakultete na ljubljanski univer-;i g. Stanko Šijanec iz znane mariborske »arodne rodbine. Mlademu znanstveniku, ti se je pridno udejstvoval tudi v akademskih društvih, naše iskrene čestitke.
Iz sodne službe. Imenovani so bili: sodnik Alfonz Cepuder, dosedaj pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi za starešino okrajnega sodišča v Marenbergu. Sodni pristav dr. Leon Berlic, doslej pri okrožnem sodišču v Mariboru, za sodnika okrajnega sodišča v Konjicah in sodni pristav Emil Pureber za sodnika pri okrajnem sodišču v Ormožu; sodnik Janko Terček pa je premeščen iz Marenber-ga in imenovan za starešino okrajnega sodišča v Velikih Laščah.
Nov načelnik mariborskega gasilnega društva. Zaradi političnih ekstravaganc dosedanjega načelnika mariborskega gasilnega društva g. Hansa Vollerja, je včeraj dopoldne sklicalo društvo izredni občni zbor, na katerem je izvolilo za začasnega novega načelnika g. Benedičiča Redni občni zbor bo v začetku meseca novembra in na njem se bo v smislu pravil izvolil novi stalni načelnik. Nacional ni Maribor pozdravlja novega načelnika naših gasilcev, ker je prepričan, da bo storil vse za dobrobit mestnega prebivalstva ob priliki nepredvidenih požarnih nesreč.
Sijajen volilni uspeh v Krčevini in. Košakih. Kot en mož so šli Krčevinčani in Košačani pri včerajšnjih volitvah v boj za zmago nacionalne anisli. Ogromno število oddanih glasov za nosilca liste g. Janžekoviča je zadnji in temeljit obračun z razdiralci naše narodne sloge. Ves dan volitev je bilo v obeh občinah živahno vrvenje in so se pred voliščem zbirale skupine nacionalistov, ki so mnogo pripomogli k tako sijajni zmagi. Na prvem volišču v Krčevini je bilo oddanih skupno 307 glasov, in sicer 228 za Janžekoviča, 79 pa za Vesenjaka; v Košakih je bilo skupno oddanih 349 glasov, in sicer 322 za Janžekoviča, 27 pa za Vesenjaka; pri Sv. Petru je volilo skupno 271 volil-cev. in sicer 93 Janžekoviča, 178 pa Vesenjaka- Za nosilca liste Janžekoviča je bilo skupno oddanih 643, za Vesenjaka 284 glasov. Nova občina Košaki bo imela 27 odbornikov nacionalne stranke, 3 pa opozicionalce. Ta ugodni izid je tembolj razveseljiv, ker nismo agitirali od moža do moža, dočim je Janžekovičev nasprotnik napel vse sile in vpregel v agitacijo številne in ugledne agitatorje. Z včerajšnjim izidom so pa tudi za vselej pokopana stremljenja bivših klerikalcev, ki so mislili, da bodo šli tokrat pri volitvah z glavo skozi zid. Naša parola je: ■Zvestoba delu za narodno in državno edinstvo. Živel naš novi župan g. Janžekovič! ■
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek zvečer ob 20.15 proslava
Koncert Glasbene Matice. Mariborska Glasbena Matica bo priredila svoj prvi koncert v tekočem društvenem letu 8. novembra. Na tem koncertu bo nastopil pevski zbor, sodelovala pa bosta tudi violinist Taras Poljanec, učitelj društvene glasbene šole, in pianist Marijan Lipovšek z državnega konzervatorija v Ljubljani. Spored bo zelo zanimiv in bo obsegal skladbe Vit. Novaka, J, B. For-starja, Rimskega-Karzakova, Verdija, Beethovna itd.
Mojstrska predavanja v Mariboru. Radi zboljšanja obrtniške izobrazbe in z ozirom na nujno potrebo poznavanja gospodarskih zakonov namerava mariborska podružnica Zborničnega obrtnopospe sevalnega zavoda za obrtništvo iz Maribora in bližnje okolice v mesecih decembru, januarju in februarju prirediti predavanja, ki bodo obsegala razlago:	1.
obrtnega zakona, 2. zakona o pobijanju nelojalne konkurence, 3. zadružnega zakona, 4. davčnega zakona, 5. taksnega zakona, 6. zakona o zavarovanju delavcev, 7. odstotno računanje. Predavanja bodo trajala okrog 50 ur, razdeljenih na tedenske večere po 2 uri. Pravico do u-deležbe imajo vsi samostojni obrtniki in obrtnice ter taki pomočniki in poslovodje, ki so že opravili mojstrski izpit. Poslovalnica zasleduje poleg splošne obrtniške izobrazbe pri tem tudi ta smoter, da se usposobi čimveč obrtniških mojstrov za sodelovanje pri pomočniških in mojstrskih izpitih kakor tudi za poučevanje v obrtnih nadaljevalnih šolah. Zaradi tega se namerava v poznejši dobi priključiti tem predavanjem še drug tečaj za mojstre, ki bi obsegal posebno nauke o knjigovodstvu in o pravilni kalkulaciji Predavanja se priredijo le v tem primeru ako se prijavi najmanj 30 uslužbencev iz Maribora in okolice. Prijave se sprejemajo pri obrtnih združenjih in pri obrtno zadružnem nadzorniku g. Založniku na sreskem načelstvu II 42.
Sladkor za zamudnike. Podružnica Kmetijske družbe v Mariboru sprejema naročila na trošarine prosti sladkor za sladkanje mošta za svoje članstvo še do srede 18. t. m- do 6. ure zvečer. Vinogradnik naj prinese s seboj potrdilo županstva o količini pridelanega mošta in 25 Din za kolek. Kdor še ni član, se tem potom lahko vpiše. Podružnica Kmetijske družbe, Meljska cesta 12.
Službeni Ust dravske banovine objavlja v 83. številki: pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih; pravilnik.o tehničnih delih za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih; pravilnik o stavbnih okoliših v mestih in razne objave iz »Službenih novin«.
Kdo sprejme vajenca? Dva fanta, sinova priprostih kmečkih staršev, stara 15 in 17 let, se želita izučiti v kakem obrtu. Imata doma še 11 bratov in sester, pa revne roditelje. Plačati za uk ne moreta
„ ■ v	|n*č- Kdor bi bil pripravljen, trgovec ali
m	i rokodelec, vzeti enega izmed omenjenih
sinov v uk, se prosi, da to sporoči obrtno
temi: »Grundtvigova ljudska visoka šola in kriza demokracije. Projekcijske slike in sviranje dveh danskih narodnih himen.
Ekskurzija Ljudske univerze. Maribor-sKa Ljudska univerza priredi v četrtek
19.	t. m. poučno ekskurzijo v predilnico in tkalnico Doctor in drug. Zbirališče je na Glavnem trgu pred Veliko kavarno Odhod bo točno ob 2- popoldne.
Diskusijski večeri trgovcev. Uprava združenja trgovcev je sklenila prirediti v zimskem času takozvane diskusijske sestanke. Prvi tak večer bo v torek 17. trn. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« o davčnih zadevah. Uvodoma bo predaval davčni koimilent Zbornice za TOI gosp. Žagar, na kar bo o navedenem predmetu prosta debata -in se bodo dajale informacije. Trgovstvo se vabi, da se teh informacijskih sestankov, ki bodo obravnavali vsaki-krat kaj drugega, v čimvečjem številu udeležuje!
Pred ustanovitvijo stenografskega Instituta. Pred -dnevi so zborovali v Zagrebu hrvatski stenografi, ki so se izjavili za enotno jugoslovansko stenografijo. Naglasili so potrebo ustanovitve posebnega instituta, ki bi imel v vseh steno-
zadružnemu nadzorniku g. Založniku na okrajnem glavarstvu, H., 42 (tel. 27-85).
Pokvarjeni žlebi. Cesar bi v drugem mestu ne smelo biti ob to se pri nas v Mariboru nihče ne spotakne. Graje so vredni namreč mariborski hišni posestni ki, ki imajo svoje hiše ob prometnih cestah in ulicah. Na teh hišah so žlebi za deževnico na mnogih krajih pokvarjeni in voda curkoma teče na pločnik. Ljudje se morajo umikati tem neprijetnim tušem, večkrat pa se zgodi, da sc tak curek vode vlije na pasanta in ga do kože zmoči. Ker je nastopilo deževno vreme, imamo te nedostatke priliko opazovati skoro v vsaki ulici in na vsaki cesti. Skrajni čas bi že bil. da bi mariborski hišni posestniki, ki pobirajo od svojih najemnikov visoko najemnino, popravili te žlebove, da bi si ne bilo potrebno pasan-tom razburjati, sicer pa popravilo žlebov spada itak k redu o javni varnosti.
Zbor harmonikarjev »Pomladka rdečega križa« poučuje strokovni učitelj Vilko Šušteršič, dosedanji vodja zbora harmonikarjev »ISSK Maribora«. Dosedanji uspehi jamčijo za dobro metodo. Čisti dobiček koncertov je namenjen za zgradbo doma »Pomladka rdečega križa« v grafijo zadevajočih vprašanjih glavno be-1 Dalmaciji. Prijave vsak dan v deški me-*****	1	ščanski šoli od 15. dp 17, me.
Prepovedano krošnjarstvo. Kakor znano, je banska uprava pred nekaj tedni izdala vsem mestnim županstvom in okraj nim glavarstvom okrožnico, s katero je odredila najstrožjo kontrolo trgovskih potnikov, ki prodajajo blago od hiše do hiše. Dodatno k tej okrožnici pa e po naročilu pomočnika finančnega ministrstva in na prošn;!o ljubljanske zbornice za TOI odredila, da se z enako strogostjo izvede nadzorstvo tudi nad krošnjarji in da se proti njim postopa kadar kršijo predpise obrtnega reda. Okrožnica opozarja, da so krošnjarji pogostoma posredovalci tihotapskega blaga in monopolskih predmetov, prodajajo pa tudi moralno opo-irečeno in malo vredno blago. Že državni interes in ozir na javno moralo zahtevata pogosto in energično perlustracijo krošnjarjev. Okrožnica ponovno opozar ja mestna županstva in okrajna glavarstva na predpise o krajih kjer je krošnjar jenje prepovedano in .ie med temi kraji tudi Maribor ter vsi obmejni okraji. Ta kozva-nim privilegiranim krošnjarjem. Ko čevarjem. je pa dovoljeno krošnjariti povsod. Čeprav obrtni zakon ne statuira visoke denarne in zaporne kazni in tudi ne zaplembe blaga, je vendar v primeri kršitve predpisal odvzeti takimi krošnjar jem, ki kršijo obrtni zakon, njihova do volila in jim zapleniti biago, ki ga razpe čavajo.
Radio Ljubljana. Ponedeljek 16. t. m. Ob 12.15: plošče; 12-45: poročila; 13.00 čas, plošče; 18.00: gospodinjska ura »Gobe in njih priprava za konserviranje« (ga Svetelova); 18.30: »Pesa, sirovima za sladkor« (prof. Pengov);. 19.00: plošče 19.30: radio orkester; 20.30: prenos ope re »Faust« iz Beograda; vmes čas in poročila; 23.1X1: toneč. — Torek 17. t- m, Ob 11.15: šolska ura: higiensko predavanje; 12.15: plošče; 12.45: poročila 13.00: čas, plošče; 18.00; otroški kotiček (Manica Komanova); 18.30:	plošče
19.00: francoščina (prof. Prezelj); 19-30 »Položaj Slovencev ob vstopu v letu 1848« (Dostal); 20.00:	radio-orkester
(plesna glasba) 20.45: slovenske narodne v ženskem tercetu s spremljevanjcm ki tare: pojo sestre Bogatajeve; vmes har monika, solo g. Stanko; 21.30: čas, poročila; 21.45: radio-jazz; 22.30: angleške plošče; 23.00: konec.
Naše babice so svoječasno polagale v svoje omare s perilom dišeče liste sivke, da bi se perilo navzelo prijetnega duha im se ne bi v njem čutil duh mila. To odi-šavljenjc perila pa je bilo tudi res potrebno, ker takrat izdelovana mila — večinoma domača mila — niso bila snov š posebnim svežini duhom, temveč nekaka zmes, podobna nežgani glini, z ostrim, neprijetnim duliom, zaradi katerega je perilo res »dišalo po milu«. Sčasoma je postalo kuhanje mila stroka in so vpeljali strokovno izobraženi obrtniki v promet milo mnogo boljše kvalitete- Danes obstojajo že vejike tovarne, ki imajo urejene znanstvene laboratorije in je izdelovanje mila v rokah znanstveno izobra ženih oseb. Pri uporabljanju teh izdelkov ni potrebno duha mila vešče odstranjevati, ker ima že sam ob sebi zelo prijeten svež duh. To izvrstno lastnost ima na primer Albus Terpentinovo milo, kar je splošno znano.
Nalezljive bolezni. V času od 22- do
30.	septembra je v naši banovini obolelo za tifusom 61, za davico 131, za škrlatin-ko 61, za ošpicami 50, za šenom 24, za grižo 21, za otročnično vročico in vraničnim prisadom po 2, za krčevito odrevenelostjo in otrpnenjem tilnika pa po 1 oseba.
Grajski kino. Samo dva dni Še t-očc velefilm »Tarzan«. V glavni vlogi Jonny WeissmiiIIer. Film je popolnoma nov In je kolosalen umetniški izdelek modeme filmske industrije. Film se gleda z enako napetim zanimanjem, kakor je svoje-casno ves svet napeto čital roman »Tarzan«.
Kino Union. Danes v ponedeljek zadnji dan čarobnega filma »Sezona v Kairu« z Renato Mtiller in Willijem Fritschem. Od torka dalje film tiajvečjcga uspeha Pesem sveta«. Poje najboljši tenor sedanjosti Jos. Schmidt.
Da osvežite kri. pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne Franc-Jožefove grenčice.
Narodno gledalce
REPERTOAR
Ponedeljek, 16. oktobra. Zaprto.
Torek, 17. oktobra ob 20. uri »Rože v
snegu«, red C.
Sreda, 18. oktobra. Zaprto.
Četrtak, 19. oktobra ob 20. uri »Voda«,
red B.
Iz mariborskega gledališča. Prva po*
novitev r ■ ete »Rože v snegu« bo v torek 17	za	red	C.	Glasba tega-dela je p	>	ter	je premiera dosegla
prav močan uspeh, o čemer je pričale bučno odobravanje občinstva. V orkestru svira na harfo g- Lukež.
Prva letošnja otroška predstava bo v
najkrajšem času. To pot bodo vprizorili Wuchnerjevo pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. To delo je poleg svoje pravljičnosti tudi silno zabavno ter je ob lanski premieri v Ljubljani doseglo prav velik uspeh. Nastopijo Dragu-tinovičeva, Gorinškova, Barbičeva. Savi-nova, Tovornik, Blaž in Mohor. Režira Hinko Tomašič.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gor®-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na?®-šče kozarec »Franz Josefove« grenčic® Po izkušnjah, nabranih na klinikah z8 notranje bolezni je »Franz Josefova« gre# čica izredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijski trgovinah.
Ponedeljek. Velike kabaretne atrakcij® v »Veliki kavarni«, torek: eksperimeutal' ni večer Svengalija.
Obrtno gibanje v mesecu septembru
V preteklem mesecu je mariborsko mestno načelstvo izdalo naslednje nove
obrtne pravice: Kurt Hausmanninger, trgovina z drvmi in premogom na drobu® Cankarjeva ulica 23; Marijan Baebief trgovina z lastnimi pletilnimi izdelki-Frančiškanska ulica 23; Anton Filipančič trgovina z mešanim blagom, Vetrinjsk® ulica 6; Franjo Neuberg, čevljar. Vodnikov trg 2; Sigmund Kurz, trgovina z optičnimi predmeti na debelo, Pobreška cesta 15 in Slavko Markovič, trgovina ! tehničnimi predmeti. Gosposka ulica 40 — V istem času so bile izbrisane naslednje obrtne pravice v Mariboru: Mila F8' vai, trgovina z dežniki, galanterijo i*1 konfekcijo, Glavni trg 11; Elizabeta J® res, branjarija, Ulica 10. oktobra 5; ^ Samuh, trgovina s sadjem in sočivje*11 Glavni trg; Jožef Juričan, mesar, Al® ksandrova cesta 53; Ludvik Ornik, trgovina z manufakturo, kožuhovino, S8’ lanterijo, konfekcijo, kratko robo in «f8‘ mi Koroška cesta 9; Trgovska hiša »R0, kord«, trgovina z manufakturo in konfekcijo, lastnik Viljem Schlesinger, gorčičeva ulica 20; Alojz Mlinarič, Z°' dec, Kopališka ulica 11 in Terezija K** pek, branjarija, Taborska ulica 2.
Izgubljeno in najdeno, v preteki®!11 mesecu so bili pri uradu ža najdene jj* izgubljene predmete pri tukajšnjem pre stojništvu mestne policije prijavljeni slednji izgubljeni predmeti: velik kovc6* z raznimi predmeti, dežnik, ženski Pr" stan z belini kamnom, aktovka, denar? ' ca z 12.50 Din, ročna torbica z 42 ^1-znesek 500 Din, zlat prstan, tnal žeP nož, listnica z 12 Din, cigaretna do«, usnjata ročna torbica z 9 Din, žensk zapestna ura, denarnica s 70 Din, pes prepeličar in mlada udomačen srna. Iz seznamov, ki nam jih redno dni na razpolago predstojništvo policije. ^ razvidno, da je v Mariboru še precej ^ štenih ljudi.
Iz policijske kronike. Neki stražnik £ našel obnošen telovnik. V Smetanovi ci je neznan storilec ukradel urad?* Vidi Tratnikovi ,100 Din vredne sr? fj. ske hlače. Zasebniku Jožefu Loncu je 0 . nesla neka mlajša ženska iz nief°,VjCo, prenočišča »Pri roži« telovnik z v kateri je bilo 230 Din. Skupne s«o rpi Lonec 360 Din.
Vremensko poročilo mariborske «*< urološke postaje. Davi ob 7- uri ic K toplomer 2.1 stopinji C: minimalna/ peratura je znašala 1.5 stopinjo C; meter je kazal pri 14 stopinjah-742,	^
duciran na ničlo pa 740.3. relatM*18 ga 89; vreme je solnčno
Veličastna zmaga nacionalne misli tudi ob severni meji
Vsa dravska banovina je pri včeraj-nhh občinskih volitvah pokazala, da J^se ljudstvo obsoja punktaško politiko 'vsih političnih mogočnežev v Sloveniji “na se je že v veliki večini ogrelo za 6 mo pravo in mogočno jugoslovansko acionalno misel- Če premo trimo rezul-e Po posameznih občinah, vidimo, da
0 PUnktaši in slovenski separatisti izgu-
1 J? malenkostnimi izjemami vse svoje I "°anje trdnjave in da je ljudstvo z od-s°c?° m neprikrito besedo izpovedalo -^^jugoslovansko prepričanje. Posebno og- so bili volilni rezultati v našem jijjle®: okolišu v obeh mariborskih okra-
obia r SO prec^ nekai 'et' vedrili in +r ^ sedaj osamljeni punktaši in av-
T°nomisti.
,, X Posameznih občinah so bili doseženi ■-asiednjj rezultati:
Maribor — levi breg: Cerkven^; volilcev 689, oddanih gla-(]wc\ 1 udeležba 56%, Zimič Jernej it,,-'..“33, Balaškovič Alojzij (kompr.) . , \ Duplek: volilcev 499, volilo je 344, Jmlezba 69%, Partlič Rudolf (JNS) 203,
Qtna
dok
mer Jože (opozicija) 141; Jakobski volilcev 850, volilo je 534, udeležba p °» Senčič Benedikt (JNS) 290, Žnuderl yr,®nc (opoz.) 244; Jurovski dol: volilcev . > volilo je 510, udeležba 72%, Rotman l7Qe^.(JNS) 331, Korošec Peter (opoz.) uri 5 ^arnnica: volilcev 728, volilo ie 287, 287 5b! 39A%' Lorcnčič Peter (JNS)
, . j Košaki: volilcev 1.409, volilo je 927,
, p ežba 68%, Janžekovič Ivan (JNS)
> Vesenjak Ivan (opoz.) 284; Pesni-v°Iilcev 720, volilo je 481, udeležba p“ °> Kerenčič Anton (JNS) 284, Spari P,anc (opoz.) 197; Selnica ob Dravi: vo-Y^ev 1.007, volilo je 551, udeležba 55%, lik J°žef (JNS) 551; Senarska; vo-Vr*751. volilo je 478, udeležba 64%,
■/ *« Matija (JNS) 248, Zupe Franc Poz-) 230; Sv. Križ: volilcev 217, voli-(lJ|v 1®)» udeležba 75%, Hlade Jože J®; Sv. Kungota: volilcev 947, t no je 723, udeležba 76.3%, Vaupotič o ailc LlNs) 314, Leber Ivan (opoz.) 409;, * Lenart v Slovenskih goricah: volil-®v 380, volilo 314, udeležba 83%, dr. Oo-D^k Milan (JNS) 314; Sv. Marjeta ob esnici; volilcev 471, volilo je 355. ude-|zba 75%, Schicker Alojzij (JNS) 194, .jrnian Anton (opoz.) 161; Ščavnica: vo-‘cev 920, volilo je 4!h udeležba 46%, ?reznik Franc. (JNS) 312, Špindler Jože wPoz.) io2; St. lij: volilcev 1.053, volilo
je 507, udeležba 48%, Swaty Karol (JNS) 507; Velka: volilcev 662, volilo je 266, udeležba 40-2%, Maly Anton (JNS) 181, Ferk Leopold (kompr.) 85; Voličina: volilcev 767, volilo je 463, udeležba 60.3%, Arnuš Jakob (JNS) 46, Muršak Franc (opoz.) 417.
Od 13.634 volilnih upravičencev je. v mariborskem levem okraju volilo skupno 8.065 volilcev, kar pomeni v odstotkih 59.13%. Za nacionalne liste je bilo oddanih skupno 6.591 glasov, za opozicijo pa 1.474-
Maribor — desni breg.
Fram: volilcev 670, volilo je 473, udeležba 70%, Kodrič Ivan (JNS) 339, Petek Ivan (opoz.) 134; Hoče: volilcev 1.028, volilo je 511, udeležba 50%, Papež Lovro (JNS) 283, Novak Anton (opoz.) 228; Limbuš: zaradi nereda se bodo volitve ponovile prihodnjo nedeljo dne 22. t. m.; Makole: volilcev 715, volilo je 436, udeležba 69%, Šoštar Josip (JNS) 208, Rogina Ivan (opoz.) 228; Pobrežje: volilcev 2.164, volilo je 1-093, udeležba 51%, Volk Matija (JNS) 1.093; Podvelka: volilcev 268, volilo je 102, udeležba 38%, Urbane Jakob (JNS) 102; Poljčane: volilcev 1.153, volilo je 873, udeležba 75%, Medved Anton (JNS) 511, Kitek Simon (opoz.) 362; Polskava: volilcev 1.295, volilo je 1.080, udeležba 83%, Poharc Karol (JNS) 529, Kodelič Viktor (JNS) 551; Rače: volilcev 1.519, volilo je 1.097, udeležba 72%, Bauman Štefan (JNS) 218, Kirbiš Ivan (JNS) 477, Kolman Josip (opoz.) 402; Ruše: volilcev 725, volilo je 502, udeležba 69%, Lesjak Davorin (JNS) 502; Slovenska Bistrica mesto: volilcev 579, volilo 483, udeležba 83%, dr. Pučnik Josip (JNS) 358. Kac Franc (opoz-) 125; Slovenska Bistrica okolica: volilcev 1.099. volilo je 630. udeležba 56%, Zafošnik Karol (JNS) 300, Kos Ivan (opoz.) 330; Studenci; volilcev 2.029, volilo je 1.208. udeležba 59%. Kolnik Maks (JNS) 387. Kaloh Alojzij (JNS) 821; Sv, Lovrenc na Pohorju: volilcev 84?.’ volilo je 436. udeležba 54%, Pernat Alfonz (JNS) 400. Todl Peter (JNS) 36; Sv. Martin na Pohorju: volilcev 480, volilo je 271, udeležba 56%, Frešer Leopold (JNS) 271.
Od i 4.590 volilnih upravičencev je v mariborskem desnem okraju volilo skupno 9.226 volilcev ali 63.24%- Za nacionalne liste je bilo oddanih skupno 7.417 glasov, za opozicijo pa le 1.809.
kraljestvu bajk in povesti Janeza Trdine, ki jo mislimo zgraditi na Maličevem krču pod Trdinovim vrhom, odkoder je tako krasen in naravnost čaroben razgled širom dravske in savske banovine, tja do Alp in sinjega Velebita.
Naši dolenjski planinarji se že dolgo u-kvarjajo s to mislijo. Med velikimi počitnicami sem bil tudi jaz na Gorjancih in se tam sestal z novomeškim učiteljem, agilnim tajnikom dolenjske podružnice SPD g. Lojzetom Ivanetičem. V u-godnem popoldanskem razgovoru sva morala predelati vse mogočnosti in se pogovarjala o glavnih točkah pravil posebno pa o finansiranju cele akcije in prišla do koristnih in lepih zaključkov. Podružnica SPD v Novem mestu je imela kmalu nato — 18. avgusta — odborovo sejo, na kateri je sklenila, da nabira prostovoljne denarne prispevke za zgradbo te koče, kar je odobrilo in dovolilo tudi okrajno glavarstvo v Novem mestu s št. 8822/1933 od 5. septembra 1933. Denarni prispevki se pobirajo po volji plačnika ali kot ustanovnina, ali brezobrestno posojilo ali kot dar.
Pred nekaj dnevi me je informiral učitelj Ivanetič o sedanjem stanju te akcije. Načrt za kočo je že v delu, dela ga domačin arhitekt ing. Mušič, in bo prav kmalu gotov. — Z zbiranjem prispevkov so že začeli in odziv javnosti je jako zadovoljiv in razveseljiv. Od enajstih strank, do katerih se je podružnica obrnila te dni, je podpisalo šest strank po 1000 Din deloma kot brezobrestno posojilo -deloma kot dar in drugih pet strank je poklonilo tudi izdatne vsote. SPD v Novem mestu pričakuje tudi od nas, ki živimo daleč od dolenjske metropole, da se spomnimo lepih dni, ki smo jih preživeli med njimi ne samo z lepimi besedami, ampak tudi denarno.
Z ozirom na to, da so Gorjanci na prelomu pononske in alpske klime, se je obrnila podružnica na merodajna mesta radi meteorološke postaje, ki naj bi se postavila na Maličevem krču in je našla po-
vsod popolno razumevanje. Bodoča koča bo imela tudi telefonsko zvezo. Z zgradbo se bo pričelo takoj spomladi. V okolici koče je dosti mrzlih studencev, pa tudi dobre vinske kapljice ne bo manjkalo, ker so v najbližji okolici, sredi med vinogradi, prav gosto posejani beli vinski hrami gostoljubnih in prijaznih Uskokov, kjer se morejo nabaviti zelo poceni tud* druge življenjske potrebščine. Število planincev, ki obiskujejo Gorjance, raste od leta do leta. Letošnje krstne slave Trdinovega vrha, ki je bila 15. avgusta, se je udeležilo nad 1500 turistov.
Točnejše informacije o započeti akciji more dobiti vsak ljubitelj romantične doline gradov ob mirni, temnozeleni Krki, vsak prijatelj bajnih, tajinstvenih, zelenih Gorjancev pri podpisanem, ki je bil naprošen, da podpre to akcijo, ki je v veliko korist naše turistike in tujskega prometa.	F.	K	a	d	u	n	e	c.
Ptuj
Novi ravnatelj gimnazije g. dr. Maks Kovačič je nastopil službo včeraj 15. L m.
Šahovski klub v Ptuju prireja šahovske igre vsako sredo in soboto ob 20. ur! v prostorih trgovskega gremija.
Vojaško pokopališče v Stmišču, znano iz svetovne vojne, nameravajo prenoviti.
Predrzen vlom je bil izvršen pretekli petek ponoči. Neznani storilci so vlomili v delavnico mehanika Ivana Zaverskega na Ormoški cesti zraven mestnega sejmišča. Odnesli so razno orodje, večje število gumijastih plaščev in zračnih cevi za kolesa in drugo. Škoda presega Din 3500. Policija je uvedla preiskavo- Neko osebo so aretirali, morali so jo pa izpustiti, ker je dokazala alibi v kritični noči.
Nezgode. Štefan Kocjan, posestnik v Zlatoličju je pri jahanju padel s konja tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo- Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. V globok jarek je padel Jakob Svenšek iz Žetal in si zlomil levo nogo. Zdravi so v ptujski bolnišnici.
MWM
Otvoritev glasbene
Libr
sezone
Opereta »Rože v snegu«.
. oreto za to opereto, s katero je na-* Sledalb
$asbe
šče v soboto otvorilo letošnjo ^j—eno sezono, je pripravil Bruno a r d t. w a r d e n. Posebnega truda ž tlQtTl ni imel. Dejanje je nenavadno u boršti 'u-br6z	a tu'di brez tiste pestro-
’ ki je pn opereti neobhodno potreb-s ' Lene tega libreta ne dvigne niti tista Ittnentalna tragika, ki je v odrekanju to ra ^^Lna. Podrobne analize libre-. sploh ne bi prenesel. Tako zaostaja daleč za glasbo, ki jo je po Karlu . 'v e j u priredil Oskar Jascha. Lo-2 ’ ki je živel v času 1796—1869, je bil kaj*?611'* komponist pesmi in balad. Ne-jn tek pesmi in balad je uporabil Jascha tfobrf • ril iz njih »Rože v snegu«. Po-n° ie nastala i-z Schubertovih pesmi hretreta »'Pri treh mladenkah«, a tu je li-hiot° nepr*merno boljši, vse je zlito v ba °» kar pri »Rožah v snegu« ni- Glasbi sS,a7Ka ie sijajna, seveda klasična, in °De f 'a. niorda bolje za opero kakor » eto. Samo ta pa tudi rešuje te »Ro-v snegu*.
Sto °--ta pr' ,ias Pripravila g. Hara-djTjJrv^Č kot režiser in g. Herzog kot jjSent. Glavno pozorišče je znani sa-bratov sv. Bernarda na Šentgot-ie j-S^fm Prelazu v alpah. Inscenacijsko Vecin re’zL*'er svojo nalogo preprosto, tp • 0lTla zadovoljivo; samo slika v vr-JjagjH Preyeč vidno pokazala mizernost $tarp s*ar'h kulis. Režijsko je gradil po hejšp receptu šablone, pa je šlo. Močiti s .J.e bil glasbeni del. orkestra, zbora istov, vsaj splošno. G. Herzog je
dosegel dokaj lep uspeh- Nekaj stvari sta režiser in kapelnik črtala.
Glavni par sta bila zopet naša primadona gdč. Udovičeva v vlogi konte-se Ilze in naš tenorist g. Sancin v vlogi patra Celestina. Gdč. Udovičeva je zopet v polni meri uveljavila svoj glas in igro, g. Sancin je pa pokazal celo napredek, tudi igralsko. Drugi par sta bila subreta gdč. Barbičeva v vlogi kon-tese Monike, ing. Harastovičv vlogi igralca Avgusta pl. Glasenappa. Gdč-Barbičeva je bila zopet ljubka kot pevka in igralka, g. Harastovič pa se je uveljavil kot komik, kolikor mu je seveda ulo-ga dovoljevala. G. P. Kovič je s pridom uporabljal svoj glas in igralsko sposobnost kot pater Dominik, g. Gorinšek pa kot pater Sales. G. V. Skrbinšek je imel kot grof Reventloff-Burgau malo priložnosti za večje uveljavljenje, igralsko je pa bil najmočnejši g. F u r i-jan v nepevski ulogi opata- Ostale uloge so imeli g. Blaž patra Roka, g. Tovornik patra Medicusa, ga. Savino-v a Marto, ga. G o r i n š k o v a Meto, gdč. Kri zajeva Brno, g. Nakrst grofa Aldinija, g. C rnobori sluga, g. V e r d o n i k pa vratarja. Obisk je bil pri premieri, dober.	—ir.
/st&rtvierajinie nedelje
ISSK Me ru.vor: Atletik SK j go. Čakovec je včeraj zopet tako zaigral
kot malokdaj. Ilirija je zaigrala precej ' ' '	i	ostro, kar pa ni bilo potrebno. Če ne
Včeraj se je odigrala na igrišču ISSK j zmagajo z znanjem, tudi ni treba upora-Maribora prijateljska tekma med celjski- j biti fizične moči. Igra Ilirije je spravila
Planinska koča na Gorjancih
Apel vsem v Mariboru in okolici živečim Dolenjcem.
V Mariboru in okolici živi več Dolenjcev in prijateljev naše slikovite Dolenjske, ki sc interesirajo in izprašujejo o nameravani zgradbi nujno potrebne planinske koče na Gorjancih, tem divinem'-je Ilirija igrala popolnoma podrejeno vlo-
mi Atletiki in ISSK Mariborom, v kateri se je ISSK Mariboru posrečila revanža za nedavni poraz v Celju.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah :
ISSK Maribor:	Žgur,	Kukanja,	Oka,
Gomol, Konic, Kokot, Jurgec, Hreščak, Kirbiš, Dušan, Starc.
Atletiki: Orel, Goršek, Končan, Gorišek, Hojnik, Honigman, Wolgemut, Tomažin, Čuko, Koželj, Suholežnik-
ISSK Maribor je dal za razred slabšo igro od svojih nedavnih. Kakor da bi bilo urečeno, ni se hotelo posrečiti prav nič pametnega. Visoka igra Atletikov je spravila moštvo iz koncepta tako, da je bilo pomanjkanje iniciative skoraj otipljivo. K vsemu temu je dala krilska vrsta zelo šibko igro v obeh smereh, tako, da je bila ožja obramba zlasti v prvem polčasu preobremenjena, napad pa rri našel kaj prida podpore v borbi z nasprotno dobro razpoloženo obrambo. ISSK Maribor je popolnoma posnel visoko igro gostov, tako, da nizke lepe kombinacijske igre ni bilo mnogo videti.
Celjani so precej razočarali. Razen brezprimerno požrtvovalne igre nam prav ničesar niso pokazali. Ne moremo razumeti, kako je ISSK Maribor mogel proti takšnemu moštvu tako visoko zgubiti.
Tekma se je odigrala v prvem polčasu v stilu prijateljske igre, v drugem polčasu pa je sličila prvenstveni tekmi. V tem delu je bila igra zelo ostra in ogorčena borba za zmago.
Sodil je g- Kopič. Bil je sicer objektiven, ni pa pnal r-' irečiti preostre igre.
V predtekmi je rezerva SK Svobode v prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo ISSK Maribora z 1:0 (0:0). Sodil je g. Nemec.
Ponovna zmaga Čakovečkega SK.
Včeraj se je odigrala v Čakovcu pr-
cnstvena nogometna tekma med Čako-"'xkim SK in ljubljansko Ilirijo, v kateri
iz tira tudi gledalce, ki so proti takšnemu načinu igre glasno protestirali. Sodnik g. Vesnaver iz Maribora je imel igro ves čas v rokah, kot napako mu pa štejemo, da ni bil bolj rigorozen napiram igralcema Belaku in Unterreiterju. Ča-koveSki SK je igral v prvem polčasu do
31.	minute kompletno, tedaj je pa bil težko ranjen najboljši igralec ČSK Megla, ki so ga odpeljali v bolnišnico- V drugem polčasu, in sicer od 4. do 20. minute, je igral ČSK le z 9 igralci.
Dopoldne se je odigrala trening-tekma med Gradjanskim (Čakovec) in rezervo ČSK. Tekma se je končala z zmago ČSK v razmerju 2:1. V rezervi ČSK je igra’ tudi bivši igralec ISSK Maribora Čiro Koren, ki je prijavljen za »Turopolje«
—y
Tekmovanje za pod zvezno prvenstvo LNP.
Včeraj sta se odigrali le dve prvenstveni tekmi, in sicer sta se srečala v Čakovcu ljubljanska Ilirija in čakovečki S. K.; v Celju pa sta odigrala svojo tekmo Hermes (Ljubljana) m SSK Celje. Ilirija je doživela v Čakovcu hud poraz, zgubila je tekmo z 1:4 (2:0), v Celju pa sta si oba nasprotnika delita točki. Stanje prvenstvene tabele po včerajšnjih tekmah je naslednje:
Čakovečki S. K-	4	2	1	1	16:15	5
ŽSK Hermes	3	1	2	0	9: 8	4
SSK Celje	2	1	1	0	7: 4	3
SK Železničar	2	1	0	1	7: 3	2
SK Rapid	i	0	0	1	2: 4	0
ISSK Maribor	1	0	0	1	1: 4	0
SK Ilirija	1	0	0	1	1: 4	9
Mariborski smučarski klub. Drevi ob
20.	seja upravnega odbora v kavarni »Ja--dran«-
Mariborska zimskošportna podzveza,
lužbeno. V četrtek 19. t. m. ob 20. seja upravnega odbora v Aljaževi sobi pri
Marii Skalam:
103
OCEANOPOLIS
Roman o skrivnosti II o ve S k a pr o ŠJ osti
»Tako more govoriti samo naš veliki duhoven«, je vzkliknil senator Beliš. »Položaj vere bo ostal nespremenjen, pa naj vlada kdorkoli. Tudi še zanaprej bodo stala svetišča in z žrtvenikov se bodo dvigala proti stropu darila velikemu solnčneimu Raju. Nam pa gre za obstoj, gre nam za to, da ne zapravimo smotra svojega življenja in življenja svojih otrok v trenotni malodušnosti in stiski. Po vsem tem, kar ste povedali in kar sem premislil v tem času, se mi zdi, da bomo junaki in vredni otroci svojih prednikov samo tedaj, če se ne bomo uklonili. Vendar se mi zdi potrebno postopati skrajno previdno in bi bilo zato napačno odbiti že takoj zahtevo revolucionarjev. Pričnimo se pogajati! S tem bomo pridobili mnogo časa za uspešno organizacijo obrambe. Morda se nam posreči še najti način in sredstvo za zmago nad uporniki. 'Sestavimo jim odgovor, ki ne bo ne pritrdilen ne zanikalen. Mislim, da ne bo nihče ugovarjal temu mojemu predlogu.«
»Strinjamo se!« so vzkliknili senatorji in svetovalci.
»Dobro«, je dejal Beliš, »potem mi dovolite, da se za trenotek umaknem, da sestavim odgovor. Prosim tudi senator-
ja Reizisa in Menezisa, da mi pomore-ta!«
Beliš, Reizis in Menezis so zapustili sejno dvorano in se podali v predsedniški kabinet- Čim pa so odšli, se je za-čulo izza dvorca Semiša Ramisa strahovito vpitje razdivjane množice, ki je po govoru Semiša Ramisa naskočila njegovo rezidenco. Svetovalci so prestrašeni planili k oknom, da bi videli kaj se je zgodilo. Sprva niso vedeli, kaj je; kmalu pa so dobili od zunanjih straž sporočilo, da so revolucionarji pod vodstvom mehanika Sardanipalisa pomandrali Se-misove straže in vdrli v palačo. Svetovalcev se je polastil nepopisen strah. Spoznali so, da bodo izgubljeni, če se revolucionarji polaste predsednika in njegovega doma. Predsednikova palača je bila preveč tesno združena s palačo predsedstva, da bi se dalo napredovanje upornikov zadržati.
»Izgubljeni smo!« so vzklikali svetovalci drug za drugim. Nekateri pa so svetovali: »Vdajmo se! Pokličite senatorje! Pogajanja so nemogoča!«
»Da, izgubljeni smo!« je vzkliknil veliki duhoven Rearis. »Nobene pomoči ni več. Doigrali smo svojo vlogo in sedaj
bodo prišli drugi, ki bodo nadaljevali naše delo. Čemu bi se upirali volji velikega Raja. Brez njegovega hotenja ne bi bilo upora- Zato mi dovolite, prijatelji moji, da odidem. Ničesar več me ne druži s to palačo, ki je zapisana poginu.«
Rearis se je dvignil in počasnih korakov odšel proti izhodu. Svetovalci so nekaj časa molče strmeli za njim, nato pa so se še sami dvignili in mu sledili. Dvorana je ostala prazna...
LIV.
Uporniki so se bili po zmagi nad Istri-sovimi oddelki utaborili v zavzeti palači ministrstva notranjih del, kjer so nana-gloma organizirali vrhovno poveljstvo in obenem nekakšno začasno revolucijsko vlado pod vodstvom doktorja Doljana in Jafisa. Tam so čakali tudi na odgovor stare vlade na spomenico, ki jo je odnesel v predsedstvo inženjer Hadamezis. Doljan in Jafis sta postajala vsak trenotek bolj nestrpna.
»Zakaj se ne vrnejo?« je vzklikal Doljan- »Vlada bi morala odgovoriti samo z »da« ali »ne«. Čemu izgubljamo čas! To je samo nam v škodo.«
»Bojim se, da nas bodo skušali preslepiti s pogajanji«, je dejal Jafis. »Toda varajo se; ne bomo se pogajali.«
»Tako je,« je odvrnil Doljan. »Vdati se morajo takoj, sicer jih napademo z vso svojo silo in pomandramo do zadnjega.«
Prav ko je Doljan izgovoril te besede, se je začulo s stopnišča glasno prerekanje. Doljan in Jafis sta prisluhnila in slišala, kako se poveljnik revolucijske
straže, ki je stal pred njuno sobo, PreP’ ra z nekom. Doljan je pozorneje prislu*1" nil in nenadoma vzkliknil:
»To je Soralifis!«	.
Potem je planil k vratom, jih naglo oa-pri in zagledal pred seboj zares svojega prijatelja, ravnatelja osrednje kn]w* mce Soralifisa. Bil je ves prepaden, lA' mazan in raztrgan.
»Soralifis, dragi moj Soralifis!« 1* vzkliknil Doljan. »Kaj se je zgodilo s teboj?«
»Hotel sem priti do tebe in govoriti teboj«, je vzkliknil Soralifis, »toda niso me pustili- Niso mi zaupali. Mislili so, da sem pristaš vlade. Ti pa veš, da sem *>> vedno tyoj najiskrenejši prijatelj in tudi v tej težki uri ne zapuščam. Pomagati sem hotel, pa mi doslej ni bilo mo-goče. Sedaj je napočil trenotek, ko moram - tudi jaz nekaj storiti za revolucijo
in zate. Zgodilo se je nekaj strašnega,
ali
se lahko vsak trenotek zgodi, če je še mogoče preprečiti, preprečiš lahko samo ti.«
»Doljan je potegnil Soralifisa k sebi ^ sobo, stresel ga za ramena in vzkliknil-
»Kaj se je zgodilo? Govori! Naglo, naglo!«
»Intela je v nevarnosti...«
»Intela? Kaj se je zgodilo ž njo?« \
»Uporniki so pod vodstvom mehanik3 Sardanipalisa napadli dvorec Semiša R3' rnisa in vdrli vanj. Bojim se, da so ze našli predsednika in princeso, in lahko se zgodi, da ju v svoji vihri umore.«
»Kdaj so vdrli v dvorec?«
»Orlu«. Udeležba vseh odbornikov strogo obvezna.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb:	Gradjanski:S!avija (S)	1:0
(1:0).
Split: BSK:Haiduk 1:1 (0:0).
Beograd; Concordia:Jugoslavija 2:2 (2:1).
Novi Sad: Vojvodina:Slavija (O) 1:0 (0:0).
Varšava:	Češkoslovaška:Po!jska 2:1
(1:0).
Gradec:	Siidbahn:Sturm 4:3 (1:2);
GAK:Greinitz 5:1 (2:1); Sportklub:Wak-ker 5:2 (1:1); Donawitz:Kastner & Ohler 3:2 (1:1). Prvenstvene tekme.
Pes preprečil samomor gospodaria
Nedavno jutro so našli ljudje na periferiji Dunaja na bregu Donave na tleh ležečega in popolnoma premočenega 60 letnega berača, ki je bil v globoki nezavesti, poleg njega pa je stal njegov pes in otožno tulil. Pri neznancu so pasanti našli pismo, iz katerega je bilo razvidno, da je nezavestni možakar 601etni berač Cielek, ki je sklenil izvršiti samomor s skokom v Donavo, da bi tako izginil brez sledu in prihranil človeški družbi še stroške za svoj pogreb. Svoj sklep je tudi izvršil, toda za njim je skočil v valove tudi njegov zvesti pes, ki je bil močnejši od svojega gospodarja in ga končno nezavestnega izvlekel na breg. Cielek je pozneje v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, pripovedoval, da že tri dni ni ničesar jedel in da ni več mogel prenašati lakote, ki ga je mučila.
Tihotapci alkohola pod angleško zastavo.
Na švedski obali pri kraju Oernskolds Vika so obrežni stražniki opazili na mor-
ju celo tihotapsko brodovje, kakršnega v tamkajšnjih vodah doslej še ni bilo videti. Vse ladje so vozile pod angleško zastavo. Po velikosti ladij sodeč so švedski obmejni stražniki mnenja, da je vozila vsaka ladja v svoji notranjosti najmanj po 100.000 litrov alkohola. Ladje so izginile v megli še preden jih je bilo mogoče ustaviti in preiskati.
Senzacionalen izum angleškega kemika.
Angleški listi poročajo, da se je posrečilo nekemu kemiku napraviti iz krom pirja novo alkoholno snov, ki se bo dala sijajno uporabljati v industrijske namene. Novi proizvod se bo dal uporabljati kot pogonsko sredstvo za avtomobile, kakor tudi za razsvetljavo in ogrevanje. Vlada je sklenila to novo panogo industrije monopolizirati.
685 tiskarn za sovjetsko propagando.
V zadnjem času je bilo razposlanih v razne sovjetske dežele iz Moskve 685 tiskarn, ki so jih prejeli politični oddelki sovjetskih državnih in gospodarskih uprav in traktorskih postaj. Precej tiskarn je bilo nameščenih tudi v sovjetski Gruziji, Armeniji in Aserbejdžanu. Te tiskarne so določene za uredništva propagandističnih listov, ki se ustanavljajo na večjih sovjetskih državnih gospodarstvih v svrho propagande kolektivizacije.
Upor v kaznilnici.
Med 500 kaznjenci v filadelfijski kaznilnici je nastal pred dnevi upor. Kaznjenci so zažgali svoje postelje, zapustili celice z divjim vpitjem in kričanjem ter napadli kaznilniškega ravnatelja z noži in gorjačami. Na pomoč so bili poklicani stražniki in gasilci, ki so pomirili upornike z močnimi curki vode iz svojih brizgaln. Tudi ogenj v kaznilnici, ki je stara že 200 let, je bil kmalu udušen.
Bober svet.
Neka prilično grda dama vpraša slikarja, ki je imel več smisla za humor kakor talenta za slikanje, kako bi se od-križala vsiljivca, ki neprestano lazi za njo.
Slikar odgovori hladno:
— Vzemite ga. gospa!
= Da bi ga vzela? se narepenči dama. Jaz bi ga prej obesila.
— Najprej ga vzemite, reče umetnik zlobno. Kar se tiče obešanja, bo to že on sam storil po šestih mesecih zakonskega življenja.
Po krivem obdolžen.
Mali Vojko je pojedel skoraj cel za^‘ tek bonbonov.
»Kaj, vse bonbone si snedel, ti slad' kosnednež mali ti!« se začudi mati.
»Nisem jih ne, mamica, nekaj sem i'11 pustil tudi zate, samo oblizal sem Napačen zaključek.
Gospodična sreča dečka, ki nese ve!« šopek rož.
— Komu pa neseš te rože?
— Gospe Mirtičevi.
— To jih bo vesela, kajne?
— Jaz že mislim. To so rože za niefl pogreb...
Mali o
Razno
MARTIN SAFRAN,
sobo-črkoslikar. pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter iih izvršuje dobro in poceni.	2925
Kupim
Knligarna in papirnica Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13
priporoča za šolsko sezijo vse Šolske knjige in potrebščine za vse vrste šol po zelo nizkih cenah. Javni in privatni usluž-benci se lahko poslužujejo ugodnosti plačavanja v obrokih.
STEKLENE NASTAVKE
za na prodajalno mizo v trgovini kupi Ivan Kravos. Aleksandrova cesta 13. 3951
Stanovanje
STANOVANJE,
dvosobno in enosobno s kuhinjo v Stritarjevi ulici 31 oddam v najem. Vprašati: Vicel. Gosposka ul. 5.	3926
Posolilo
KDO BI BIL
tako prijazen ter pomagal mlademu obrtniku z 2—3000 Din posojila, za otvoritev lokala? Cenj. ponudbe na upravo lista pod:	»Dobro	jamstvo«.	3955
Lokal
LOKAL ZA TRGOVINO ALI OBRT
s postranskimi prostori se odda takoj v naiem v Trubarjevi ulici št. 9. pritličje. Pojasnila daje Celjska posojilnica d. d. podružnica Maribor ter Mariborski kreditni zavod z. z. o. z.	3900
Službo
VAJENKO
sprejmem v vso oskrbo, v tarna. Tržaška cesta 3, nL, ribor.
39^3
Službo išče
KROJAŠKI POMOČNIK
za velike komade išče de j Nastop takoj. Naslov v upr,, »Večernika«.
IŠČEM MESTO HIŠNIKA |
v Mariboru. Naslov v upP,g lista.
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO-
lepo, parket, elektr. luč. raba kopalnice, v Pokoju skem zavodu. Dr. VerstoV* va ulica 6. II., vrata 19. «.
-■ najraje^
dam boljši osebi cirju
Zniiali smo ceno knjigi
,Prekletstvo ljubezni1
od Din 35'-na
Din 23"-
Dobite lo v upravi Jutra in Večernika v Mariboru, Gosposka ulica štev. 11
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
oredstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariborr