Izkušnje Železarne Ravne na področju tehnologije, kontrole kakovosti in raziskav v EPŽ proizvodnji
DK: 669.187.3 :669-154.9 ASM/SLA: D 8p, D 8n
Švajger Milan, Jakob Lamut
Uvod
V desetih letih proizvodnje EPŽ jekla v Železarni Ravne smo si nabrali bogate izkušnje v tehnologiji priprave elektrod, pretaljevanja in predelave EPŽ ingotov, kot tudi na področju kontrole procesa in izdelkov. Specializacija v proizvodnjo hladnih valjev je narekovala potrebe po večjih EPŽ ingotih, in s tem novo EPŽ napravo. Tehnologija pretaljevanja na novi peči, kjer pretaljujemo ingote do dolžine 6 m, je s stališča kvalitete in kontrole bistveno zahtevnejša in bo del te problematike v nadaljevanju tudi opisan.
1. Vodenje električnih parametrov med pretaljevanjem dolgih ingotov
Pretaljevanje dolgih EPŽ ingotov do dolžine 6 m obvezno zahteva med pretaljevanjem menjavo elektrod, ker je končna teža ingota tudi do 10-krat večja od teže elektrode. Vpliv menjave elektrode med procesom je na peči firme INTECO odlično rešen z avtomatiko, in če je menjava pravilno izvedena, na kvaliteto ingota nima vpliva. Pod terminom »pravilna menjava elektrode« razumemo čim krajši čas menjave in vodenje električnih parametrov pred menjavo po njej, tako da anuliramo vpliv prekinitve dovoda električne moči v žlindrino kopel na pogoje strjevanja. To dosežemo tako, da z regulacijo dovoda moči pred menjavo nekoliko zvišamo temperaturo žlindrine kopeli, po menjavi pa zvišamo dovod moči za toliko, da kompenziramo večje ohmske in induktivne izgube, ki nastopijo z novo, daljšo elektrodo. Nadoknaditi moramo tudi toplotne izgube, ki so nastale v času prekinitve dovoda električne moči in potopitve nove hladne elektrode v žlindrino kopel. Toplotne izgube med menjavo zmanjšamo s čim krajšim časom prekinitve dovoda moči. Termošok, ki ga povzroči v žlindrini kopeli nova elektroda, zmanjšamo s predgretjem elektrode na določeno temperaturo, ki je odvisna od nagnjenosti jekla k škajenju in znaša od 600—800 °C. Ohmska in induktivna upornost se spreminjata z dolžino ingota in elektrode ter sta značilni karakteristiki posamezne peči. Med pretaljevanjem dolgih ingotov z menjavo elektrod se ohmska in induktivna upornost spreminjata nepovezano in dobimo značilen žagasti diagram (slika 1), kjer zob predstavlja spremembo upornosti znotraj pretaljevanja ene elektrode, ukrivljenost žage pa predstavlja povečanje upornosti zaradi naraščanja dolžine ingota. Takšno dinamično spreminjanje upornosti, in s tem izgub zahteva stalno spreminjanje električne moči transformatorja, če želimo imeti konstantno dovedeno moč v žlindrino kopel, in s tem enakomerno kristalizacijo po celi dolžini ingota.
To nalogo smo prepustili procesnemu računalniku PDP 11/23, ki na osnovi tehnoloških enačb in znanih sprememb upornosti sproti izračunava potrebno moč,
3,0 2.5
2.0■
c? 7,5 £
of 10
INTECO EPŽ PEČ
Elektroda t560- 590mm, L 2200mm
Kristalizator t 850 mm	.
Taliln, tok . 19 -13 K A
Napetost. 65-821/
I >2? .___'
Jc-i
I /1 / j !/ !
0.5-
l.elektroda I 2elektr 1 ielektr ' ielektr \ 5elektr\6elektr[ i , i , i , j j_l
i
2 3 4 5 6 Dolžina ingota L [mj
Slika 1
Ohmska in induktivna upornost EPŽ peči firme INTECO v odvisnosti od dolžine ingota
Fig. 1
Ohmic resistance and inductive reastance of the INTECO ESR furnace depending on the ingot length
napetost in tok. Za izračun omenjenih parametrov pa je pogoj, da sta sestava žlindre in temperatura med celotnim procesom pretaljevanja konstantni, sicer moramo upoštevati spremembo specifične ohmske upornosti žlindre. Kot bomo pozneje videli, se sestava žlindre med pretaljevanjem močno spreminja, s tem pa tudi specifična upornost. Naraščanje upornosti žlindrine kopeli povzroči ob enakem talilnem toku vedno globlje potopljeno elektrodo, kar neugodno vpliva na kvaliteto in površino ingota. Idealna potopitev elektrode v žlindrino kopel je 10—20 mm. Globlje ko bo elektroda potopljena, manjša bodo nihanja talilnega toka in obratno. Pri premajhni potopitvi so nihanja velika in periodično se pojavlja električni oblok. Regulacija potopitve elektrode dopušča samo tista nihanja talilnega toka, ki smo jih izbrali za določeno kombinacijo kristalizatorja in elektrode (slika 2).
Sprememba sestave žlindre oziroma upornosti žlindrine kopeli med procesom povzroči »zabijanje« elektrode oziroma manjše nihanje talilnega toka. V tem primeru regulacija potopitve aktivira motor potenciometra in samodejno nastavi ustrezni talilni tok. S tem je zagotovljena konstantna potopitev elektrode v žlindrino ko-
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 Globina potopitve elektrode v mm
Slika 2
Vpliv nihanja talilnega toka na globino potopitve elektrode
Fig. 2
Influence of the oscillation of melting current on the dipping depth of the electrode
pel. Konstantno talilno hitrost oziroma dovod električne moči reguliramo sedaj samo z napetostjo. Torej računalnik določi potrebno moč, tok in napetost le na začetku, pozneje pa na osnovi spremembe teže elektrode v časovni enoti kontrolira odstopanje talilne hitrosti od predpisane in izračuna ustrezno novo napetost. S pomočjo avtomatike in računalnika lahko torej vodimo električne parametre med pretaljevanjem poljubno dolgih ingotov, vendar je dolžina ingota omejena s spremembo sestave oziroma lastnostmi žlindre med pretaljevanjem.
2. Sprememba sestave žlindre in jekla med pretaljevanjem dolgih ingotov
Na osnovi znanih oksiredukcijskih reakcij, ki potekajo med pretaljevanjem pod kemično reaktivno žlindro, nastopi odgor oziroma prigor nekaterih elementov. Posledica tega je, da sestava ingota po višini ni enaka in da elementi, ki odgorevajo, preidejo v žlindro in vplivajo na njeno sestavo.
Ker je količina žlindre določena na osnovi optimalne porabe električne energije, znaša njena teža proti teži 6 m dolgega ingota od 0,6—1,0 %, odvisno od formata kristalizatorja. Takšna količina žlindre omogoča ugodno pretaljevanje ingota do dolžine okoli 3 m, za pretaljevanje daljših ingotov pa njena sestava in lastnosti ne zagotavljajo pogojev za želeno sestavo, in s tem kvaliteto ingota v zgornjem delu. Torej pretaljevanje 6 m dolgih ingotov zahteva popravo sestave žlindre med pretaljevanjem, kar prav tako želimo voditi s procesnim računalnikom. Za izdelavo potrebnih algoritmov potrebujemo sliko dejanskega stanja sprememb sestave žlindre med pretaljevanjem 6 m dolgega ingota in njen vpliv na kvaliteto jekla. V ta namen smo pretalili serijo 6 m dolgih ingotov 0 1000 mm iz Cr-Mi-Mo jekla za poboljšanje brez poprave žlindre med pretaljevanjem.
Začetna teža žlindre je znašala 0,85 % teže ingota in je imela sestavo, ki jo v diagramu na sliki 3 odčitamo na ordinati. Žlindro smo dezoksidirali z aluminijevimi gra-nulami, tako da je znašala poprečna vsebnost topnega aluminija pri nogi 0,023 % in pri glavi 0,017 %. Z višjo stopnjo dezoksidacije žlindrine kopeli bi ublažili naraščanje vsebnosti Si02, vendar bi dobili tudi višje vsebnosti aluminija v jeklu.
Ob povprečnem odgoru silicija za 0,10% odgori okrog 35 kg Si/taline oziroma v žlindrino kopel dobimo 75 kg Si02, kar popolnoma ustreza kemični sestavi ob koncu pretaljevanja. Prirastek Si02 in dodatek aluminijevih granul se kompenzira z izparevanjem fluorita in odlaganjem žlindre na površini ingota, tako da se teža žlindre praktično ne spremeni. Odgor Si pri nogi je za več kot 30 % večji kot pri glavi ingota, kar je posledica nižje vsebnosti Si02 v žlindrini kopeli. Močno naraščanje vsebnosti Si02 z dolžino ingota in istočasno zniževanje vsebnosti CaF2 povzroči zvišanje tališča, viskoznosti in specifične ohmske upornosti žlindre. Zvišanje tališča in viskoznosti žlindre negativno vpliva v fazi zaključevanja ingota, ko dovod električne moči postopoma zmanjšujemo in temperatura kovinske in žlindrine kopeli pada. Pri jeklih z nizkim tališčem se žlindra prva strdi, tekoče jeklo jo zalije in dobimo v glavi ingota grobe makro vključke. Za uspešno zaključevanje ingota
Knstalizator 11000 mm Izhodna ilrndra CAF3 Talilna hitrost 900 kg/h Jeklo Cr-Ni - Mo
40 35
----
12 3 4 5 6 Dolžina ingota L v m Slika 3
Sprememba sestave in bazičnosti žlindre med pretaljevanjem 6 m dolgih EPŽ ingotov
Fig. 3
Variation in the composition and the basicity of slag during remelting 6 m long ESR ingots
brez makro vključkov in lunkerja v glavi ingota naj bo tališče žlindre vsaj 100°C nižje od tališča jekla. Zvišanje specifične ohmske upornosti pomeni, da ingot 0 1000 mm in dolžine 6 m začnemo pretaljevati s tokom okrog 18 kA, pred fazo zaključevanja pa za enako talilno hitrost zadošča tok okrog 13 kA. Seveda z naraščanjem vsebnosti Si02 pada bazičnost žlindre od začetnega razmerja Ca0/Si02 ~ 18 pri nogi ingota do ~ 1 pri glavi 6 m dolgega ingota (slika 3).
Zniževanje bazičnosti žlindre ima za posledico zaviranje določenih metalurških reakcij oziroma spremembo vsebnosti nekaterih elementov po višini ingota. Stopnja razžveplanja konstantno pada od okrog 85 % pri nogi do pod 5 °/o pri glavi ingota. Posledica tega je, da vsebnost S v ingotu z dolžino narašča in doseže pri glavi ingota, kjer praktično ne moremo več govoriti o razžveplanju, tudi do 10 x večjo vsebnost kot pri nogi (slika 4).
Bazičnost žlindre ima velik vpliv na vsebnost kisika v pretaljenem ingotu. Pri nogi ingota, ko je bazičnost velika, vsebnost kisika običajno ne presega 10 ppm, pri glavi ingota pa je njegova vsebnost tudi do 4 x višja (slika 5).
Ob povprečni vsebnosti vodika v elektrodi 2 ppm smo ga izmerili pri nogi 3—4 ppm, pri glavi 6 m dolgega ingota pa 2—3 ppm. Izkušnje so nas naučile, da so vsebnosti vodika pri tem jeklu do 4 ppm v odkovkih manjših dimenzij le redko povzročile izmeček zaradi kosmičev, da pa enake vsebnosti pri odkovkih, kjer smo uporabili kot vložek ingot 0 1000 mm, obvezno povzročijo grobe, nepopravljive kosmiče. Vakuumiranje elektrod za EPŽ ingote velikih premerov je neizogibno po-
Knstahzator 11000 mm Elek troda »S SO mm Žlindra CAF3 Talilna hitrost 900 kg/h Jeklo Cr-Ni-Mo
(A240
e
^220
^200
$180
g 160 O.
$140
E 120 e §:
Ž
0 1 2 3 4 5 6 Dolžina ingota L v m
Slika 4
Vsebnost žvepla in razlika vsebnosti žvepla med elektrodo in ingotom, v odvisnosti od dolžine ingota
Fig. 4
Sulphur content, and the difference in the sulphur content be-tween the electrode and the ingot, depending on the ingot length
trebno, dodatno pa moramo za jekla, občutljiva na kosmiče, uporabiti tehnologijo pretaljevanja pod zaščitno atmosfero.
Na osnovi dobljenih rezultatov enoletnega obratovanja nove EPŽ peči lahko zaključimo, da je osnovna tehnologija pretaljevanja dolgih ingotov osvojena. Pretaljevanje najdaljših ingotov brez obnavljanja sestave žlindre med pretaljevanjem je nezaželeno, pri večini jekel, ki jih pretaljujemo, pa nemogoče.
3. Ukrepi za zmanjšanje razlik v sestavi med nogo in glavo ingota
Med pretaljevanjem elektrod enake kemične sestave smo videli, da se sestava žlindre med pretaljevanjem močno spreminja, kar je posledica odgora nekaterih elementov, predvsem silicija. Kontinuirno spreminjanje sestave žlindre povzroči stalno menjanje pogojev pretaljevanja, bazičnost žlindre, odgora in prigora nekaterih elementov itd. Če želimo, da bo sestava ingota po višini konstantna, moramo poskrbeti, da se sestava žlindre med celotnim časom pretaljevanja ne bo spremenila. To pa je med pretaljevanjem pod zračno atmosfero brez dodatnih ukrepov nemogoče. Kontinuirno popravljanje sestave žlindre med pretaljevanjem je omejeno, ker vsak večji poseg v proces predstavlja prekinitev, teh pa naj bo čim manj in naj bodo kratkotrajne. Razvili smo tri variante za popravo žlindre med pretaljevanjem, ki
1	2 3 4 5678910 15 20
Bazičnost žlindre b= —— SiOp
Slika 5
Vsebnost celotnega kisika v jeklu v odvisnosti od bazičnosti žlindre
Fig. 5
Content of total oxygen in steel depending on the slag basicitv
-1-1-1-1-1—i—i. i i i
Cr - Nt-Mo jeklo za poboljsanje Kristalizator 01000 mm 1 1 1 1 Elektroda t 550 mm Žlindra : CAF 3
N--10 -t———------
P>99,5°/.
R 2 --0,76 _________
i 196 S -12,5
50-
se med seboj razlikujejo po namenu in stopnji poseganja v proces.
Varianta I
je najenostavnejša in ne zahteva prekinitve procesa pretaljevanja. Uporabljamo jo v primerih, ko pretaljujemo ingote, nekoliko krajše od 6 m. Priporočljiva je za pretaljevanje jekel z vsebnostjo ogljika do 0,25 %, silicija blizu zgornje analizne meje, vsebnost žvepla naj bo že v elektrodi dovolj nizka. Med pretaljevanjem dodajamo v žlindrino kopel le CaF2, in to na vsake 0,5 m dolžine ingota v količini, ki nam zagotavlja med celotnim časom pretaljevanja njegovo vsebnost okrog 31 %.
Na sliki 6 imamo prikazan primer za ingot, 0 1000 mm in dolžine 6 m. Prekinjene linije kažejo potek sestave brez dodajanja CaF2, polne linije pa za dodajanje CaF2. Zaradi dodajanja CaF2 se vsebnosti ostalih komponent nekoliko znižajo. Ob koncu pretaljevanja bo vsebnost Si02 v povprečju 3 % nižja, naraste pa teža žlindre na okrog 380 kg oziroma višina žlindrine kopeli od 17,7 na 22 cm. Posledica tega je večja poraba
66 68 69 7,1 72 7,4 7.5 7.7 79 6,1 82 CaF-j v kg
0 0.5 1 1.5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6 -— Dolžina ingota v m
Slika 6
Potek sprememb sestave in količine žlindre z dodajanjem CaF2 med pretaljevanjem ingota 0 1000 mm
Fig. 6
Variations of the composition and the amount of slag by adding CaF2 during remelting a 0 1000 mm ingot
električne energije v povprečju za 6 %. Konstantna vsebnost CaF2 daje žlindri med celotnim časom pretaljevanja zadosti nizko viskoznost in tališče, tako daje zmanjšana nevarnost predora in grobih makrovključkov v glavi ingota. Poraba žlindre je 8,6 kg/t in CaF2 2,3 kg/t.
Varianta II
se razlikuje od variante I po tem, da poleg dodajanja CaF2 v zgornjem delu ingota še del stare žlindre postopoma zamenjujemo z novo. Količina žlindre je enaka kot pri varianti I, vsebnost Si02 v žlindri pa praktično ne preseže vrednosti 16%. Poleg ugodne viskoznosti in tališča žlindre dosežemo s to varianto potrebno razžve-planje pri glavi ingota. Bazičnost žlindre znaša na začetku pretaljevanja okrog 18, proti koncu pa okrog 2. Poraba žlindre se poveča za 4,3 kg/t. Potek sestave in bazičnosti žlindre je prikazan na sliki 7.
CaF2 v kg
6,6 6,8 6,9 7,1 7,2 7.4 7,5 7,7 7,9 8.1 8,9
27 40 41 42 t
14--1— ' ' ' ' ' t ♦ • •
cTP--L-^ZL	žlindra CAF3
v kg
0.5 1
2 2,5 3 3.5 4 4,5 5 — Dolžina ingota v m
Slika 7
Potek sprememb sestave in bazičnosti žlindre z dodajanjem CaF2 in delno zamenjavo stare žlindre z novo med pretaljevanjem ingota 0 1000 mm
Fig. 7
Variations of the composition and the amount of slag by adding CaFj and partial substitution of old slag by the new one during remelting a 0 1000 mm ingot
Varianta III
je nastala na osnovi dejstva, da praktično vsak EPŽ ingot pretaljujemo pod visoko bazično žlindro le na začetku, pozneje pa bazičnost hitro pade in se asimptoti-čno približuje vrednosti.1. Zato smo varianto II izpo-
polnili in že na začetku novi žlindri dodali del povratne. Prednosti so naslednje:
—	zmanjša se poraba žlindre v kg/t jekla, in s tem poceni proizvodnja,
—	povratna žlindra iz procesa vsebuje manj plinov, in s tem je navzem vodika pri nogi ingota manjši,
—	zaradi višje vsebnosti Si02 je specifična ohmska upornost žlindre večja, kar zahteva za enako moč nižje tokove, ki so na štartu pretaljevanja zaželeni,
—	odgor Si pri nogi je manjši in razlike v vsebnosti po višini ingota manjše.
Za sestavo mešanice nove in povratne žlindre uporabimo sestave iz naslednje tabele:
Komponente	Sestava žlindre v ut. %	
	nova	stara
CaO	30	28
ai2o3	34	32
CaFi	32	30
SiO,	2	16-23
Fe,03 + FeO + MnO	l	3
b = Ca0/Si02	15	1,2-1,7
Različna razmerja nove in povratne žlindre nam dajo žlindre naslednjih sestav:
Komponente	90/10	80/20	Razmeija nova/povratna 70/30 60/40 50/50		40/60
CaO	29,8	29,6	29,4	29,2 29,0	28,8
AIA	33,8	33,6	33,4	33,2 33,0	32,8
CaF2	31,8	31,6	31,4	31,2 31,0	30,8
Si02	3,4-4,1	4,8-6,2	6,2-8,3	7,6-10,4 9,0-12,5	10,4-14,6
Fe205 + FeO-	1,2	1,4	1,6	1,8 2,0	2,2
+ Mn0	7,3-8,8	4,8-6,2	3,5-4,7	2,8-3,8 2,3-3,2	2,0-2,8
b = CaO/SiO;					
Seveda delo s takšno žlindro zahteva popravo sestave zaradi naraščanja vsebnosti Si02 že v spodnjem delu ingota. Primer uporabe žlindre, sestavljene iz 60 % nove in 40 % povratne, kaže slika 8, kjer je prikazan potek vsebnosti posameznih komponent, bazičnosti in dodatkov CaF2 ter nove žlindre. CaF2 dodajamo med celotnim časom pretaljevanja na vsakih 0,5 m, del stare žlindre pa začnemo zamenjevati z novo na višini ingota 2 m in ponovimo pri 3, 4 in 5 m. Torej del stare žlindre zamenjamo z novo štirikrat v skupni teži 290 kg. Če upoštevamo, da smo na celo šaržo dodali še 82 kg CaF2, je skupna poraba nove žlindre 13 kg/t jekla in CaF2 2,3 kg/t jekla. Enako porabo imamo pri varianti II, vendar je ta ugodnejša s stališča kvalitete jekla in praktične izvedbe, ker odvzem stare in dodatek nove žlindre časovno spovpadata z menjavo elektrode. Bazičnost žlindre se med pretaljevanjem le malo spreminja.
Poleg stalnega spreminjanja sestave žlindre in s tem pogojev pretaljevanja vpliva na sestavo ingota še različna sestava elektrod.
Pretaljevanje elektrod različnih matičnih šarž in izrabljenih starih valjev v en EPŽ ingot je mogoče le tedaj, kadar se v sestavi ne razlikujejo več, kot je to s predpisom dovoljeno. Ker predpisi dovoljujejo minimalna odstopanja, v večini primerov tega pogoja ne izpolnjujemo. V tem primeru uporabimo tehnologijo do-legiranja pri EPŽ procesu, kar je bilo podrobneje opisano v 1. številki Že Zb 18 (1984).
CaF2 v kg
Dolžina ingota v m
Slika 8
Potek' sestave in bazičnosti žlindre z dodajanjem CaF2, dodatkom 40 % stare žlindre na začetku in zamenjavo stare žlindre z novo med pretaljevanjem ingota 0 1000 mm
Fig. 8
Variations of the composition and the amount of slag by adding CaF2, and the addition of 40 % old slag in the beginning, and the substitution of old slag by the new one during remelting a 0 1000 mm ingot
ZAKLJUČEK
Vsebnosti posameznih elementov so po dolžini ingota različne, kar je pogojeno z malo količino žlindre in dolžino ingota. Nakazali smo možnosti za odpravo teh razlik in metod, ki jih uporabljamo v EPŽ obratu železarne Ravne. Pretaljevanje dolgih EPŽ ingotov s popravo sestave žlindre med pretaljevanjem nam da zadovoljive rezultate glede homogene sestave vzdolž ingota. Smemo trditi, da je računalniško vodenje električnih parametrov in poprave sestave žlindre med pretaljevanjem nenadomestljivo za pretaljevanje kakovostno neoporečnih dolgih EPŽ ingotov.
Literatura:
1.	M. Švajger: Magistrska naloga, VTO Montanistika, Univerza E. Kardelja v Ljubljani, 1984.
2.	Projekt P-24: Razvoj EPŽ v Železarni Ravne, interna dokumentacija.
ZUSAMENFASSUNG
Die Zvveijahrigen Erfahrungen der Umschmelzung langer ESU Blocke von 1000 mm Durchmesser und 36 Tonnen Ge-wicht vverden Beschrieben. Wegen der chemischen Reaktionen die vvahrend der Umschmelzung unter der Luftatmosphare verlaufen entstehen grosse Unterschiede im Gehalt einiger Elemente zvvischen Fuss und Kopf des ESU Ingots. Diese Jn-terschiede sind verhaltnissgleich der Lange des Ingots. Im
Hiittenvverk Ravne hat man durch die Korektur der Schlacke vvahrend der Umschelzung erreicht, dass sich diese und damit auch die Stahlzusammensetzung vvahrend der Umschmelzung so vvenig wie moglich andern. Dadurch ist die Moglichkeit ge-geben, dass auch lange Blocke homogen umgeschmolzen vverden.
Two-year experiences in remelting long ESR ingots with the diameter 1000 mm and the weight 36 tons are described. Due to metallurgical reactions occuring in remelting in air great differences in the content of some elements appear be-tvveen the bottom and the top of ESR ingots. These differences
are proportional to the ingot length. By correction of the slag composition during the remelting, the slag composition and thus the steel composition during remelting did not vary sub-stantially anymore. Thus the remelting of homogeneous long ingots was achieved in the Ravne Ironvvorks.
3AKJ1IOMEHHE
IlpHBejeHbi aByxjieTHHH onbtTbi nepenjiaBKH fljtHHHbix cjihtkob 3Iiin-a ^HaMeTpa 1000 mm h Beca 36 tohh. Bcjie.ncT-bhh MeTaJi.nyprnHecKHx peaKunit, KOTopbie npoHcxoaaT bo BpeM« nepenjiaBKH noa B03flyuiH0H aTMOCtJiepbi nojiyHatoTC» 3HaHHTejIbHbie pa3HHUbI, HTO KaCaeTCS HeKOTOpbIX 3JieMeHTOB b flOHHOii h roJiOBHoii nacTH cjiHTKa 3IIin-a. 3th pa3HHUbi npaMonponopuHOHajibHbi anHHe cjiHTKa. B MeTajuiyprHHe-
ckom 3aBoae >kejie3apha PaBHe aBTopaM 3toh ctatbh yzia-jiocb c nonpaBKOfi cocTaBa uiJiana bo BpeMH nepenjiaBKH, hto ee cocTaB, a c sthm TaK>Ke h cocraB crajin, teM MeHbtue H3Me-hhj1ch. TaKHM 06pa30M OKa3ajiaCb B03M0*H0CTb BbinOJlHeHHH nepenjiaBa TaK^ce juiHHHbix cjihtkob cpaBHHTejibHO roMoreH-Horo cocraBa.