Gospodarstvo. ......................................................i
Sadjarska organizacija.
Poroal pri sadjarski anketi dne 8. februarja 1920 v Ljubljani vin. intruktor Zupane.
Sadjarstvo je brez dvoma ena najvaz-nejSih postranskih panog naSega kmetijstva, saj stoji v Stajerskem delu naSe Slovenije priblizno 6 rnilijonov sadnih dreves in se je tam v predvojni dobi letno izvazalo povpree-no 900 do 1000 vagonov sadja. Sli6ne bodo 8adjarske razmere tudi v drugih deliti Slovenije. |T celi Sloveniji pa potrebuje sadjarstvo v vsakem oziru izpolnitve.
To izpopolnitev je mogoca le v smotre-ni sadjarski organizaciji. Do sedaj ne more biti o kaki sadjarski organizaciji pri nas go-vora, saj razven par lokalnih sadjarskih dru-Stev nimarno ni6, kar bi spadalo v to pod-rocje.
Sadjarsko organizacijo bi kazalo izvrSiti v treh smerih, ki so :
1. pouk o sploSnem sadjarstvu in s&dni uporabi,
2. pomnozitev sadnega raaterijala,
3. izboljSanje sadne uporabe.
Prva smer naj bi pripadala slovenskemu sadjarskemu druStvu, ki bi se naj v ta na-men ustanovilo.
Drugo smer naj bi zasledovale drevesni-carske zadruge in tretjo organizacije sadne uporabe.
Prva omenjena organizacija se naj osnu-je na podlagi druStvenega zakona, druga dve pa na podlagi zadruznega zakona.
Slovensko sadjarsko drustvo naj ima svoj sedez v Ljubljani, da ima vodstvo druStva vedno stike z vlado, oziroma s kmetijskim poverjeniStvom.
Namen slov. sadj. druStva naj bo :
1. pospeSevati pouk o sadjarstvu in upo* rabi sadj a;
2. izdajati spise sadjarsko vsebine in drustveno' glasilo, ter ustanoviti druStveno knjiznico ;
3. zbirati snov za zgodovino slovenske-ga sadjarstva ;
4. gojiti sadjarsko statistiko in poroee-vanje o sadni letini in drugih pojavih ti6o-cih se sadjarstva ;
5. gojiti spoznavanje sadnih vrst, med temi tudi lokalnih;
6. odlocevati pri izbiranju za naSe razmere prikledmih sadnih vrst;
7. posredovati nabavo cepicev in sadnega semenja;
8. prirejati sadne razstave in sadne sejme;
9. prirejati poucne izlete ;
10. proueevati sadne Skodljivce in pokon-eevanje teh:
11. podpirati sadjarske poizkusnje ;
12. pospesevati ustanovitev drevesnicar-akih in sadjarskih zadrug;
13. pospeSevati sadjai"stvo na Solskih vrtih. ustanovitev vzornih nasadov in izbero matic-nih dreves z ozirom na dobavo semena in cepicev;
14. prepreciti nereelno trgovino s sad-nim drevjem;
IB. baviti so s vprasanjem carine in to-
vornine za sadne izdelke in sadno dievje; 10. staviti primerne predloge vladi itd-Da dosee drufitvo svoj nainon, bi moralo :
1. dobivati letno primerno dravno podporo ;
2. razviti irahno agitacijo za pristop in b". pridobiti v vsakem upnijskem ali Sol-
kem okoliu primernega izkuSenega zaupnika, ki bi smotreno podpiral cilje drutva.
Kar se tie druge smeri sadjarske organizacije, to je pomnoitev sadnega materija-la, ki bi naj pripadala drevesniarskim zadrugam, je pripomniti, da je bilo v predvojni dobi drevesniarstvo v nekaterih krajih e precej udomaeno, posebno pri kmekem naraaju.
Starii so prepuali svojim sinovom del njive za vzgajanje drevesc, ki so jih, kar jih ostalo rez lastno potrebo, prodajali drugim. Na ta nain se je priklonilo kmeki naraaj k domai grudi in okrepilo veselje do sadjarstva. Vojna doba je tudi tu neugodno posegla vmes. Te male drevesnice so veinoma zginile. Kar je pa bilo kje e udomaenega, se lahko s primernim poukom zopet obnovi in spravi na zadruni podlagi v obe koristno smer.
Drevesniarske zadruge naj bi se bavile po navodilih strokovnjakov s skupnim pridelovanjem in s skupno prodajo sadnih drevesc.
Tretja smer sadjarske organizacije pa naj bi se bavila z izboljanjem sadne uporabe.
V ta namen je potrebna ustanovitev sadjarskih zadrug, ki bi se bavile:
1. s skupnim razpeavanjem sveega sadja in sadnih izdelkov ;
2. s skupno napravo sadjevca in brezalkoholnih pija;
3. s suenjem sadja in
4. z izdelovanjem drugih raznovrstnih sadnih izdelkov.
Da bi pa bil tem zadrugam obstoj zasi-guran, bi moralo biti velikopotezne in imeti svoj sede blizu prometnih sredi. Nadalje bi morale imeti dobro strokovno in trgovsko izobraeno vodstvo.
* * *
Zamenjavanje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronsko dinarske bankovce. Z
zamenjavanjem se zane pri nas dne 16. februarja t. 1. Zamenjavali ae bodo bankovci Avstro-ogrske banke po 20," 50, 100 in 1000 K, ki so pravilno kolkovani. Te bankovce bodo po vsej Sloveniji zamenjavali davni uradi, in sicer vse tiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davna urada samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Tisoake bo zamenjavala v Ljubljani samo finanna deelna blagajna na Krekovem trgu. Tudi podrunici Avstroogrske banke v Ljubljani in Mariboru bosta sprejemali v zameno, pa samo bankovce oo 20, 50 in 100 kron. Od 1.
a. '
februarja t. 1. dalje so novi bankovci Narod-
ne banke SHS splono zakonito plailno sredstvo v celem kraljestvu, tako, da se s njimi plaujejo polnoveljavnc vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinarjih. Upnik nima pravice zahtevati od dolnika plailo t kronskih bankovcih Avstro-ogrske banke ah v dinarskih bankovcih Narodne banke kraljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za plailo nove kronsko-dinarske bankovce. Dne 15. marca t. 1. prenehajo biti kronski bankovci Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K pri nas splono zakonito plailno sredstvo. Ostanejo pa e nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 K. Ti se bodo vzeli pozneje iz prometa. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Razdelitev veleposestev. Beograd, 17. (Izvirno poroilo.) Regent je podpisal ukaz o ekspropriaciji veleposestev v dravne in komunalne svrhe in v korist zgradbe uradnikih in delavskih hi.
Preskrba Slovenije 8 sladkorjem. Odsek za prehrano objavlja: Radi nepriakovane slabe produkcije v domaih sladkornih tovarnah bo dobila Slovenija samo e enkrat majhen kon-tigent domaega sladkorja. Ta kontingent je sicer e odkazan, vendar ga doslej e ni bilo mogoe prevzeti, ker je manjkalo gotovino za plailo kupnine, im bo gotovina na razpolago, pride ta sladkor in se bo razdelil sorazmerno na posamezne okraje. Ker je, kakor reeno, odkazan le majhen kontingent, bo prila na posameznika le mala koliina. Prebivalstvo bo treba odslej preskrbovati a sladkorjem, ki se bo uvozil v prosti trgovini iz inozemstva. Trgovski krogi v Sloveniji so se e zaeli zanimati za uvoz sladkorja. Tako bo ljubljanska tvrdka Anton Krisper Co-loniale (imejitelj g. ravnatelj Lilleg) koncem tega meseca, ali prietkom marca dobila iz Trsta 40 vagonov amerikanskega sladkorja, ki ga bo v sporazumu z odsekom za prehrano razdelila na Kranjskem in Korokem. Cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Na drugi strani dobi zveza slovenskih trgovcev v Celju ta mesec 20 vagonov sladkorja iz ehoslovake in s posredovanjem tvrdke Anton Krisper 20 vagonov amerikanskega sladkorja iz Trsta, ki se bo razdelil na tajerskem in v Prekmurju. Cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Tudi za naprej bodo morali trgovci s sodelovanjem denarnih zavodov dobavljati sladkor iz inozemstva, dokler ne bo domaa produkcija tolika, da bo krila potrebo domaega prebivalstva. Dobava sladkorja iz inozemstva dandanes ni lahka, temve zadeva na najveje tekoe. Radi visoke tuje valute je seveda tudi cona sladkorju tako visoka.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si