6. Umetnik in opica.
Umetnik-glasbenik je izvabljal iz glasovirja divno-donee skladbe, zdaj mile kakor pihfjanje lahkega vetria, zdaj zopet burne in pretresujoe kakor viharjev hrum.
28
Na vrtnem drevesu tik okna je epela opica in je svdjo pot grajala igranje s prsti, e da je pretiho. Poie na dvoriu teko kladivo in spleza na prejnje mesto. Godrnja dalje in komaj priakuje, da odide utnetnik. Za-podi kladivo v sobo in se zaene e sama za njim. V sobi pograbi kladivo z obema rokama in jame silovito udrihati po tipkah; toda tipka za tipko odleti, strune popokajo, a o ubranih glasovih ni bilo razen hrepeega hrua niti sledu.
Prevarana je opica srdito treila kladivo skozi okno in osramoena zbeala na vrt.
Ne presojaj, esar ne uine! Zvonimir Masle.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si