SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N”) 32
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 12 de agosto - 12. avgusta 1999
IZJAVA ZA JAVNOST
Komentar o različnosti
Ljubljana, 28. 7. 1999
Svetovni slovenski kongres je Ustavnemu sodišču s podpisom dr. Jožeta Bernika, predsednika SSK, podal pobudo zaradi ocene ustavnosti ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PRIDRUŽITVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO na eni strani in EVROPSKIMI SKUPNOSTMI IN NJIHOVIMI ČLANICAMI, KI DELUJEJO V OKVIRU EVROPSKE UNIJE, na drugi strani.
Iz povzetka obrazložitve
Ustavno presojo vlagamo zato, ker menimo, da gre pri tem sporazumu z EZ za neupravičeno razlikovanje med državljani Slovenije in ostalimi Slovenci, ki žive v mnogih državah po svetu in nimajo slovenskega državljanstva. Slednji namreč Po ratificiranem ESP (Evropskem sporazumu) niso deležni enakih pravic, ki jim jih daje 2. odstavek 5. čl. Ustave RS. Saj 'e ta eksplicitno določa sprejem zakona, M bi jim določil, vrsto in obseg pravic. Tako Ustava. Državni zbor pa kljub ob-Vezi, ki mu jo daje Ustava o osnutku zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva, še ni razpravljal.
Pri SSK smatramo, da je Državni zbor, ker je ratificiral Evropski sporazum še pred sprejemom zgoraj citiranega Zakona, oziroma zaščitil pravice Sloven-
cev brez slovenskega državljanstva, ki žive v državah izven EZ, kršil temeljni namen 5. čl. Ustave RS.
Poleg vsega navedenega pa velja opozoriti tudi na dejstvo, da bi zakonodajalec nedvomno lahko dosegel svoj namen tudi z milejšimi sredstvi. Izpustitev zavarovanja pravnega položaja Slovencev brez slovenskega državljanstva po mne-nju pobudnikov ni nujno sredstvo za dosego zakonodajalčevega cilja. Prav gotovo bi ta ob ratifikaciji ESP lahko bodisi z dodatnimi členi v tem zakonu ali s hkratnim sprejemom ustreznega drugega zakona o pravicah Slovencev v svetu ustrezno zadostil tudi ustavnim zahtevam iz 2. odstavka 5. člena. Ravnanje Državnega zbora RS je torej trčilo tudi ob splošno ustavno načelo sorazmernosti, ki ga je ob strogi presoji načela enakosti tudi nujno upoštevati.
Zato po mnepju pobudnika gre za nedopustno kršitev 14. člena (podnormi-ranost oz. "under-inclusiveness”) v povezavi Ustavo RS in splošnim ustavnim načelom sorazmernosti. Zato predlaga, naj Ustavno sodišče RS ugotovi neustavnost Zakona o ratifikaciji ESP in naloži Državnemu zboru RS, da v razumnem roku neustavno stanje odpravi.
Jana Podobnik glavna tajnica SSK
Čeprav se v Sloveniji s posebnim praznikom spomirgamo naših pokojnih, so tudi poletni dnevi prepleteni s spomini na tiste, ki niso umrli naravne smrti.
Sredi meseca junija je bila v Kočevskem Rogu spominska maša za tisoče po nedolžnem pobitih domobrancev in drugih žrtev komunističnega nasilja. 25. julija so se pri Ruski kapelici na Vršiču spomnili ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste zasul snežni plaz. Skoraj neopazno pa je v petek, 30. julija minila še ena žalna slovesnost. Na mariborskem pokopališču Dobrava so pokopali 1179 posmrtnih ostankov žrtev, umorjenih v povojnih pobojih v bližnjem tankovskem jarku.
Lahko rečemo, da je dokaj dostojno poskrbljeno za žrtve snežnega plazu na Vršiču. Kapelica, vsakoletna spominska slovesnost, na podlagi državnega arhiva na Dunaju pa bi bilo mogoče priti tudi do imen pokojnih, pa tudi povzročitelj smrti je znan.
Precej drugače je s kočevskimi žrtvami, ki so lahko sinonim za vse, ki počivajo v številnih breznih naše domovine. Že sam Kočevski Rog ima precej s kostmi zapolnjenih brezen. Imen pokojnih pa ni nikjer. In če si nekdo želi ogledati partizansko Bazo 20, ki se nahaja v neposredni bližini grobišč, lahko na posameznih barakah prebira napise, kdo in kdaj je kraljeval v njih. Imen tovarišev z juga skoraj ni zraven. Tudi v zadnjih mesecih vojne in po njej je bilo to
naselje privilegiranih osvoboditeljev slovenskega naroda dokaj živa
Za zadnje grobišče pri Mariboru je kriva avtocesta med Slivnico in Pesnico. Tam naj bi počivalo še več deset tisoč žrtev, ki pa bodo zaenkrat kar ostale v tankovskem jarku. Tudi tokrat imena niso znana. Sod-nijska veja oblasti je „nespomo“ ugotovila, da gre za Hrvate in ne za Slovence. Če v zakotni vasici sredi Andov ali v tasmanskih gozdovih lahko najdeš Slovenca, bi ga morda tudi med nekaj deset tisoči Hrvatov. Morilci spet niso znani.
Vse tri spominske slovesnosti so bile kot izraz spoštovanja do pokojnih povezane z bogoslužnimi opravili. Udeležili so se jih svojci pokojnih, prisotni pa so bili tudi predstavniki političnega življenja. Pri tem je zanimivo, da se je le na Vršiču, kjer počiva nekaj nad 100 ruskih vojnih ujetnikov, do-kaj dostojno predstavil slovenski politični vrh z novim in starim voditeljem na čelu. Tisoči Slovencev si tega niso zaslužili, pa tudi Hrvati ne. Rusi so pač imeli srečo. Če bi jih namesto snežnega plazu dosegla Stalinova roka, bi se jim godilo podobno kot množicam v Kočevskem Rogu in tezenskem tankovskem jarku. Pod rdečo zvezdo je moralno vse, kar je v prid delavskega razreda Ta morala pa je v veliki meri v veljavi še danes. Latinci so šli skozi trnje do zvezd; tovariši pa preko trupel do zvezde.
Tone Gorjup Radio Ognjišče, 8. avgusta 1999
Zgodilo se je v Sloveniji...Madžarska manjšina v Prekmurju
DELO SKD
10 SKD o združevanju in nadaljnjem Poteku pogovorov z ljudsko stranko Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je obravnaval delo na projektu združevanja SKD in Slovenske ljudske stranke. Izvršilni odbor pričakuje, da bodo Priprave na združevanje potekale bolj intenzivno, v konstruktivnem duhu in na enakopravnih izhodiščih. V mesecu avguste Pa naj bo delo osredotočeno predvsem 03 Pripravo programa nove stranke. Člani l2vršilnega odbora so se seznanili tudi s Pripravami na organizacijo jubilejnega 10. tebora SKD, ki bo v nedeljo, 29. avgusta, z Seslorn Odprti v prihodnost potekal na Zvaljali na Koroškem.
BLAGOSLOV PRIZORIŠČA SLOMŠKOVE BEATIFIKACIJE
Mariborski škof dr. Franc Kramberger Je 5. avgusta v Betnavi pri Mariboru, kjer )0 papež Janez Pavel II 19. septembra tezglasil škofa Antona Martina Slomška za telega slovenskega svetnika, blagoslovil Stedbena dela na prizorišču beatifikacije.
tej priložnosti je dr. Kramberger dejal, T3 je bil škof Slomšek mož s preroškim jtetom za naš narod ter njegov duhovni in kulturni voditelj, hkrati pa tudi pesnik in Pisatelj, katerega ime ne bo nikoli zbledelo, s^j se prenaša iz roda v rod. Slomšek kot *°f in duhovnik zavzema v zgodovini slovenskega naroda prvo mesto po Cirilu in Metodu, v zgodovini pa bo ostal zapisan tedi kot prvi slovenski svetnik.
SONČNI MRK V SLOVENIJI
U. avgusta bo v Sloveniji viden popo-eri sončni mrk in sicer le na Goričkem v
Prekmurju, ko bo Luna za približno 1,15 minut zakrila Sonce, povsod drugod v Sloveniji pa ga bodo videli le kot delnega. Sicer je lahko več sončnih mrkov na leto, a so vidni le iz malega dela Zemlje. Povprečno vsak kray lahko vidi mrk le vsakih 450 let.
NADŠKOF RODE NA SREČANJU MLADIH V ŠPANIJI
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je 5. avgusta kot animator prvega dne predaval mladim Evropejcem, ki so se zbrali v španskem Santiagu de Compostela na Evropskem srečanju mladih. Tema prvega dne je bilo Življenje kot romanje, nadškofovo posebno predavanje je pa nosilo naslov Pomen vere in pripadnost Cerkvi. Zvečer se je ljubljanski nadškof Franc Rode srečal tudi s predstavniki bogoslovcev iz evropskih držav. Srečanja, ki v okviru Jakobovega svetega leta poteka od 5. do 8. avgusta, se udeležuje več kot 100.000 mladih iz vse Evrope, tudi iz Slovenije.
POGOVORI ZA ZDRUŽITEV
3. avgusta sta se sešli vodstvi Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske (judske stranke pod vodstvom obeh predsednikov ter nadaljevali pogovore o oblikovanju enotne stranke. Predstavniki obeh strank so spregovorili o dosedanjih usklajevanjih odprtih vprašanj ter obravnavali druga pomembna vprašanja, ki so povezana s procesom združevanja obeh strank. Med drugim je bilo na srečanju tudi dogovorjeno, da bosta stranki predvidoma v septembru skupaj obeležili 130-letnico vižmarske-ga tabora na svečani akademiji.
Ob 80-letnici pridružitve Prekmurja Sloveniji in 130-letnici tabora v Ormožu so Univerza v Mariboru, Zgodovinsko društvo Franc Kovačič, Občina Sv. Jurij ob Ščavnici in Ustanova dr. Antona Trstenjaka v Sv. Juriju ob Ščavnici pripravili simpozij o razvoju slovenskega parlamentarizma v evropski perspektivi s poudarkom na naš čas. Simpozij, na katerem so se zbrali številni zgodovinarji in drugi strokovnjaki z univerz v Ljubljani, Mariboru, Celovcu in na Dunaju ter mnogi politiki, je odprl rektor mariborske univerze Ludvik Toplak.
Svet Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti (PMNSS) je obsodil t.i. plakatno akcijo v Lendavi, ko so neznanci dan pred osrednjo slovesnostjo ob 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji plakate z informacijo o slovesnosti prelepili s plakati v madžarščini. Člani Sveta, ki so obsodili tudi dogodke, ki so temu sledili, menijo, da so zaradi lepljenja plakatov pripadniki pomurske madžarske narodne skupnosti obdolženi kolektivne krivde.
V sporočilu za javnost poleg tega opozarjajo še na nekatere druge nevšečnosti, s katerimi se spopadajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. V zvezi z odprtjem lendavske obvoznice pojasnjujejo, da so bila vabila za slovesnost razposlana le v slovenskem jeziku in da so razen lendavskega župana vsi govorniki spregovorili le v slovenščini. Ob tem v Svetu PMNSS izpostavljajo še dejstvo, da velik del zaposlenih na lendavski upravni enoti ne govori mad-
žarskega jezika, čeprav je na dvojezičnem območju raba obeh jezikov enakopravna in obvezna. Poleg rabe jezika je po mner\ju PMNSS pereče tudi vprašanje financiranja madžarske skupnosti. Zavračajo pa tudi obdolžitve, da prekmurski Madžari sanjajo o veliki Madžarski, in poudarjajo, da sanjajo le o Evropi, v kateri bodo oni vezni člen med Slovenci in Madžari.
BSHNK
ZAOSTANKI NA SODIŠČIH
Državni tožilci so bili v Sloveniji minulo leto aktivni, opravili pa so tudi več dela kot leto prej, toda kijub temu se je lansko leto končalo z zaostanki, ki še vedno predstavljajo največji problem pri poslovanju državnih tožilstev. Razlog za zaostanke je iskati predvsem v velikem pripadu zadev ter v dolgotrajnem in neracionalnem preiskovalnem postopku. Za ljubljansko okrožno državno tožilstvo, ki se sooča z velikimi zaostanki, je pripravljen poseben načrt, s katerim želijo zaostanke zmanjšati. Državna tožilstva so lani vključno z nerešenimi ovadbami iz minulih let (zoper 15.747 oseb) obravnavala ovadbe zoper 39.559 storilcev.
Seveda pa so zaostanki zelo boleči glede denacionalizacije, ko praktično vse tožbe na sodiščih ležijo v nedogled. O tem pa ni nobenih načrtov, kako rešiti problem.
STRAN 2:
Francu Pcrnišku v spomin
SVOBODNA SLOVENIJA
nMBHBIMMHHittSKraBffinMaRMMMMMtiMMiGMMNaMaHi
Francu Pernišku v spomin
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
Pred kratkim je umrl v svojem 92. letu Franc Pemišek, markantna osebnost, ki smo ga vsi poznali kot nestorja Pristave in njenega predsednika, v prvih letih tajnika Društva Slovencev in neumornega kultur-no-političnega delavca še pred vojsko v Sloveniji.
Franc Pemišek je bil rojen 23. novembra 1907 v Radečah pri Zidanem mostu. Takoj ob pričetku prve svetovne vojne je bil njegov oče vpoklican k vojakom in nato poslan na fronto. Po enem letu vojaške službe se je vrnil domov bolan in kmalu nato na posledicah te bolezni umrl. Mati, 28-let-na vdova, je ostala sama s tremi otroki. Pridni oče je kupil takoj po poroki hišo, a ob času smrti ta še ni bila plačana. Ker mati ni mogla plačevati dolga, je bila hiša prodana in mlada vdova je ostala na cesti. Otroke je preživljala s prar\jem perila po hišah sosedov in meščanov. To ni bila še doba pralnih strojev in pripovedovala je, da je mnogokrat morala najprej razbiti led na bližnji reki, da je prišla do vode za pranje perila.
France, ki je bil najstarejši v družini, je končal osnovno šolo v Radečah in bil nato sprejet kot notranji gojenec v Marijanišču v Veržeju na Štajerskem, kjer je dokončal gimnazi,jo. Želel je postati duhovnik, a je po maturi zbolel in so ga predstojniki vrnili bolnega obubožani materi. Ta je s pomočjo neke prijateljice skrbela zanj, da se je počasi pozdravil in nato odšel v Ljubljano iskat službo.
Prvo službeno mesto je našel kot tajnik pri mladinski organizaciji Orel, katerega navdušen član je bil do časa razpusta po odločbi jugoslovanske vlade. Nato je službovali vse do leta 1945 na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Leta 1934 se je poročil z Antonijo Krnc. Imela sta dva otroka: hčerko Cirilo in sina Francija.
Ves čas je bil zvesti član sodelavec Slovenske ljudske stranke in tudi večkrat predavatelj na shodih te stranke. Prav tako je bil član Katoliške akcije in ji ostal zvest prav do svoje smrti. Mnogokrat je imel predavanja na shodih in sestankih mladih članov KA. Delovanje v katoliških organizacijah je bilo zanj nekako njegova druga zaposlitev poleg službe in ji je posvečal mnogo časa. Tam je spoznal ljudi, katere je visoko cenil in ohranil to spoštovanje do njih skozi vse življenje. Naj omenim le nekatere: dr. Basaj, dekan Škerbec, prelat Odar, prof. Tomc, France Kremžar in drugi.
5. maja 1945 je zapustil skupaj z družino svoj dom in se podal v neznano pot v begunstvo. Hčerka se spominja, da ga je kakih sto metrov od hiše, ko so nesli kovčke in culice po cesti, mama vprašala: „Za koliko časa gremo?” Na to je on izrekel skoraj preroške besede: „Za štirinajst dni, za dva meseca ali pa za vedno!” In zgodilo se je to zadnje. Nikdar več se ni vrnil v domovino in je pokopan daleč od nje.
Takoj 5. maja 1945 je pričel pisati svoj begunski dnevnik, ki konča v prvih dneh prihoda v Argentino februarja 1949. Ta dnevnik je bil deloma že objavljen in je neprecenljiv vir za spoznavanje taboriščnih dogodkov in življenja. Že v Vetrii\ju in nato v Lienzu in Spittalu je sodeloval pri taboriščnem odboru. Imeli so malo sobico v baraki, kjer se je tiskal taboriščni časopis in se pisala pisma na vse konce sveta s prošnjo za pomoč beguncem, navezovale vezi za bodočo izselitev v Združene države Amerike, Argentino in druge dežele. Od tam se je vodilo delo in razvoj kulturnih organizacij v taborišču. Drobno in majhno delo, ki na videz ni bilo kaj posebnega, a je mnogo pripomoglo k temu, da je bilo življenje znosnejše in organizirano.
Dne 5. februarja 1949 je prišel v Argentino. Tukaj se je najprej naselil v Laniisu za nekaj tednov, nato pa je s pomočjo dobrih
ljudi dobil drugo stanovanje v San Justu. Njegova prva zaposlitev v Argentini je bila v mizarski delavnici, kmalu nato pa je prevzel delo pri Društvu Slovencev na Victor Martmezu, kjer je delal veliko let. Pomagal je rojakom pri reševanju problemov, ki so značilni za novodošlega človeka v deželi; prav tako je pomagal pri postopkih za prihod družin iz Slovenije od leta 1952. Njegovo naslednje delovno mesto je bilo v tovarni nogavic v Ciudadeli, kjer je ostal do upokojitve.
Medtem je deloval kot član in dolgoletni predsednik Društva Slovenska pristava. Sestavil je tudi seznam vseh rojakov v pristavskem okolišu.
Po upokojitvi je napisal knjigo o zgodovini Orla, ki je bogato opremljena s slikami in podatki. To je prva knjiga o zgodovini te krščanske telovadne organizacije. V delu je imel še drugo knjigo o socializmu v Sloveniji, a je žal ni dokončal, ker ga je smrt prehitela.
Zadnje štiri mesece je bil priklenjen na
posteljo, počasi slabel in končno po prejemu sv. zakramentov umrl 7. junija 1999.
Tega pokončnega in delavnega moža bomo ohranili v lepem spominu ne samo Pristavčani in tisti, ki jim je pomagal v Argentino, marveč vsi rojaki, kajti njegov zgled nam kaže, kako se trdo dela za skupnost.
VOJAŠKE IGRE V ZAGREBU
Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je 8. avgusta na zagrebškem stadionu Maksi-mir odprl Druge svetovne vojaške igre. Na njih se bo do 17. avgusta pomerilo 6500 športnikov iz 78 držav. Na igrah bodo nastopili tudi športniki športne enote Slovenske vojske. Slovenska reprezentanca šteje 71 članov, slovenski športniki pa bodo nastopili v 12 disciplinah od skupaj 24.
V Argentini so štiri ključni okraji (province), ki so bistveni za volilne zmage. To so prestolno mesto, provinca Buenos Aires pa še Cordoba in Santa Fe. Od teh so se doslej krajevne volitve izvedle v zadnjih dveh. V obeh je zmagal peronizem. A to ne navdušuje peronističnega predsedniškega kandidata, ampak ga dejansko skrbi. Razlog je treba iskati v težkem notranjem položaju v stranki, kjer vsak na prvo mesto postavlja osebne projekte ne pa skupnih.
... VSAKI HOEE SVOJO PET
Kot so vsi pričakovali (in ankete napovedovale) je Reuteman zmagal v provinci Santa Fe in ponovno postal guverner (prva mandatna doba mu je potekla pred štirimi leti). O izidu ni nobenega dvoma: pronizem je dobil 54 odstotkov, Povezava pa 39. Zmaga je tako prepričljiva, da predstavnike radikalizma in solidarne fronte ni kaj potolažilo niti ohranjeno županstvo v Raosariu, drugem mestu v državi.
Seveda te številke niso pomirile peronističnega predsedniškega kandidata Du-haldeja, pa tudi ne pritirale v obup De la Ruo. Iste ankete namreč, ki so napovedovale da bo Reuteman guverner, napovedujejo tudi, da se bo tamoši\je prebivalstvo skoraj v obratnem razmerju odločilo za De la Ruo, ko bodo predsedniške volitve. Sam Reutemann je to jasno nakazal. Sprejel je sicer Duhaldeja, ki je prihitel na slavje zmage (kot je prihitel tudi Menem), a takoj je v nekem intervnju izjavil glede peronističnega kandidata, da „ga mi lahko porivamo, a to ne bo zadostovalo”. Je enostavno napovedal Duhaldejev poraz?
ee v prejšnji številki smo nakazali, da tako Reutemann kot guverner iz Cordobe, De la Sota, težita po predsedniški kandidaturi leta 2003. Ne enemu ne drugemu Du-haldejeva zmaga ne bi koristila. Kot ne bi koristila Menemu, ki se je tudi že izjavil za kandidaturo čez štiri leta. Znajdemo se torej v kaj čudnem položaju, ko trem izmed štirih najmočnejših osebnosti v stranki zmaga na predsedniških volitvah ne bi šla v osebne račune. Malo preveč za težke čase, ko ankete nenehno kažejo na prvem mestu kandidata Povezave.
Z ZDRUEENIMI MOŽMI?
Pretekli teden je peronizem doživel še eno važno spremembo. Duhalde si je dolgo prizadeval, da bi imel vodstvo volilne kampanje. Menem je doslej trdno vztrajal, da to pripada njemu kot predsedniku stranke. Pretekh petek pa je Menem prepustil guvernerju popolno oblast nad vsem, kar se tiče volitev in kampanje. To je sicer precej pozno in vprašanje je, če ni prepozno.
Duhalde ima res vso oblast, a bo tudi edini odgovoren, če bo poražen. Menem tudi stavi na kocko svojo politično bodočnost, kajti če v teh okoliščinah zmnaga peronizem, bo prav tako vsa zasluga Duhal-dejeva.
Položaj za guvernerja ni lahek. Ne v Cordobi ne v Santa Fe se ne more zanesti na krajevno vodstvo stranke zaradi prej omenjenih osebnih interesov guvernerjev. Saj ne bo nobeden od obeh delal proti stranki, vendar tudi ni pričakovati tistega zagona, ki je potreben, kadar se nekdo bori za zmago.
V prestolnem mestu je peronizem že dolgo vrsto let potisnjen v ozadje. Jasno je tudi, da velike notranje razlike škodijo ugledu stranke in tudi izidu na volitvah. Duhalde s sedanjega pozorišča voclja kampanje (v kar spada tudi možnost odločitve pri kandidatnih listah) skuša doseči eno odločilnih potez: da bi na svojo stran pri-
tegnil Beliza, ki je zelo spoštovan, a še nima močne strankarske strukture. Ponudba je vabljiva: Beliz bi zasedel prvo mesto na peronistični kandidatni listi za poslance, obenem pa bi imel proste roke glede županske kandidature sredi prihodnjega leta. Vsi vemo, da Beliza bistveno vleče vodstvo mesta, v čemer je bil tudi razlog njegovega razhdoa z Cavallom. Vendar je odgovor še v zraku. Datum za odločitev je določen za dan 20. avgusta.
Glede province Buenos Aires pa ima ubogi Duhalde vedno več težav. Skušal je. da bi Luis Patti, ki se prosto predstavlja kot kandidat za guvernerja (s tiho Menemovo potuho), odpovedal kandidaturi in pristopil v peronistične vrste, tudi z gotovo poslansko kandidaturo. Patti je tak sporazum doslej odločno odklonil.
V takem položaju je Duhaldeja doletela še kriza v provincijski vladi. Problem varnosti mnogo peronističnih glasov vodi v Pattijevo območje. Ko je peronistični kandidat za guvernerja, podpredsednik Carlos Ruckauff govoril o problemu varnosti, je dejal da bi morala policija nastopati bolj odločno („meter balas” - postreljati) proti raznim zločincem. Ta izjava je prizadela ministra za varnost v provinci (Leon Arsla-nian), ki je takoj odstopil. Hitro je bil na njegovo mesto imenovan drugi funkcionar, a škandal je že pretresel javnost, ki je zelo tenkočutna, kar se tiče varnosti.
Cavallo je tudi ponovno zavrnil možnost, da bi se povezal z Duhaldejem. Sedaj pa je član njegove stranke Marcelo Dragan na poslanskih volitvan na Ognjeni zemU> zasedel prvo mesto in postal narodni poslanec. To je prva Cavallova zmaga v notranjosti države. Če upoštevamo, da je pred kratkim na guvernerskih volitvah na Ogni6" ni zemlji zmagal peronistični kandidat, sedaj pa je peronizem zasedel komaj tretje mesto (za cavallizmom in Povezavo), lahko razumemo, da razne krajevne zmage Duhaldeja ne pomirijo. Ljudje se vedno bolj ozirajo na kandidate in vedno manj n3 stranke.
BREZ VLADE
Saj ni, da ne bi imeli vlade. Vendar tako izgleda in tudi zunanji svet se po tem videzu ravna. Problem z Brazilijo glede Mercosurja se ni rešil, ker so brazilske oblasti enostavno povedale, da se s to vlado ne bodo več pogajale. To jim sicer daje precej časa, da bodo s svojo politik0 prodirali dalje, medtem ko argentinska industrija trpi. Argentinska vlada pa res ne zna reagirati, kot da je ne bi bilo.
Enak občutek ima Mednarodni denarm sklad (FMI), ki je tudi že napovedal, da bo od prihodnje vlade zahteval nove varčevalne ukrepe. Ali ne bi kazalo, da se z resno politiko začne takoj in se ne čaka do decembra, ko bo nastopil novi predsednik-Izgleda da tudi FMI več ne verjame v obljube sedanje gospodarske ekipe.
Seveda je opozicija izrabila položaj 1 Brazilijo in od vlade zahtevala bolj oster nastop. Oni tudi vedo, da vlada be ničesar ukrenila, a vsaka taka zahteva lahko prinese par glasov v „temni sobici ■
Za konec omenimo le še, da se te dm mudi na malvinskem otočju prva skupit*3 argentinskih obiskovalcev, ki je lahko S® tja po zadnjem dogovoru med Argentino ^ Anglijo. Saj stvar glede suverenosti res tu važna. Lahko pa postavi temelje boljše!?3 razumevanja in medsebojnega zaupan)3-Zelo pa smo še daleč od položaja, ki Je obstajal leta 1982, ko je argentinska vlada & invazijo zagrešila zgodovinsko napako. S tem je suverenost nad otoki potisnila v nedogled.
Slovenci
IZ ŽIVLJENJA ZSMŽ
Spominska proslava na Pristavi
Zadnjo nedelo v junyu smo Pristavčani Posvetili spominu žrtev vojne in revolucije, zlasti domobrancev.
Sveta maša in molitve za mrtve so bile Pni najvažnejši del tega spominskega dne. Sledila je preprosta spominska proslava. Preprosta, ker je ni obdajala mogočna scenerija.
Ob odprtem oltarju je na stopnicah, pokritih s čr-Oun pregrinjalom, počivala slovenska zastava. Edite okras je bil slovenski šo-pek in prižgane svečke,
Ib so jih prinesli Albin Master, Franci Klemenčič,
Snežna Batagelj Klemenčič, Aleks Zamik in Tatja-ha Golob. Preprosta je bila tudi zato, ker ni vsebovala 'uti recitacij niti deklama-ct) slavnih pesnikov in pisateljev. V čem pa je potem obstajala ta proslava? Obstajala je v teislih in čustvih, mogoče že dolga leta skritih na dnu srca, ki so ta dan dobila obliko, bila so izražena z besedo. Besedo, Jb bi jo rad povedal neznanemu, mrtvemu Junaku - domobrancu. Izrekel jo je mož, Otekla žena, otrok, fant, dekle, stara mati... Govoril je mladi Tone Vivod, že rojen v ^gentini, o tem, kako mladi razumejo to slovensko tragedijo. Med drugim je dejal:
Pri svojih dvaindvajsetih letih danes Prvi? javno govorim na domobranski Proslavi. Zame to ni bila lahka stvar, a vendar sem jo sprejel, ker sem čutil dolžnost do svojih starih očetov, ki sta bila °ba domobranca, do petih bratov moje stare mame, ki so tudi bili domobranci in končno, ker sem osebno doživel ob priliki obiska Slovenije z Rastjo dejstva Kočevskega Roga in Teharij.
Ko danes beremo časopise, poslušamo radijske novice in gledamo televizijske programe, se nam predstavljajo pred očmi grozote balkanske vojske, kosovskih in srbskih pokolov, etničnega čiščenja, nespoštovanje človekovih pravic ne glede na starost, spol in versko prepričanje, skoraj ne morem verjeti, da se take stvari dogajajo.
Doma so mi starši pripovedovali o Montone-rosih, ERP-u, triple A in o gverili v Tucumanu, Buenos Airesu in o vojski, ki je nastala ob možnosti, da bi v Argentini zavladala komunistična diktatura.
Tudi takrat so se grozodejstva dogajala. To je del argentinske zgodovine, katere del smo tudi mi in moramo to poznati.
Ob koncu vojne, ko je ves svet proslavljal zmago zaveznikov, je bila neprema-
Ko pride leto naokrog, se naša redna srečar\ja nekako ustavijo ob maju in juniju; vedno znova se vračamo v leto 1945, ki je tako pomenljivo zaznamovalo posameznika in ves slovenski narod. Nikdar prej se ni kaj takega zgodilo v naši tisočletni zgodovini. Znana osebnost R.Q. je zapisal, da je zgodovina „veda o nesreči ljudi” in zdi se, da naše stoletje nasilja to misel zgovorno potrjuje. V. F. pa pravi, kako so številke hladne, čeprav govorijo o silnem telesnem in duševnem trpljenju človeka, o posledicah, smrti... Neprecenljiva vrednost je vsaka oseba - enovita z neponovljivo dušo. Podoba kaže, da vojna vihra ne upošteva ničesar! Preživeli o tem pričajo.
Cilka Puckova je preživela vojno in revolucijo kot mlado dekle, a preživeto ji grenijo spomini že 54 let. Mnogi obrazi oseb, imena itn. so v spominu obledela in
gana domobranska vojska, ki se je umaknila na Koroško, prodana Titovim partizanom, za ceno ozemlja in maščevanja.
Kaj se je potem dogajalo z našimi dedi, strici ali drugimi pobitimi sorodniki lahko danes vidimo v televizijskih programih CNN, če gledamo prej omenjene Kosovske dogodke.
Pred kratkim sem bral v časopisu, da Miloševič - čeprav je zagrešil blazne zločine - še vedno ostaja na oblasti. Na to
m
MARKO KREMŽAR
GLOBALIZACIJI NA ROB
(3)
dejstvo odgovarja argentinski veleposlanik v Beogradu, ki pravi, da je v Srbiji tak teror, da ljudje sploh ne mislijo alternativno in da bi bilo čudno, če bi bilo drugače, ker niso navajeni demokracije.
Nad. na 5. str.
Živimo v svetu, ki pretirano zaupa v buravno uravnovešenost tržnega gospodarja. Dolgoročno taka uravnovešenost vsa) v teoriji ni utopična, a kaj ko je človekovo žlvljenje omejeno. Ni moralno žrtvovati sedlih življenj za morebitno uresničenje b°l)še razdelitve dobrin v dobi naslednjih Serieracij. To so liberalni teoretiki jasno vi-beU, ko je šlo za kritiko raznih socializmov, teanj kritični pa so v tem pogledu do last-bega sistema Pa tudi hipotetično ravnoves-•*e v prihodnosti je malo verjetno. Gospodarsko močnejši del človeške družbe se bo Potrudil, da ne bo tako. Pa ne le zaradi •takega kapitalističnega pohlepa, ampak Predvsem zaradi pritiska, ki ga v bogatih, tezvitih deželah množica volilcev in porabnikov izvaja na vodstva pockety in držav.
Medtem ko razni aktivisti protestirajo P° cestah za večjo blaginjo nerazvitih, skr-b° pazyo, da njihovi poslanci in pocljetni-^ ue bi storili ničesar, kar bi jim znižalo jljenjski standard. Seveda pa se smemo bbi upravičeno vprašati, če so oznaiyeval-bl čistega kapitalizma v izvajanju tega mo-ete dosledni.
Na raznih področjih skupnih trgov in ^bteskih zvez, ki se pojavljajo od Evrope jjb do Južne Amerike, je opaziti podobno /tebrhiko. V prvi fazi navdušeno odpravljajo ovire, ki zavirajo prosto izmenjavo blaga.
čas je zabrisal marsikaj. „Obratno pa zaživi v meni nekaj z vso silo prav sedaj, in kar telesno zaboli - tisto strašno takratno občutje nemoči, negotovosti, zapuščenosti in bolečin vseh tistih, s katerimi sem takrat delno doživljala Kalvarijo...”, nam je v uvodu povedala na domobranski spominski žalni uri naše Zveze.
8. maja 1945 je zapustila Ljubljano, pešačila preko Kranja, Tržiča, skozi predor, čez Dravski most, nato srhljivo doživetje, ko so domobranci na drugi strani začeli odlagati orožje, Potem Vetriiye do 27. maja. Komaj se je zrinila na poln kamion, da bi čimprej prišla v Italyo, saj se dvomom ni predajala. Preplašena je počasi odkrivala resnico o vračanju vseh v roke partizanom, a je bilo že prepozno. Vsaka postaja je bila težja do Št. Vida. Natrpali so jih v zavod sv. Stanislava - spremenjen v ječo, mučilnico in mnogim zadnji mrtvaški oder brez rož... Kriki groze so odmevali v lepe poletne noči brez spanja. Poki in brnenje motorjev so potrjevali zle slutnje. Občutila je brezmejno sovraštvo do njih, pa tudi svetniško junaštvo domobrancev, žena in otrok. V svoji mladi nedolžnosti je ugovarjala lažnivemu partizanu v prevzgojni uri. Videla je vrsto, žalostno procesijo mladoletnih fantov, prosojnih obrazov, živi skeleti, izčrpani od vsega hudega. Kajn je tukaj in zdaj znova grešil!
Na dan angelov varuhov 1. 1945 se ji je po izpustitvi posrečilo priti na Svobodno ozemlje Trsta. Po dolgih, nepozabnih mesecih se je končno oddahnila. „Bogu hvala za to! Hvaležno se danes poklonimo neimenovanim svetnikom - nenapisanim v pratiki, vendar mučencem v zahvalo za njihov zgled in pozdrav v večnost” je gospa Cilka zaključila svoje pretresljivo pričevanje, ki ga čuti kot dolžnost Bogu za ohranitev življenja.
Asistent Zveze dr. Jure Rode je opravil molitve za pokojne domobrance in druge žrtve vojne in revolucije. Na mizi, pogrnjeni s črnim prtom, je poleg knjige „Palme mučeništva” in rožnega venca ležal slovenski šopek: nageljni, roženkravt in rožmarin - simboli vere, uparya in ljubezni - ter plamteča sveča - zvestoba idealom slovenske vojske: BOG, MATI, DOMOVINA! Pesem Moja domovina dopolni spomine... za te smo zelo hvaležne pričevalki, ki nam jih je posredovala z velikim duševnim naporom, hvala lepa!
Zveza
Iz trgovinskih dogovorov izginjajo kvote, carinske obremenitve se manjšajo v upanju, da bodo kmalu povsem izginile, državne podpore revnejšim pokrajinam, predvsem pa kmetijstvu, se manjšajo. Neomejena trgovina bo povečala izvoz, znižala cene in prebivalstvu pocenila življenje. Kmalu nato pride spoznanje, da so roki, ki so jih postavili arhitekti nove družbe, navadno prekratki. Nekatere reforme je treba odložiti, druge zmemeje stopnjevati. Prvotno navdušenje nadomesti treznejši premislek. Preprosto dejstvo, da se s povečanjem izvoza poveča tudi uvoz, kar pomeni za celo vrsto domačih podjetij neizbežen polom, se spremeni iz teorye v trdo realnost.
V državah, ki so v zadnjem desetletju brez zadržkov sprejele liberalni sistem prostega trga, so se znašli skoraj čez noč z visoko stopnjo nezaposlenosti. Ob pogledu na zaskrbljujoče statistične podatke ustvarjajo njih vodniki vtis, kot da bi pričakovali, da bo ta pojav izginil z nekako ciklično nvynostjo. Pozabljajo, daje v sistemu, ki so ga izbrali, ob skrajni konkurenčnosti visoka stopnja brezposelnosti konstanta, katero je treba uravnovešati s strukturo stalne in močne socialne mreže.
Država, ki se je odpovedala nadzoru nad ekonomijo, se ne more odpovedati še skrbi za socialno varnost prebivalstva. Za-
varovanja za brezposelnost so ena od pomembnih nalog države, ki je sprejela odprto in prosto gospodarstvo. Kdo bo tej nalogi kos v novih, naddržavnih strukturah, zaenkrat še ni jasno.
Prav ob pojavu brezposelnosti se je val globalizacije nekoliko ustavil. Zary zaenkrat ni ne recepta ne zdravil. Razveseljivo je, da so znanstveniki, ki so se zbrali letos zadnji teden junya na svetovnem kongresu v Budimpešti, dali na program tudi vprašanje globalizacije in ryenih socialnih posledic. A od ugotovitev do izvedbe utegne biti dolga pot.
V družbi, v kateri je postala konkurenčnost naj višji zakon, je vedno manj prostora za socialne ozire in vedno manj sredstev za reševanje socialnih potreb. Z brezobzirno konkurenčnostjo se izgublja zavest vzajemnosti.
Vendar družba, zgrajena na načelu brezobzirne konkurenčne tekme, nima zagotovljene prihodnosti. Ko bo proces koncentracije kapitala dosegel svojo najvišjo stopnjo, bo sam omejil, če ne ukinil, konkurenčnost in si spodbil enega od temeljev liberalnega družbenega koncepta, na katerem sloni. Ni razloga, da se ne bi zgodilo na svetovnem tržišču, kar se redno dogaja na manjših trgih: megapocljetnild, ki
bodo dosegli stopnjo svetovnih mono ali oligopolov, bodo vsaj na prizadetih področjih ekonomije zelo verjetno uničili sistem, ki jim je dal rast. Model, ki je od vsega početka slonel na učinkoviti uporabi človekovega nagona po tekmovanju in preseganju, bo v takem primeru izčrpan. Seveda lahko kaj takega prepreči svetovna antimo-nopolna zakonodaja, podobno kot to delajo istovrstni zakoni v resnično demokratičnih državah. Vprašam,j e je, kdo bo tak zakon izglasoval in uveljavil.
Med tem pa mednarodna posojila, ki po mar\j razvitih državah vedno bolj pogosto dopolnjujejo in celo nadomeščajo notraryi prihranek, rešujejo konjunkture, ne preoblikujejo pa gospodarskih struktur. Ker je medtem porabniška miselnost prebivalstva občutno zmai\jšala višino notranjega prihranka, postajajo v takih primerih države vedno bolj odvisne od mednarodnega finančnega trga. Veča se zadolženost gospodarsko mai\j razvitih, ki postajajo vedno bolj ukleiyeni v finančni začarani krog. Za razvoj sta potrebna kapital in delo; ker je kapital drag, mora biti delo cenejše in tudi dobiček domačih podjetnikov manjši, da ob svetovni konkurenci lahko vsaj životarijo. Skrči se možnost varčevanja.
Nadaljevanje prihodnjič
ZA ALOJZIJEVO PROSLAVO
Pregled planinskih dejavnosti SPD Bariloče v pretekli poslovni dobi
Želeli bi ohraniti zvestobo prvotnim ciljem našega krajevnega doma in zato izpolnjujemo saj nekaj dejavnosti v smislu planinskega duha, ki je navduševal ustanovne člane pred skoraj petdesetimi leti.
Za slovenski narod pravijo, da ima v sebi že prirojeno nagnjer\je do osvajanja višin, to pa se je v naslednjih generacijah naših izseljencev počasi izgubljalo, predvsem seveda v ravninskem svetu velemesta. Okoliščine so bistveno spremenile način življenja naših rojakov in tudi čas je doprinesel svoje. Številni pobudniki planinstva že počivajo v večnosti ali jih bremenijo starostne nadloge. V sami bariloški srenji se nam je tudi mnogo mladih ljubiteljev planinskih športov odselilo v Slovenijo, v Buenos Aires, ZDA in še drugam
Ko je v gorah nelepše, pa nas v Barilo-čah preganja pomanjkanje časa, ker smo v pretežni večini odvisni od sezonskih turističnih zaposlitev
Kljub vsem težavam in pomislekom se je v odboru SPD spočela zamisel o gorniškem tečaju, ki naj bi nekaj pozabljene planinske tradicije povrnil našim potomcem.
Afera Cerar
Minister za pravosodje Tomaž Marušič je o pobudi za razrešitev generalne državne tožilke Zdenke Cerar dejal, da jo je vladi v obravnavo predlagal skupaj s podpredsednikom vlade Podobnikom. Omenjena pobuda je še vedno odprta, vlada pa naj bi jo predvidoma obravnavala konec septembra.
Ta dogodek - pogovor Cerarjeve v prisotnosti dveh policistov, na katerem je od vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar zahtevala, naj nekega dejanja ne stori in katerega posledica je bil odstop Brezigarjeve s funkcije vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve - bi lahko postal nevaren precedent, če se ne bi odzvali, in bi se lahko nadaljevala praksa, ki je bila v družbi navzoča pred desetletji.
SREČO GASER
Vsako leto v jeseni je „Kres” priredil samostojni nastop s plesi iz raznih krajev Slovenije ob spremljavi orkestra. Poleg tega pa je v drugem delu pokapal razne običaje našega naroda mladim, ki tega niso poznali. Gostovali so s Korotanom po Koroškem in Primorskem, sodelovali pri vseh narodnostnih predstavah, ki jih je prirejalo mesto in naša slovenska skupnost. Radi nepredvidenih težav je bil „Kres” sedaj že dve leti brez učiteljic. Letos pa bodo praznovalo 45-letnico obstoja in s starimi in mladimi učiteljicami napovedujejo svoj nastop.
Slovenskih časopisov je danes v USA zelo malo. Od vseh, ki sem jih prej naštel, obstaja le še Ameriška domovina, Ave Maria in pa Amerikanski Slovenec, glasilo KSKJ. In pa Prosveta kot glasilo SNPJ. Čisto slovenska je samo Ave Maria.
Ameriška domovina sedaj izhaja enkrat na teden, četudi je bil svojčas dnevnik. Dolga leta je bil urednik prof. Vinko Lipovec, sed^j pa slovenski del ureja njegov naslednik dr. Sušelj. On je tukaj rojen Slovenec. Polovica je angleška, polovica pa slovenska. Lastnik Ameriške domovine je James Debevec, sin g. Debevca, ki je ta časopis začel. Ne zna slovensko in bi sko-
Tečaj je v polni meri uspel in če nam bo Bog ohranil moči, ga bomo še ponovili.
Počasovnem zaporedju je SPD zabeleži-
lo naslednje planinske dejavnosti in uspehe: 19. aprila 1998: Dan čistih gora, kateremu se je nekaj naše mladine in članov SPD priključilo s čiščer\jem planinske poti do Skalce in okolice.
10. maja 1998: smo priredili družinski izlet s kosilom na cerro Otto (Piedra Habsburg).
18. julija 1998: je mladinski član Matjaž Kambič preplezal severno steno Triglava (Nemška smer).
Od 6. do 16. januarja 1999 je potekal gorniški tečaj. O tečaju je že obširno pisala navdušena tečajnica Veronika Vivod, zato na tem mestu objavljamo samo glavne podatke in dosežene cilje: Udeleženci: 7 mladih iz Bs. As. in 3 iz Bariloč. Voditelj: Boris Kambič. Sodelavci: Dinko in Bogdan Bertoncelj, Matjaž Kambič, Marjan in Martin Mavrič, Milan Magister. Program je bil v celoti izveden po predhodnem načrtu. Vaje na plezališču Piedras Blancas (cerro Otto) je snemala tudi televizijska oddaja iz Slovenije: Gore in ljudje. Planinski in plezalni izleti: Pico Norte (Ceno Lopez), Catedral Sur, Tronador (Pico Argentino).
22. januarja 1999 je v Sloveniji naša članica Monika Kambič že tretje leto zapovrstjo prejela priznanje kot najuspešnejša alpinistka leta. Tudi o tem je bilo objavljeno ob priložnosti obširnejše poročilo. Zaradi odmevnih vzponov (Fitz Roy v Patagoniji kot prva Slovenka, El Capitan v Yosemi-tih med drugimi dosežki) je presegla državni razred vrhunskih športnikov Slovenije in so jo uvrstili v mednarodno kategorijo.
8. in 9. marca 1999 se je 15 planincev povzpelo na vrh Capille v počastitev spominske obletnice SPD.
15. marca 1999 se je vršila delovna akcija na planinski stezi Capille. Udeleženci: Dinko Bertoncelj, Boris in Matjaž Kambič in Tonček Omerzu. Počistili so stezo in ob tej priliki prežagali 141 padlih dreves.
Odbor SPD
(5)
raj izgubili še ta edini časopis, kajti tiskal se je na starih strojih in je izhajal z izgubo zaradi majhne naklade, če se ne bi organizirala skupina, ki je zbrala denar za nabavo novega modernega tiskarskega stroja in ga podarila g. Debevcu pod pogojem, da časopisa ne ustavi.
Ameriškega Slovenca, glasilo KSKJ, pa po dolgih letih urejanja po Tonetu Nemcu sedaj ureja ga. Marija Cerar-Hull. Od 8 strani sta slovenski samo še dve strani.
Novi naseljenci so si kmalu kupili svoje prostore za razne sestanke in vaje. Kupili so staro hišo v bližini fare Sv. Vida in jo preuredili spodaj v malo dvoranico, ki je služila za razne v^je in sestanke. Imenovali so jo „Baragov dom”. V njem je imela svoj sedež ves čas Slovenska pisarna. Ker se je večina mlajših začela seliti v predmestja in to poslopje ni več služilo svojemu namenu, je bilo prodano.
Kuj kmalu seje videlo, daje potreba, da se kupi kje kaj zemlje za našo mladino. Res se je našel prostor, ki se sedey imenuje „Slovenska pristava”. Na tem prostoru se je do sedaj zgradila majhna dvorana, kuhinja in bar ter s sobami zgoraj za prenočevanje. Na gričku imamo spominsko kapelico s spominsko ploščo vseh morišč v Sloveniji,
so se slovenski šolarji zbrali 4. julija najprej pri sv. maši, ki jo je daroval poddi-rektor dušnih pastirjev dr. Alojzij Kukoviča. S prisrčnimi besedami je prikazal otrokom mladega Alojzija, njegovo življenje, lepe in plemenite lastnosti in njegovo zgodnjo smrt. Naročal je otrokom naj ga v življenju posnemajo, da bo lepa tudi njihova mladost.
Sv. mašo je vodila voditeljica Prešernove šole, učiteljici iste šole sta brali berili in darove so prav tako prinesle učiteljice s Pristave. Za ubrano petje je poskrbela šola dr. Gregorija Rožmana.
Po opravljeni sveti daritvi so se pred spomenikom žrtev in revolucije otroci poklonili njihovemu spominu ob spremnih besedah šolskega referenta Franceta Vitriha. Deček in deklica v slovenskih narodnih nošah, oba iz Slomškove šole, sta pred spomenik položila šopek in svečko. Učenci Balantičeve šole pa so recitirali Jakopičev Sonet.
Pred pričetkom igre Žarka Petana PET PEPELK je šolski referent pozdravil navzočega veleposlanika dr. J. Žgajnarja in njegovo soprogo, predsednika ZS Toneta Mi-zerita, katehete, učiteljstvo, šolarje in starše, pa vse ostale, ki so se udeležili proslave.
Igro je pripravila Baragova šola iz La-nusa. Režirali so Janez Cerar, Mari Urbanija in Olga Sladič Fink. Scenarij so pripravili Geraldine Rome, Jožko Čmak in Janez Cerar. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Martin Sušnik in za razsvetljavo Damjan Ahlin in Toni Cerar. Šepetalka je bila Lojzka Mehle. Plesno koreografijo pa sta naštudirali M. Klara Stanovnik in Marjanca Urbančič.
Nastopali so: uvajalka - Valerija Buija, kraljevič - Luka Rome, kralj - Marko Kocjančič, minister - Dani Grbec, pravljičar -Tomaž Sušnik in Dani Rot, pribočnika -Andrej in Tomaž Čmak, Pepelka I. - Cecilija Čampa, Pepelka II. - Marta Zupančič, Pepelka III. - Yamila Grbec, Pepelka IV. -Mihaela Breque, Pepelka - Marjana Radoš, Trnuljčica - Nežka Jemec, marsovca - Ariel Rozina in Gabi Burja, prodajalka - Kristina Mehle, stara gospa - Vanesa Zorko, stari gospod - Niko Boštjančič, vnučki: Karina
ki jo je izdelal Polde Omahen.
Pri tej kapelici se vsako leto vrši spominska sv. maša v spomin padlih domobrancev. To pripravlja društvo „Tabor”, dočim društvo „Vestnik” prireja svojo že od vsega početka pri Lurški Materi Božji na Chardon Road. Na Pristavi stoji tudi plesišče in služi tudi za razne nastope. Na spodnjem koncu letovišča pa je bil zgrajen bazen. Na tej pristavi so se vršili vsi Slovenski dnevi, vse večje prireditve in slavnosti kot so npr. dva nastopa folklorne skupine „Kres”, igra društva LILIJA „Pri belem konjičku”, vinska trgatev, obisk Pristave takratnega predsednika slovenske vlade g. Peterleta, obisk nadškofa dr. Rodeta, itd., in pa - kot sem omenil - služi tudi vsakoletnemu taborjenju naše šolske mladine.
Gotovo ste slišali ali brali, da so sezidali v Lemontu „Kultumi center”. Ideja je bila dobra, samo malo prepozno so jo uresničili, čeprav so nekateri kot npr. Mauser, prof. Lipovec, prof. Sever in Janez Grum to idejo hoteli uresničiti pred 40 leti, a so naleteli na gluha ušesa pri frančiškanih. Sedi\j je malo pozno, ker narastka ni.
Sedaj bi pa rad naštel naše pisatelje in pesnike, ki so delovali in nekateri še delujejo po drugi sv. vojni. Kot eden najbolj znanih je bil Karel Mauser. Njegove povesti, romani, črtice, knjige in pesmi so vsem znane. Pravtako je dosti pisal v časopis Zdravko Novak, ki je dramatiziral Seliškar-jeve „Grče”, katere krstno predstavo je uprizorila „LILIJA”.
Boštjančič, Melanie Breque, Karolina Zorko in Nikolaj Rozina, beli vitez - Natalya Jemec, črni vitez - Marjanca Boštjančič, marsovci: Matjaž in Gabi Sušnik, Dan\jan in Fernando Čampa, Martin in Dani Radoš, Damjan Zabukovec, Tomaž Boštjančiči Kristjan Zorko in Ezekiel Grbec, sultan -Boris Mehle, trobentači pa Eleonora, Daru in Andreja Burgar in Cecilija Porto.
Posrečena zamisel vpadanja v igro je ustvarila zanimanje in dobro razpoloženje gledalcev, ki so z napetostjo sledili dogodkom na odru in igralce nagradili z bogatim aplavzom.
Vsem nastopajočim in vsem, ki so igr° tako uspešno pripravili, se je zahvalil šolslo referent France Vitrih z iskrenim Bož plačaj!
V vednost pa še to. Dani Grbec - minister in duša vsega dogajanja, je igral z zelo povišano telesno temperaturo. Zato, da igra ni odpadla, ni upošteval zdravniškega predpisa, da mora biti v postelji. Hvala ! Upam le, da mu to zdravstveno ni bilo v škodo.
M.S.
Pisma bralcev
Ljubljana, 5. avgusta 1999
Spoštovani,
danes sem bral zadnjo številko Svobodne Slovenije z dne 29. julija V članku na 4. strani pišete tudi o novih telefonskih številkah, vendar je v članku nekaj netočnosti-Kolikor vem, bodo v članku omenjene spremembe začele veljati šele iulijaprihodniegS leta. Telekom pa bo tudi instaliral avtomatske telefonske odviznike, ki bodo nekal mesecev opozarjale na spremembe, tako da tudi pri izbiranju številke „po starem” ne bo prihajalo do napak.
Ker sta za naše medsebojne stike tele* fon in faks zelo pomembna, bi bilo dobroi da o tem obvestite bralce, da ne bo nepotrebnih težav.
Lep pozdrav vsem pri Svobodni Sloveniji
Leon Ma**
Prav gotovo ima največ zaslug za sl°' vensko kulturo in njeno ohranitev prof. & Edi Gobec, avtor in urednik dosedaj vsal osmih knjig, ustanovitelj Slovenian Amer1' can Institute - Slovenian Research Center of America. Na univerzi Kent je brezplačn0 poučeval slovenščino 25 let. Dosegel je, d® se je ta pouk štel kot kredit pri študijuIia tej univerzi.
Veliko podatkov, ki sem jih nabral za to predavanje o slovenski literaturi in kultu^ je iz njegovih knjig Anthology of Slovenia11 American Literature, From Camiola to Caf' negie Hall in Slovenian Heritage, prvi del-
Malo znan je Ludve Potokar, ki je Pre kratkim preminul v Kanadi. Živel je nekaj časa v Clevelandu, a se pozneje preselil' v Kanado. Napisal je knjigo »Onstran s®' mote”.
Pavle Borštnik je začel s politični111' komentarji na radiu, pozneje večkrat PlS v Ameriško domovino in je avtor knji£e j ..Pozabljena zgodba slovenske ilegale".
Pred par leti je izšla knjiga „PoietJe molka” izpod peresa ga. Marije Cerar-H111*' j Sedaj je prevedena tudi v angleščino.
Drugi znani avtorji kr\jig ali znanstven111 raziskav in političnih komentarjev so Ciril Žebot, prof. Vinko Lipovec, dr. Roessman, dr. Uroš Roessman, Jar'eZ Grum. Med pesniki je najbolj poznan P0^ jni Marjan Jakopič, pred kratkim premil111 Lojze Bajc in pokojni Karel Mauser.
Nadaljevanje prihodnji
Slovenska kultura v ZDA
Predavanje pri Slovenski kulturni akciji 7. maja
s£r Novice
Pisali smo pr
BLED - Blejski dnevi, ki so potekali od
23. do 25. julija, so minili uspešno. Vrhunec Je prireditev dosegla v soboto, 24., ko so na jezero spustili 15.000 lučk in pripravili ognjemet, na Bled pa je prišlo 25.000 obiskovalcev. Na stojnicah blejske promenade so obrtniki razstavljali dela domače in tuje obrti, nekateri so prikazali tudi izdelavo ■zdelkov. Največ obiskovalcev se je na Bledu zbralo v popoldanskem času, ko so dogajanje na promenadi popestrili nastopi ffesbenih ansamblov.
MURSKA SOBOTA - Ob 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji je bila osrednja slovesnost. Počastitev jubileja se je sicer točela že zjutraj z budnico murskosoboškega pihalnega orkestra. - Anketa Nedela je °b 80-letnici prikijučitve Prekmurja slovenskemu ozemlju skušala ugotoviti, koliko Slovenci sploh pozna ta del države. Približno 40 % vprašanih - med anketiranci tokrat ni bilo Prekmurcev - še nikoli ni bilo v Prekmurju, ki je nasploh najmanj pozna-n° Posavcem, Notranjcem in Primorcem, Nboij pa Štajercem.
POSTOJNA - V Postojnski jami je pel Svetovni zbor mladih (WYC), v katerem Sodeluje 92 pevcev iz 32 držav vsega sveta, toed njimi tudi štirje slovenski. Zbor, ki se Ponaša z nazivom Unescovega ambasadorju dobre volje, deluje pa pod okriljem Mednarodne zveze za zborovsko glasbo in Mednarodne zveze Glasbene mladine, je Julija pod vodstvom dveh dirigentov pripravni svoj spored v Ljubijani, v zavodu sv. Stanislava, do srede avgusta pa je na kon-Certni turneji po Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Nemčiji. V sporedu ki so ga toladi pevci osvojili letos, so tudi skladbe dacoba Gallusa, Damijana Močnika ter improvizacija na slovensko narodno Pa se sHš’. Zboru dirigirata švedski dirigent Gary Hraden in nemški Frieder Bemius.
LJUBLJANA - V zadnjih 38 letih je bilo v Sloveniji uvedenih blizu tri tisoč samoprispevkov, s pomočjo katerih so bile mar-Slkje zgrajene ceste in mostovi, vodovodi, Nravstveni in športni objekti, telefonsko in etoktrično omrežje ter večnamenski obje-*ctL Največ, 65,1%, za cele krajevne skup-riosti, 26% za del krajevnih skupnosti, 5,7% Pa za celotne občine oz. več občin. Občani
so v zadnjih 38 letih s pomočjo sredstev iz samoprispevkov zgradili največ cest in mostov (1965), prispevali h komunalni ureditvi naselij (1403), graditvi vodovodov in kanalizacij (941), zdravstvenih domov, športnih objektov in družbenih centrov (709), večnamenskih objektov (437), šol (394), električne mreže in transformatorjev (319), telefonskega omrežja in TV pretvornikov (262) in vrtcev (256).
LJUBLJANA - Polnilna linija za hladno aseptično polnjenje brezalkoholnih pijač Pivovarne Union je zanimiva tudi za strokovnjake Coca-Cole, ki po zadnji aferi s to pijačo mrzlično preučujejo vse možnosti za zagotavljanje kar najbolj vame proizvodnje in polnjenja brezalkoholnih pijač. Tako so ljubljansko pivovarno pred kratkim obiskali trije razvojni strokovnjaki belgijske in nizozemske Coca-Cole, ki so se seznanili s ta čas edino tovrstno polnilno linijo v Evropi. Pivovarna Union je omenjeno polnilno linijo odprla 17. mnja letos. Odtlej na njej polnijo vse svoje brezalkoholne pijače. Posebnost aseptične polnilne linije je, da osvežilnim brezalkoholnim pijačam v procesu polnjenja v steklenice ni potrebno dodajati nobenih konzervansov in stabilizacijskih sredstev, kljub temu pa je zagotovljena brezhibna kakovost izdelkov. Na svetu je le še ena takšna polnilna linija, in sicer v Bostonu v ZDA.
VRANSKO - Na trasi avtoceste od Vranskega do Trojan so začeli vrtati desno cev dvocevnega predora skozi hrib Jaso-vnik, ki bo dolg 1643 metrov. Po končanih pripravljalnih delih so postavili sodobno betonarno z zmogljivostjo 80 kubičnih metrov betona na uro ter pripravili predorsko ploščad z vso opremo, ki jo potrebujejo za vrtanje predora. Na dan naj bi z vrtanjem in miniranjem izkopali približno štiri metre predorske cevi. Še ta mesec bodo začeli vrtati tudi predor Ločica, dolg 766 m. Rok za dokončanje teh del je 28 mesecev.
LJUBLJANA - V Sloveniji je trenutno približno 45.000 uporabnikov sistema za avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje (ABC; v Argentini bi rekli »telepeuje”) ali v povprečju 17% vseh uporabnikov avtocest. Do konca leta naj bi se njihovo število povzpelo na približno 60.000.
NYKOBYNGU - Slovenski rokoborec toe Florjančič je na kadetskem svetovnem toVenstvu rokoborcev grško-rimskega slo-ga 2 zmago nad Indijcem Parkszom v kateri do 76 kg osvojil uvrstitev med deve-'■'to in 16. mestom. Petnajstletni Jure Kuhar ie v kategoriji do 54 kg premagal Danca toistensena in se uvrstil okoli 17. mesta. LJUBLJANA - V 91. letu je umrl Rudolf najstarejši častni član Nogometne ^tose Slovenije. Rudolf Varl je bil v bivši u8oslaviji vsestranski športnik, nogomet j*4 Je med leti 1922-1935 aktivno igral v Toriju in na Ptuju. Po vrnitvi iz pregnans-a v Srbyi je bil po drugi svetovni vojni toeri ustanovitelji nogometnega kluba v ^fanani v takratni coni 3, ter v Šempetru Jto Krasu. Leta 1950 se je preselil v Novo °rico in se prav tako vključil v delo ^tokajšnjega kluba. Varl je bil tudi izredno 7^ven tudi na strokovnem področju pri 8°ji trenerskih in sodniških kadrov, pri rganizaciji tečajev in seminarjev.
MARIBOR - Slovenska košarkarska re-tozentanca je v drugi tekmi prvega kroga .. toifikacij za uvrstitev na evropsko mla-,to‘sk° prvenstvo v Mariboru s 73:43 H6) premagala Madžarsko. Najbolj-
DRUŠTVENI VESTNIK
Službo dobe: pletilja za strojno pletenje (lahko je tudi moški), strokovnjak za automehaniko, otroška vrtnarica, tkalci in tkalke, tkalski mojster; delo dobita dva vajenca za delo na tekstilnih strojih, ki moreta biti stara od 18 do 30 let. Začetna plača za prve tri mesece po 2.05$ na uro. Izurjen autotapetnik in autoklepar dobita takoj dobro službo s plačo po 40$ na dan. Kmečki družini je na razpolago kinta pri dobrem gospodarju. Interesent se mora spoznati v kokošjereji. Številna so povpraševanja po služkinjah. Če bi katera hotela menjati službo, ji je nova služba takoj na razpolago.
Slovenski kino »Resnici, Lepoti, Dobroti” predvaja na Marijin praznik 15. avgusta in na državni praznik 17. avgusta ... v salezijanski dvorani na Belgrano znameniti francoski film Gospod Vincenc, ki prikaznje sv. Vincencija v njegovo borbi za zmago krščanske ljubezni... Vstopnice po 1, 2, 3 pese so na razpolago pri poverjenikih, na Victor Martinez 50 in pol ure pred predstavo.
Si
strelec je bil tudi tokrat Miletič s 17
to*kami.
CARLSBAD - V prvem krogu tekmovanja dvojic na ženskem teniškem turnirju v Carlsbadu sta nastopili tudi Slovenki Tina Križan in Katarina Srebotnik in izpadli. Za slovenski reprezentantki sta bili usodni temnopolti Američanki sestri Serena in Venus Williams. Američanki sta zmagali v treh nizih z 1:6, 6:2 in 6:2.
EINDHOVEN, Nizozemska - Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu so Slovenci začeli zelo solidno, najbolj pa je navdušil par Ignjatovič/Tokič, kije v prvem krogu z 21:15, 14:21 in 21:19 premagal odlično švedsko dvojico Van Scheele/Kadi-ri. Drugi slovenski mešani pari so v prvem krogu zmagali, v drugem pa izgubili. V posamičnih dvobojih je v kvalifikacijah dvakrat zaigrala le Martina Safran, ki je naprej gladko opravila z Lampteyevo iz Gane, nato pa še z Dooghejevo iz Mauritiusa. Helena Halas je dvakrat z 21:6 ugnala Tinzambljevo iz Konga. V moški konkurenci je bil Sašo Ignjatovič z 21;5 in 21:8 precej boljši od Maltežana Azzopardlja, Bojan To-kič je z 21:15 in 21:14 premagal Kuvajtčana Al Hasana, nekoliko več dela pa je z igralcem iz Slonokoščene obale Somianakyem imel Grega Škafar, ki pa je kljub temu slavil s 24:22 in 21:18. Vendar se je prvenstvo zanje končalo že tretji dan. V posamični
NOVICE IZ MENDOZE
Mesec junij smo pri naših skupnih nedeljskih pobožnostih posvetili spominu naših dragih bratov in sestra, ki so žrtvova-
li svoja življenja v drugi svetovni vojni pod okupatorjem ah nasilno pobiti v komunistični revoluciji. Vsako nedeljo je bila zanje kratka molitev, zadnjo nedeljo pa je bila zanje sv. maša. Maši je sledila spominska pobožnost v cerkvi. Pevci so zapeli pesmi, nato so bile obredne spominske molitve za rajne, nakar je zbor odpel še nagrobnico: „0 Gospod, vsem mrtvim večni mir in pokoj daj!”
V zadnjem času se je naša skupina v Mendozi zopet povečala z nekaterimi priseljenci iz Buenos Airesa, ki se vsi pohvalijo zlasti z ugodnim podnebjem. Nekateri pa so so pa še prav posebno navdušeni za bližnje gore in se z veseljem ozirajo na kordiljersko predgorje.
Svobodna Slovenija, št. 32;
11. avgusta 1949
Slovenija mo
Kmečka miza
Še v 17. stoletju miza v kmečkih domačijah ni bila obvezen kos pohištva Hrano so uživali na tleh, na ponjavi, na pogrnjenem kupu slame, sena ah stelje. Kljub ne množični uporabi mize pa moramo ugotoviti, da so jih ponekod, tako v kmečkih kot tudi mestnih okoljih, uporabljali vsaj že v 16. stoletju. Žal iz teh obdobij nimamo tvamih pričevanj, ampak lahko sklepamo o njihovi uporabnosti iz slikovnih upodobitev npr. na srednjeveških freskah. Tu ugotovimo razne tipe miz in tudi dejstvo, daje bilo že takrat v navadi prekrivanje s prtom. Množično se začnejo mize uporabljati v 18. in 19. stoletju. Miza
Spominska...
Nad. s 3. str.
Sedaj razumem zakaj so se domobranci zbrali v vojsko, stopili v čete in brigade, da ohranijo domove, družine in narodni značaj, ogrožen od komunistične revolucije. Vse to so naredili, ker so ljubili svoj narod in branili vero. Oni so dobro vedeli, kam jih lahko komunizem zapelje. Dr. Gregorij Rožman, ljubljanski škof, je to kristalno jasno povedal še pred vojno!
Balkan je danes zgled posledic takega obljubljenega rdečega raja.
Pokoli nad nedolžnimi in razoroženi-mi domobranci, že po končani vojni, - od Angležev prodani - so kot zločin Kajna v nebo vpijoči ter zahtevajo od nas pričevanje in tudi z našo argentinsko realnostjo močan Idic: Nikdar več!
SLOVENIJA
konkurenci se je med 64 igralk uspelo uvrstiti le Petri Dermastiji, ki pa je morala v drugem krogu priznati premoč Korejki Eun Mi Suk. Vsi ostali so izgubili že v prvem krogu. - Petinštirideseto svetovno namiznoteniško prvenstvo v Eindhovnu je pokazalo, da se v zadnjih letih pri vrhu ni nič spremenilo. Še naprej kraljujejo Azijci.
ARGENTINA - Slovenski biatlonci so odšli v Argentino, kjer se je 8. avgusta pričelo smučarsko vojaško svetovno prvenstvo.
postane pogosto hišno in družinsko »zbirališče”, s točno določenimi vlogami vseh »nastopajočih”. Miza je tudi tisti del notranje opreme, ki je imel važno vlogo v prazničnem dogajanju in kjer so bile magične točke za »srečevanje” z duhovi rajnih.
Miza na našem posnetku je prava mizarska mojstrovina. Nastala je za družino Kumrovih v Koprivni na Koroškem leta 1865. Iz javorovega lesa jo je izdelal Jernej Stane. Mizno ploščo je okrasil z intarzijo iz češnjevega lesa, ki ob vseh štirih straneh predstavlja koledar za leto 1865, za okras pa so Marijin in Kristusov monogram v okvirjih in rastlinski ornamenti.
amnaM
Od mednarodnih sodišč pa - ker slovenska tega ne naredijo - tiralico za vse zločince in izrek juridične kazni!
Zahtevati pa brez maščevanja: zadoščenje, vrnitev dobrega imena, popravo krivic in njihovo zgodovinsko, resnično in pravično obeležitev.
Mojim sorodnikom, vsem domobrancem in slovenskemu narodu pa kot Slovenec, rojen v Argentini, obljubljam, da bom zvest njihovim idealom, da jih ne bom nikdar pozabil in da bo v mojem srcu donela vesela pesem dobrih ljudi, ki so iz ljubezni do Boga, naroda in domovine, prestali tudi mučeniško smrt.
Vse te mish sta lepo povezovala v celoto Marko Petek in Adrljan Gaser, ki sta ob oltarju brala besede psalmistov.
Proslavo smo zaključili s pesmijo: Oče, mati, ki je sprva donela šibko, saj je marsikdo le s težavo premagoval ganotje, a je končno zadonela v vsej mogočnosti in tako slovesno zaključila to preprosto a prisrčno domobransko proslavo, ki si jo je to pot zamislila Marija Zurc Čeč.
Smrti: V Predolah na Dolenjskem je umrl Ludvik Kastelic (62), brat Antona Kastelica, v Rosariu Lojz Kosovel (88), v Ramos Mejia pa Ivana Diink (93).
Naj počivajo v miru!
sa^w@ss8s^^6rateiE
Mali oglasi |
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmartje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF’
Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - TeL: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Kamos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uradne ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - ('ordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g.'Stanko Oberžan).
Obvestila
ČETRTEK, 12. avgusta:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. v Slovenski hiši.
PETEK, 13. avgusta:
Seja krajevnih kulturnih referentov v Slomškovem domu ob 20.30.
SOBOTA, 14. avgusta:
30. pevsko glasbeni večer. NEDELJA, 15. avgusta:
V Našem domu družinsko srečanje staršev in prijateljev Balantičeve šole.
Občni zbor Mutuala Sloge v Slovenski hiši ob 9.30.
PETEK, 20. avgusta:
Sprejem kardinala Alojzija Ambrožiča s sv. mašo ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 21. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 28. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert ob predstavitvi CD plošče Mladinskega pevskega zbora San Justo v Slovenski hiši ob 20. pod okriljem SKA. NEDELJA, 29. avgusta:
V Carapachayu celodnevni Mladinski dan.
27. obletnica Rožmanovega doma:
sv. maša za pokojne člane in dobrotnike, nato skupno kosilo.
V Mendozi 50. obletnica Društva Slovencev.
SOBOTA, 4. septembra 33. dan Zveze Slovenskih mater in žena. Sv. maša ob 17. uri, nato srečanje. SOBOTA, 11. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Slovensko-latinskoameriška trgovska zbornica
vabi člane in prijatelje na predavanje, ki ga bo imel
lic. Marijan Schiffrer o gospodarskem položaju Slovenije
v četrtek, 19. avgusta, ob 20.30 uri v Slomškovem domu
7
-TČ*.
30. Pevsko glasbeni večer
V soboto, 14. avgusta, ob 20.30 uri
Sodelujejo: Mladinski zbor San Justo, Mladinski zbor iz Ramos Mejije, Mendoški oktet, Fantje iz Slovenske vasi, Bariloški vrabčki, Otroški pe\’ski zbor,Zarja mladosti’, Slo\’enski otroški zbor (Zedinjena Slovenija), Rock n Polka, Milan Magister, Tone Stim, Bogdan Magister, Luka Debevec in še marsikdo!
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel
torontski nadškof in kardinal dr. Alojzij Ambrožič
z naslovom
^Sekularizacija”
v soboto, 21. avgusta 1999, ob 20. uri v Slovenski hiši, Ramon L. Falcon 4158
NE ZGREŠITE CILJA!
Poglavitno je: ne zgrešiti cilja!
Naš cilj je, da vam pomagamo doseči svojega. Zadetek v polno, je naša kreditna kartica MASTER CARD - CARTA SLOGA Prihranke naložite varno in donosno v SLOGI, svoje nakupe pa s kartico Master Card. Čedalje več rojakov jo ima. Pridružite se uspešnim.
Telefon za vas: 656-6565 - Eme. Mitre 97 - Ramos Mejia
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
Srečanje s kardinalom
Toplo vabimo vse rojake na srečar\ja z kardinalom, še posebej na sprejemni večer v petek, 20. avgusta, ob 19,30 v cerkvi Marije Pomagaj in ob 20,30 v dvorani škofa Rožmana in na romanje v Lourdes.
Vabljene tudi narodne noše!
Bern
NOVI SOLSKI MINISTER
Državni zbor je za novega ministra za šolstvo in šport imenoval predlaganega dr. Pavla Zgago, dosedanjega državnega sekretarja za visoko šolstvo na ministrstvu. Na tajnem glasovanju je Zgago podprlo 52 poslancev, proti pa jih je glasovalo 25. Oddanih je bilo 77 glasovnic. Poslanska skupina SKD po besedah Lojzeta Peterleta ne vidi utemeljitve za podporo kandidatu za šolskega ministra, ker ne vidijo možnosti za spremembe, za katere menijo, da so
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
1
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociaeion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Cjčeke na ime „Eslovenia Libre“
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel: 4307-1044 - Fcuc: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
S
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
4. avgusta 1999
1 dolar 184,33 SIT tolarjev
1 marka 100,35 SIT tolarjev
100 lir 10,14 SIT tolarjev
na šolskem področju nujne. Krščanski demokrati, kot je dejal Peterle, pogrešaj0 odnos do življenja, ideološka monokultur-nost pa se kaže ne samo na samem šolskem ministrstvu, ampak tudi v učbenikih iz katerih otroci ne zvedo, zakaj je moral0 priti do sprememb na Slovenskem in l$i pomeni demokracija. Šolski sistem je treba spremeniti tako, da bo ustvarjal suvereno.' samozavestno osebnost otrok, sgj sedanj* slovenski liberalizem razvija le sproščen0 poljubnost.
SLIKI Z MLADINSKIH DNI
Ekipa deklet iz San Justa
Fantovska ekipa iz San Martina
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si