Leto Ii
Poštnina pavšalirana!
' V Ljubljani, dne 8. septembra 1920.
Štev. 37
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K IG‘50, na mesec K 3‘50; posamezna številka K 1'—. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas" in K. D. Z. je fran-kirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal lt>8. — Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9.
Kal le z agrarnimi odbori?
Že večkrat smo v našem listu konstatirali. da so naši klerikalci in liberalci zagrizeni nasprotniki agrarne reforme In s tem naiveoii sovražniki revnega kmetskega liudstva. To kažem dan za dnevom boli iasno in očitna.
Še spomladi smo poročali našim bralcem, da se vršilo v »naikraišem času« volitve v agrarne odbore, koiib naloga bi bila. da izvedeio tako prepotrebno agrarno reformo da končno vendarle pride naše revno kmetsko ljudstvo do one zemlie. ki so mu io tekom stoletii pokradli različni plemenitaši in kloštri.
Poverjeništvo za agrarno reformo ie tedai iavilo da se izvrše volitve v nekai tednih, minevam na že meseci in meseci, o agrarnih odborih na še vedno ni ne duha ne sluha čeprav so se izvolili ti odbori že davno skoro no vsel ostali državi samo pri nas na Slovenskem ne. čeprav spada nod agrarno reformo nad milijona oralov zemlie.
To se nravi naravnost norčevati se 'z našega kmetskega liudstva. Mi vemo dobro, da klerikalni mogočneži, ki vlada-‘o danes našo uboeio Jugoslaviio. niso nriiateMi agrarne reforme, vemo. da k) sovražim tudi liberalni advokati, a to nas niiav nič ne briga. Mi v imenu vsega rev-nega slovenskega,, liudstva naiodločneiše zahtevamo dn se te volitve čim oreie izvedem.
Kakor smo informirani, se oovenieni-stvo za agrarno reformo, kolemu nače-'biie liberalec dr. Lukan, prav nič ne bri-za to. Vse niegovo poverieništvo nai-"rže niti ne ve ne. zakai pravzaprav oh-sh>ia Po Lukanovem mnenju najbrže le £atn da dobi cela kopica visokih uradni-kov vsakega prvega v mesecu visoke ^hičc. vse drugo iim ie deveta briga-. Niti ’-čina. kako se bodo volili tl agrarni od-(>ri. (p zanikrno poverieništvo še ni obavilo.
Tako gospodarstvo ori poverjeništvu a agrarno, reformo ie na seveda silno >eč slavnemu klerikalnemu predsedniku fczelne vlade. dr. Brejcu, ki se sam trese red agrarno reformo, ker ima na Koroš-etn graščino a še ni nikdar priiel za amn in motiko.
?a Slovensko liudstvo ima dovoli take-() ^er'Kalno . liberalnega gospodarstva j U|') na'odloČneiše zahteva, da obiavi dr. litpKar! ne*nudoma vse potrebno -glede vo-'zvrš'l" Se te v0'^ve tuc*' č'm prete
bo tetf^a ./kmetsko delavska zveza« se sai j0 Vol*tev seveda povsod udeležila. ona edina zastopnica revnega
kmetskega liudstva. ki ie na agrarni reformi naiboli zainteresirano. Klerikalne in liberalne gruntarie te volitve seveda ne brigaio mnogo, zato tudi tak molk v »Domoliubu« in »Kmetijskemu listu«. Po-zivliemo vse podružnice K. D. Z., da se začneio pripravljati čim oreie tudi na te volitve, ki bodo ogromnega pomena za revno kmetsko liudstvo. Naše pristaše zlasti iz onih kraiev. k:er so veleposestva. nuino pozivliemo. da ustanove nemudoma podružnico K. D. Z., če nočeio. da bodo ori agrarni reformi pobrali vso zemlro klerikalni in liberalni gruntarii. revež se bo na obrisal pod nosom. Zaupniki in somišlieniki iz onih kraiev. kjer še ni podružnice K. D. Z., pišite nemudoma našemu osredniemu tajništvu v Liub-liano. da nošlie govornika in na shodu, ki ga pripravite ustanovite K. D. Z.
Na delo revno liudstvo. ker gre za t'roio usodili!
JURIJ SKOPEC.
Po volitvah.
(Konec.)
Posvetiti se moralo z vso vnemo občinskim poslom. Zlasti važna ie prva točka občinskega delokroga, to le: uprava občinskega imetia.
Občinsko imetje obstoii iz občinskih zemliišč. hiš. naprav, denarnih zalog in občinskih davkov. Ti davki se mobiraio v obliki doklad na državne neposredne (direktne) davke. Plačuie se iih obenem z ostalimi davki ori davčnem uradu, ta Uh na notem oddaia v gotovih rokih občinskemu uradu. Poleg tega nožna na občinski jed še nek drug davek, to te tlaka za občinske potrebe in na končno užitnino.
Pri določitvi teh občinskih doklad ie naiglavnelša dolžnost naših občinskih zastopnikov ta. da ščitilo do vseh močeh revno liudstvo. Občina mora imeti dovoli sredstev za izoolmievanie svoiih nalog, a te potrebščine nai kriieio predvsem bogati reveže ie na ščititi. Zaeovarlaio nai zato naši zastopniki predvsem one dajatve. ori katerih so prizadeti bogataši in ne revno liudstvo. odločno se morajo na noreti onim daiatvam ki bi prizadele vse enako, ker si revež mnogo težie pridobi eno krono, nego bogatin stotak. Skraino krivična ie n. or. vsaka užitnlna. ker le še nodražnie živtieniske potrebščine, ki si iih revež že itak težko kuni. zagoyariati 'n vneliati bi bilo na treba povsod visoke pristojbine n. or. na ose. na kočile, avtomobile. veselice plese itd. Dalje le dolžnost naših zastopnikov da temeMito pregledalo višino občinskih taks In dosežejo, da se bodo izdalali n. nr. domovinski listi noselske kniižice itd. brezplačno. Tudi
občinsko tlako ie treba pravično urediti. Krivično ie n. nr da bi se pritegnilo za razna lavna dela od vsake hiše do enega, ker ie nri tem prizadet baitar ravno tako. kakor bogataš in ta bi gotovo moral več prispevati.
Drugo važno načelo katerega se mo-raio držati naši občinski odborniki ie to. da skrbe, da se občinsko imetie ne mani-ša. amnak množi v korist vseh Občinarjev. zlasti na revežev, ki so naiboili potrebni občinske zaščite in podpore. Občinsko imetie nai se na seveda ne nalaga v hranilnico, ampak uporablia za zidavo oboekoristnih naprav itd. Vsaka občina bi morala imeti dobro pitno vodo z vodovoda. no mnogih kraiih kier so dobre vodne moči. bi se dalo zgraditi za mal denar občinske elektrarne, snuieio se lahko občinske mlekarne, mesnice, hranilnice in druge koristne nanrave. ki so v prid vsem občinarlem in še donašaio dobičke.
Ker za varnost oseb in nremoženia dovoli ostro skrbi država s svojo ooliciio in žrmdarmeriio. lahko preidemo takoi k tretii točki občinskega delokroga, to ie k skrbi za lavne ceste, ulice, mostove itd. To ie važna zadeva, ki io tudi naši ob_-činski odborniki ne smeio • zanemarjati, ker tudi revežu ni vseena kakšna so ob-. činska nota. Tu se zlasti rado pozabila na oddalieneiše m revneiše vasi. kier moralo baitarii gaziti blato do kolen, kar povzroča škado na zdraviu in obutvi. Zlasti so pri tem pogosto prizadeti otrod revežev. ki moiraio hoditi slabo oblečeni v naigrših vremenih in po uro daleč v šolo.
Naid vse važna ie četrta točka občinskega delokroga, to ie tržno nadzorstvo in pregled tržnega prometa s posebnim ozirom na ceno in mero. Kakšnega pomena ie bilo zlasti v tem oziru doslej gruntarsko gospodarstvo v občini, se ie izkazalo zlasti med vomo in po voini. ko ?c moral plačevati revež ogromne cene za mleko, krompir moko in druge naivaž-neiše živlienske potrebščine Tu se te sleparilo in odiralo, da ie bila groza, občinski odbor se na za to seveda ni zmenit, sai so sedeli naivečii oderuhi navadno v občinskih odborih. Dolžnost sociialisiičnih občinskih odbornikov ie. da iznosluteio v tem oziru čim naistrožie odredbe občine. Zlasti važno ie to v industrijskih kraiih. kier se urodaia z vodo pomešano mleko, nezrelo sadlie in pokvariena živila za oderuške cene.
V tem oziru bo naibolie. če skušalo naši zastopniki vzdržati povsod anrovi-zaciie in iih obnoviti kier so se že od-oravile. vsai za nainoelavitneiSe živlienske potrebščine. Na ta način bo nailažle preprečiti nezaslišano odiranie mogočnih trgovcev ki. izžemaio zlasti revno liudstvo.
Glede zdravstvenega, družinskega, delavskega in nravstvenega nadzorstva bi bilo Drinomniti. da bi morala imeti vsaka veći a občjna svoieea lastnega občinskega zdravnika, ki bi bil v ootrebj revežem brezplačno pri roki. sai se revež dandanes ne rnoslužuie zdravnika ravno zaradi oomanikania denarnih sredstev. Nič čudnega tedai. če so zdravstvene razmere uri nas ponekod naravnost grozne kier razsaia ietika in druge ualezltive bolezni. Občine bi za enkrat lahko vpe- j Hale v svojem lastnem delokrogu nekake bolniške blagaine dokler se v tem oziru država ne soomnj svoie dolžnosti. To bi bilo v ogromno korist vsega revnega j liudstva zlasti pa delavcev In Poslov. ; predvsem ie na potreben,zdravnik sai sc | kmetski človek navadno odloči za bolni- | co tedni, ko ie že prepozno, v začetku ga j na >zdraviiO':< naivec različni mazači, ki ; bolr.iku le škoduieio. Naši občinski odborniki doseženo lahko v tem oziru mnogo koristnega.
V večiih občinah bi bila nuino potrebna tudi občinska lekarna, kier bi dobivali reveži brezplačno potrebna zdravila Posebno ie na to potrebno v takih občinah, ki leže daleč od mest sai ie pogosto tudi to vzrok, da se revni občt-narii ne ooshižuieio predpisanih zdravil ker bi prišla zlasil dandanes predraga.
Sem bi spadala tudi skrb za zdrava stanovania revnega liudstva. ki so dandanes pogosto ood vsako kritiko. Zlasti večie občine pri nas doslei niso storile v tem oziru nrav ničesar, dočim no drugih državah rasteio občinske delavske hiše kakor gobe no dežvu.
Glede delavskega nadzorstva bi pripomnili zlasti to. da ie dolžnost naših odbornikov da gledalo, da so zlasti občinski nastavljena in uslužbenci pošteno plačani in da uživalo vse one nravtee ki i>h delavstvo dandanes upravičeno zalite- j va. Naravnost sramotno ie n. pr. ..kako so še dandanes plačani občinski tainiki. sluge 'cestarii - in drugi uslužbenci. Dolžnost občine ie seveda Uidi. da v slučaiiu smrti očetov primerno poskrbi' za preostale svoice. Jasno ie. da mora občina skrbeti kolikor ie le v ni eni moči tudi za koristi drugih poslov, delavcev, vaiencev 1 t. d.
Naivažneiša dolžnost občine ie pa seveda skrb za uboge in skrb za občinske dobrodelne zavode. Država ni storila za te doslei ničesar in ie prepustila komadno vse občinam, Gruntarji, trgovci in bogati eostilničarii se na seveda tudi niso zmenili zanje. Oslabeli reveži so umirali Po hlevih in po cestah, revne sirote so se pa | potikale brez vzeoie po tulih hišah, kier j so se navadno pgmolnopia pokvarile. Socialistični občinski odborniki moralo hiti pravi očetie vsem revežem in uiihova dolžnost ie. da uvedeio v tem oziru v bodoče v naše občine popolnoma drugo gospodarstvi?. Vsaka občina mora imeti revno hišo kier bo dobil revež na stara i leta. ko ni več zmožen za delo in nima lastnega imetja, o rime mo preskrbo. Po večini kraiev bodo potrebne tudi sirotišnice kier bodo dobile sirote, zlasti na nezakonski otroci primerno vzeoto cta postanek) enkrat koristni člani človeške družbe, ne na tatovi, delaniržnoži i. t. d. Posebno revnim in delanezmožnim Občinarjem vdovam itd. nai se dovoliuie iz občinskih sredstev primerne nodinore In imaio nai prednost n.ri občinskih napravah. anrovizaciiah itd. Gledati in paziti ie na seveda treba, da sc ne vrše s temi podporami zlorabe V tem oziru sl 'lahko pribore socialistični občinski odborniki traii-no hvaležnost stoterih.
Glede devete točke občinskega delokroga bi bilo pripomniti, da nai naši ob-
činski odborniki skrbe da bodo nove stavbe odgovariale vsem zdravstvenim zahtevam, zlasti na še varnostnim zahtevam pri industriiskih obratih in povsod !der se dela s streli. Podpirajo rini požarne hrambe in delaio na to da se zlasti no večiih kratili razširilo požarne hrambe tudi v reševalna društva.
naših sodrugov v občinskem odboru, ob enem na Uidi razloži ljudstvu škodljivo delovanie nasprotnikov, v občinskem odboru. Ob tci priliki ie potrebno, da nastopi več domačih govornikov iti raz-oravlia nai se obširneje o vseh važneiših kraievnih potrebah in to nai bo potem našim možem za navodilo.
Direktni vpliv občine na šolo ni ve-bk ker so te podvržene deželi in državi j V glavnem ie dolžnost občine, da skrbi za šolske stavbe in tu socialistični odborniki ne smejo poznati varčevanja. Dobra šola ie predpneoi holiše bodočnosti našega naroda, nred izobrazbo sc mora umikati vse nazadniaštvo in nevednost, vsled katere ie zlasti revno liudstvo doslei naivec trpelo če hočete, da se bo. vašim fr rokom kcdai boliše godilo nego vam. skrbite za dobro niibnvo šolsko'izobrazbo. Socialistični občinski odborniki ne -meiio trpeti prenapolnicnih razredov, ki 'ibiiaio vse učne uspehe. Šole le razširiti v večrazrednice. nremaihne šole le uporabiti za druge koristne namene šolam na sezidali nove moderne zgradbe, ki bodo odgovariale vsem zahtevam. Za šolstvo niso izdatki nikdar preveliki in v "mn oziru se ne smelo socialisti strašiti nobenega trudo v občinskem odboru. Kier D mogoče zahtevašte tudi obrtne šole. ki bodo za vaše otroke, ki se gredo učit "okodelstva. velikanskega pomena. V vseh večiih kraiih zahtevajte ustanovitve meščanske šole. ki ie zlasti.za revno liudstvo neprecenljive vrednosti.
To pa še ni vse Socialistični obč. odborniki nai izboiuieip povsod tudi ustanovitev občinskih kniižnic. čitalnic, dvoran odrov itd . kier so ogniišča izobrazbe. Socializem mora orinelioti liudstvo ven iz gostilnic v čitalnico k predavanjem itd. To vse se lahko izvrši z malenkostnimi stroški. Če ne gre drugače, ie treba na občinske stroške pozvati zdravnike in druge strokov niake H bodo v neddiskih popoldnevih ali pa zimskih večerih predavali v občinski dvorani. Na občinske stroške le treba prirediti po zimi parte-denske šivalne, kuharske gosnodiniske kmetijske izobraževalne in druge tečaie !
Končno nai omenimo še prevažno nalogo ki in ima občina v nođpiramiu ob-čekoristnih društev, zlasti zadružništva Potom zadružništva bomo prišli v socialistično državo zato ni zadružništvo le velike gospodarske koristi, ampak tudi velikega vzgoinega pomena za najširše plasti liudstva.
Niti od daleč seveda še ni to vse. kar bi imeli povedati o delu in n nalogah naših socialističnih zastopnikov v občinskih odborih skušali smo na vsat mimogrede omeniti naivažneiše kar naii služi našim možem v navodilo. Zavedati se moraio vedno in pb vsaki priliki, da so oni zastopniki in zaščitniki revnega liudstvo ter r.ositelii napredka v občini. Če bodo imeli nred očm: to Um ne bo težko | ravnati se v Posameznih slučajih. Jasno :e seveda da moraio ostati izvoljeni občinski odborniki vedno v najtesnejšem stiku z volivci. V to svrlio naj se občinski odborniki udelcžuieio redno vseh sei krajevne organizacije K. D. Z., kier le obravnavati stalno tudi vse občinske zadeve in kier dobivalo občinski odborniki potrebna navodila in naročila, katere skušalo ootem izvršiti v občinskem odboru.
Samonosebi ie umevno,, da morajo naši občinski odborniki stalno tudi polagati točen račun volivcem o svolem delo-vamu v občinskih odborih V to svrho nai skliče krai. organizacija K. D. Z. več-Krat iavni liudski shod na katerem nai en ali drug občinski odbornik natanko poroča o delovanju predlogih in zahtevah
Če bodete delali in postopali po teh navodilih, potem bodo tudi nezavedni nasprotniki kmalu opazili blagodejni vpliv socialističnih zastopnikov pri občinskem gospodarstvu in pri prihodnjih volitvah rp zmaga še vse lepša in siialneiša.
V v$.eli spornih im važnih vprašanji!) se pa vedno obračajte po informacije in no navodila na osrednje tajništvo »Kmetsko delavske zveze«, ki vam bo v vsakem slučaiu dala naitočneiša navodila in informacije za vse slučaie.
Na ta način bomo ustvarili trdno in enotno ij on to revnega liudstva proti do-pedamiim izkoriščevalcem, s katero bomo oreie ali slete oriboievali popolno zmago revnemu ljudstvu. Prva naloga naša ie pa. da si osvojimo občino. Pri niei nam ie začeti.
lurii Skopec:
Liudst
V dosedanjih člankih smo pregledali na kratko pomen občine za revno ljudstvo spoznali smo važnost socialistične občine, povedali smo. kako se nam ie pripraviti na občinske volitve, kako nam ie ravnati pri volitvah samih In razložili smo tudi na kratko glavne naloge, ki ča-kaio zastopnike revnega socialističnega liudstva Pi i bodočem delu v naših občinskih odborih. Videli smo. da ie vse to delo treba vršiti sistematično in organizirano ker le tedai vodi do cilia In do uspehov.
Središče vsega tega dela mora biti sleikonrcie naša »Kmetsko delavska zveza«. tako osrednie tajništvo, kakor tudi Krajevne organizacije Vez med enim in drugim pa tvori naše glasilo »Liudski Glas«, ki I)o tudi za napreli sproti obiav-hal in poiasnioval vse važne zadeve in vsa. važna vorašania. ki se tičelo našega revnega socialističnega liudstva.
Dolžnost vseh ie tedai. da se boli kot kedai oprimemo naše K. D. Z. in našega skupnega glasila in ustvarimo iz vsega revnega slovenskega liudstva eno samo mogočno socialistično armado ki si bo izbojevala brezpogojno one svoie pravice, ki ii gredo no človeških in božjih postavah Začeti moramo pri socialistični občini. nadaljevali bomo nri socialistični državi končali na pri socialistični državi Ko bodo izbojevane vse tri. potem naooči za nas dan končne zmage !n končnega odnešenia
Nismo daleč več od te končne zmag'--Kai ie pomenilo pred BO leti revno lilicl' stvo'-1 Nič. še mani kot navadna živin3-Kaji pomeni danes? Danes so treseio P^ed vpijn prestoli in države. Pred desetim) leti še sc v slovensko vas ni smel P*'|t1 prikazati socialni demokrat danes ie 11 a tem. da vzame v roke občinsko gosoodar-stvo. nri katerem sta se doslei masti ^ klerikalni gruntar ali liberalni birt in sta-cunar. Sedai ie konec tega. Na plan strm revno liudstvo. otresa se svoiih doseda n;ih verig in ono stopa na vlado P()|d p voluciionarno. republikansko, socialist) no rdečo zastavo na kateri ie napisan
Živela socialna dcmokraciiai Živela »Kmetsko delavska zveza« • ^ - Liudstvo na nove in v bol za občin0
^39 Dopisi. E5S3I
Češnjevca ori Železnikih.
Naša selska nodružnica K. D. Z. le ddicala »red kratkim v Cešnievci shod.
kateremu ie uoročal drž. ooslanec so-drue Konač. Shod ie bi! nrav zanimiv, za s[iaino zabavo ie na skrbel svetovnozna-ni faimošter Miha. ki ie znan tudS že bralcem »Li. ulasu«. Poslal ie na shod 6 babnic, to ie: Mico Vidmar. Ratiiio Sinit. Koširjevo Loizo Jurievko. Johann Blaznik in Mico Šolarjevo. Mihatn moramo res častitati. Prav feist stražo ima in dobro so zmuštrane. Kričale, recl/iale in rgz-CTaiale so nrav nošteno. Radovedni smo le. če bo šel v kratkem tudi eosnod Miha ntcsto niih v šnehkamro. Snodobilo bi se na vsak način in unatno. da iih ne bo nu-'■'til na cedilu. Sedai na še eno resno: Go-■■'Dod Mih.a. če v bodoče ne bodete nustili naših lenakov v miru. tih dobite* brez pardona no svoiih žeenanih nankliih in izročimo vas sod.niii. ker smo siti do errla vaših nobalinstev. Nam vaše tnranie nla-batov nrav nič ne škoduje, obratno, delate za nas breznlačno avitaciio ki se kaže v krasnem nrosnevaniu naše K. D. Z. v Selcih, a Dokazali vam bomo, da vas tudi vaša črna suknia ne bo obvarovala nred Nčetom.. Gostilno »ori farški kapici« na našim* sodrueom nrav tonlo nrinoročamo.
St Lenard v Slov. corlcah
Ko som bil zadnjič v tem kraju, so se 'iudie nritoževali, koliko bo letos škode, ker kmetic in viničarji ne bodo vedeli kam diati obilno sadie ki se obeta. Izvoz K nrcDovedan ali sicer tako otežkočen. rta ni misliti nani. Posode za sadienec in slično na zonet nimaio. — Tako torei skrbi ta klerikalnio-liudska vlada s svoiii-‘ni bratci radikalci v Beogradu za svoi •phili slovenski narod.« In te težave ve-1’p.io za vse Slovenske Gorice. !1e. Koroš-('’ in vi »liudski- nriiateh kie ste? S.
Iz Hotinje vasi.
V nedelto lč. t. m. ie KDZ imela nri bas snet shod. na katerem nam ie nrof. bavai iz Maribora, živo nokazal. kaii hoče sociialističnii nauk in kakšen ie Hlevov čili. ‘-a tern shodu, ki ie hi! dobro obiskan, so riaši kmetski liudie res šele snoznali kri-^l^nost današnieea kanitalističneva dru-?abnecra leda. militarizma in neiskrenost biešč.mskih strank, zlasti klerikalne, ki le ^cdne delala vse za: vero dom in cesar-in ki tndi danes še vedno ščiti cer-veleoosest in bogatine snloh. Do-se niso brigale za kaižarie in viničar-
^venn slej
. f iilcmj unKait /va ivai/^anc nj vmiuai-
!n oferce in se tudi nikoli ne bodo. — p e sprememba družabnega reda, na ..^'balistični in zadružni podlagi se bodo .azmere za te Hudi zbolišale. — V to na ci. Poklicana sama KDZ ozir. stranka so-l^l'^b'ih* demokratov. In naši liudie bodo naS, Vs,emu pritisku s strani ostali zvesti organizaciji.
Ljubno v Sav. dolini.
n0 ?°rt klerikalno-libcralno kanitalistič-
C^^ahu nred Inudstvom sklenili da nai Vat tra^'^e v nrvi vrsti reveži- invalidi. ■ . vdove itd a čifn boli sc ie liuidstvo
rtb l."1?* *eni boli kaže vladajoča gosno-sr>r-iv-?-e rožlčke Hoče na vsak način lih t ’ v. zonet trafike iz nak revežev in nirn bogatim klerikalnim In liberal-
ZahtekrCmar'Cm *n tf^ovcem. Založniki ^VniV|a'.V fo svrbo naenkrat, da mioraio n°lev .'pb'^antie plačevati tobak nanrei. ’e vrsteK)a ^aie'° 11:1 deželo le naiidraž-''Uduie p a^a bi ga liudstvo seveda ne stv° in t ,nz'ivbamo finančno ravnateli-bziru DaCno bbravo. na naredi v tem brede že red.
Rečica v S.av. dolini
Že dolgo se nismo oglasili iz našili kraiiev. zato na to not nekoliko več. V kratkem nameravamo ustanoviti nri nas prepotrebno K. D. Z. Ljudstvo ie odločno na naši strani, le vaieno še ni organizacije in na nlačevania orisnevkov. čeprav bi moralo vedeti, da bi se iim to tisočero novračalo. sni brez denaria ne gre nikier. Mi nismo stranka kapitalistov in za nami rte stoie banke ki bi nas nodkunlievale. zato moramo z lastno požrtvovalnostjo izboievati svoio zmago. Nekateri se ori-tožuiMo da moralo samo oni plačevati G Jud. glas«, člani K D. Z. na ne. a ne vedo da so v zmoti ker člani K. D. Z. Plačuieio naš list že s prispevki in iim pride torej ceneie. če so Nani K. D. Z., kakor na. če so samo naročniki lista. — Pred kratkim ie umrl nri nas na veliko kanla-nr>vo) veselsie tukajšnji župnik. Njegovo smrt’so nroslavliali vsi bližnii božii namestniki. Niihovega niiančevanla se ie udeležilo tudi nar naiboli zarukamib klepka! cev kar so si seveda šteli v veliko čast. Pri volitvah iih Itfi na še glava bolela no teii sedmini.
SSS Po svetu. S5J2J3
Rusko - poljska vojna
še vedno divia. V premoči so še vedno Poliaki. ki potiskaio Ruse nrecel nazal. Sedai so iih vrgli tudi v Galiciii daleč iik.. zah Kakšen ho na konec, ie seveda težko prorokovati. Rusi imaio dovoli voiakov. nimaio na opreme, nri Pollakih ie na ravno obratno Mi obsojamo ohole v enaki meri. naiboli na seveda ententne kapitaliste. kaiti ti so edini povzročitelji te nesrečne bratomorne voine.
Na Laškem
zonet hudo vre. Po večih mestih so se delavci polastili vseli velikih tovaren in klerikalna vlada ie oroti niim brez moči. Tudi v zasedenem
Primorju
so začeli socialisti z energično akciio proti divianiu laške klerikalne vlade in tržaški naciionalistični .bacabiii. ki se zo-veio — fašisti in ki teroriziralo vse liud-atvo. Proglasili so v vse; »JuJiiski Benečiji« generalni štraik. Kako se ho vse to končalo ve težko reči. gotovo na je. da bo nn Laškem kmalu zagrmelo.
Francozi
so danes nekaki žandarii vse Evrope. Vso moč imaio tam v rokah veliki kapitalisti. ki iiočeio v svoli »zmaepslavnosti« komandirati ves svet. Ta Hubezniva in »demokratična« republika zahteva sedai od Jugoslavije da bi napovedali mi vojno Rusom in nravi, da moramo odposlati ta-koi 16.000 mož na Rusko fronto. To ie nesramnost brez primere. Naiboliši odgovor naše vlade bi bil. da tako! zapodi iz Bclgrada francoskega poslanika. Mi se ne bomo vojskovali z nikomur, nalmani na za francoske millionarie. ki so nam že dovoli škodovali.
Bolgarska
;šče stikov z našo državo. Mi nozdrav-liamo to i.u želimo, da bi se ustvarile čim oreie naiiožie vezi z bralskim bolgarskim dudstvom.
Shodi K. D. Z.
V nedelio 12. septembra 1920:
V Veliki Dolini. Brežice pri Josip Lazanski ob 7. uri.
V Zgornjih Pirnčah ob 1. uri Dopoldne na prostem pred »Zoretom« ooleg
! Bučkove gostilne.
V Spodnjih Gameljnah ob 5. uri popoldne v gostilni pri Šraiu. eventuelno na prostem.
Zaupniki skrbite za obilno udeležbo. Na teh shodih se bo tudi razpravljalo o občinskih volitvah, zato so zelo važni.
Osrednie društvo KDZ.
Hoiete obdržali svojo lepoto T Ko?ete imeti kakor baržun mehko kožo? Hotele solnteih peg, mozo> Ijev in ogrcev! Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidan!! I lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše liiijno-:: mlečno milo 16 K. ::
Hotele imeli lepe, zdrave lase!
Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček.9 K, No.4 III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v. :: :: in 3 K. :: ::
Mufijo Vas kurja otesa!
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes večl;
Nobenih žuljev!
Nobene trde kože! Mala škatljica 4 K., velika :: :: škatlja 6 K. ::
Želite Se kaj!
Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju. 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črt-nik zoper glavo- in zobobol. 1 škatljica 4 K.
Fellerjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje.
EUGEN V. FELLER, Ijekernar
Stubica Donja Elza trg Nr. 334 (Hrvatska).
COSULICH-LINE
= TRST—NEW-YORK =
Odplov parnikov iz Trsta:
20. septembra........PRESIDENT GRANT
8. oktobra..........PRESIDENT WILSON
16. oktobra.............BELVEDERE
31. oktobra..........ARGENTINA
3. novembra..........COLUMBIA
g>y Odhod od Ljubljane 3 dni poprej.
Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole:
KDZ. priredi z nastopnim dnevnim '■edom: 1. Liudski shod. 2. Vpisovanje v kraievno organizacijo KDZ. naslednja zborovania no Slovenili:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
m
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? OJ kako tu ublažujejo bolečine in utrujajo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 kron.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se Je Fellerjevih pravih Elza-krogljic; 6 škat-IJic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska. F.
Splio Kritno drivo v Ljiji
registrovana zadroga i omejeno zavezo
»prejema hranilne vlogre vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po Čistih
mr 47. ■«
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziralo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Podojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujcjo po bančni obrestni meri.
mr Uti, res deMi denarni zavod.
Miši-podaane
stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10'—, za podgane in miši K 10 ; za ščurke K 10' , a posebno močna
vrsta K 20' — ; posebno močna tinktura za stenice K 10'— ; uničevalec molje K 10 — ; prašek za uši v obleki In perilu K 6'— in 10'—; proti mravljam K10 — ; proti ušem pri perutni inK 10'— ; prašek proti mrčesom K 6'— in 12'—, proti ušem pri ljudeh K 5'— in 10'—; mazilo za uši pri živini K 6'— in 10'—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10 —; mazilo proti garjam K 10'
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jflnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
Majer in viničar
s štirimi ali petimi delavnimi močmi se sprejmeta. Predstaviti se je v opekarni v Lajteršperku pri Mariboru.
Naročajte in širite
,LJUDSKI GLAS‘!
Sodrugi! Zadružniki I
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico 11
Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban št. 178.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
šJoSE hranilne vloge
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad ■ -- 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. 1 ■
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so:
V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; Celje :v Šoštanj; na Koroškem: Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna L, Črna II., Pliberk; Maribor; Litija; Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču; Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom; ■ —Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost; Poljčane. ——;z=^~:- ,
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
^ ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI, DELNIŠKA družba. ^
Ljubljana, avgusta 1920.
Vabilo na subskrlpcijo delnic!
Gospod minister trgovine in industrije je s svojim rešenjem z dne 6. avgusta 1920 IV, št. 1745 dovolil podpisanim koncesijonarjem, da smejo osnovati delniško družbo pod imenom
Zadružna banka.
Banka je upravičena izvrševati sledeča opravila: ustanavljati konzumne in produktivno zadruge, pospeševati njih razvoj z dovoljenjem kredita, posredovati jim nakup in prodajo blaga in surovin, nadalje posredovati med njimi denarno podporo. Dalje eskomptovati, reeskomptovati menice, dovoljevati akceptni in kontokorentni in drugi kredit, nakupovati in prodajati blago in surovine vseh vrst, vrednostne papirje, valute, dajati posojila vseh vrst i. t. d.
Delniška glavnica znaša K 5,000.000—, razdeljenih v 12.500 delnic po K 400’—.
Delnice se emitirajo po kurzu K 400'— komad in za vsak komad K 20’— več, da bodo tako ustanovni stroški kriti.
Delnice se bodo izdajale po K 400'—, po K 2000'— in po K 4000'—.
Na subskribirane delnice odpadajočo glavnico je treba plačati do 20. septembra 1.1. pri zavodu, kjer se je subskripcija vršila.
Subskripcijske pole so na razpolago pri podpisanih zavodih.
Subskripcija se zaključi 20. septembra ob 12. uri opoldne.
Nakupovalna zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode v Ljubljani
r. z. z o. z.
Splošno kreditno društvo
v Ljubljani.
Ljudska tiskarna d. d.
v Ljubljani.
Konzumno društvo za Slovenijo
^ r. z. z o. z. v Ljubljani.
„Sloga" nakupovalna in prodajalna zadruga
r. z. z o. z.
v Ljubljani.
„Ljudski dom" r. z. z o. z. v Mariboru.
Založba in last konzorcija .Ljudski Glas*.
Tiaka „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
Oblastem je odgovoren Ign- Mih®
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si