Ohio. By oitbt f: ' ^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY M Ammratt l^nmr f* NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 29 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MARCH 10 th 1920 leto xxiii. - vol xxiii. >■• r St Clair Avenue bo napredovala St. Clair ave. takozvana "slovenska cesta" v Clevelan du, ker prebiva ob njej tiso če in tisoče Slovencev pa tu di ostalih Jugoslovanov ni ta ko pozabljena kot mislite. " kratkem bo postala najbol prominentna ulica, kajti mesto namerava uresničiti ob *žne nove naprave, nove cestne železnice ob St. Clair ave. in okolici, ker je prišlo do prepričanja, da kraji ob St. Clair ave. posebno oc 140. ceste naprej, so se podvo jili v prebivalstvu zadnja leta in toliko novih tovaren je bi lo zgrajenih v tem revirju kot v nobenem drugem delu mesta. Fielder Sanders mestni komisar za ulično že leznico, je dolgo časa študiral položaj, in v pondeljek zvečer je predložil mestni zbornici obširen načrt, kako se zboljša služba na cestni 2e leznici ob St. Clair ave. ter da stanovalcem tega okraja priliko in ugodnosti kot jih nimajo vsi drugi okraji. Pet novih prog cestne železnice se bo speljalo od 140. ceste in St, Clair ave. naprej, in vseh teh pet prog bo zvezanih z "crosstown" progo, tako da bodejo ljudje iz vsega okraja med Lake Erie pa do Euclid ave. lahko transferirali kjer-Jcoli na St. Clair ave. Vse to >ribližHA tolarjev. Sanders je izro-načrt mestni zbornici, in councilman Dittrick, ki ima take zadeve v svoji oblasti, se je izjavil da bo izdelal podrob nejši načrt in ga priporočil zbornici v potrdilo. Novi na črt, ki ustvarja popolnoma sa mostojne proge cestne želez nice in ves nov sistem, je sle deč: Ustanovi se proga, ki gre po E. 140th St. in Lake Shore bulevard do Euclid Beach. Druga proga bi šla po St. Clair ave. do E. 152nd St. in do Waterloo Rd. ter do Nottingham Ffd. ali po potrebi še dalje. Tretja proga Kranjske Janeze? Saj so jih po St. Clair ave. do Nottingham Rd. (Tu je sedaj največ novih tovaren.) četrta proga bi-šla ob St. Clair ave. do E. 152nd St. preko Ivanhoe Rd. -do Euclid ave. in po Euclfd ave. do vasi Euclid. Peta pro ga pa bi vezala vse te štiri >roge od Euclid vasi pa do te Erie, in bi se lahlco do-lo transfer na vsako izmed Omenjenih prog. Poleg teh novih prog pa je 5za tovarnarjev vzhodne-dela mesta sklenila, da jradi ob teh progah 100 no-hiš vsaka za eno družino in 100 novih hiš vsaka za dve ižini. Z delom se prične v dnevih. Vse te hiše bi kom mi je prodale delavcem na co lahka odplačila, toda en :ent odplačila na mesec, >t sedaj mislijo upeljati, bi le nekoliko preveč za de-;e. Najbrž se bo upeljala ijša svota. Približno 50. delavcev živi v teh kra-in če jih hočejo kompa-ije obdržati, jim morajo pre ti stanovanja ter dobro too s cestno železnico, vsak način pa bo oni del ki se razteza med je-in. St. Clair ave.^od ceste naprej proti Not-tu, jako oživel v teku ijih treh* let, posebno bo dvignil Collinwood ingham. Pismo ima v našem ured i Alojzija Benček. Piti ali ne piti, zato se zdaj gre. Washington, 9. marca. Pred najvišjo sodnijo Zjed. držav se je včeraj pričela naj večja pravna bitka v ameriški zgodovini. Razne države v Zjed državah tožijo kongres in ameriško vlado, da sta si prisvojila pravice, ki gredo direktno, glasom ustave, samo državam. Gre se za odpra vo prohibicije. Tožba bo trajala kake dva tedna, in pričet kom aprila se pričakuje, da bo najvišja sodnija odločila, ali je narodna prohibi. ustav na ali ne, ali je imel kongres pravito narediti postavo glede prohibicije, in konečno ali je 2.75 procentov pijača opojna ali ne. V pondeljek, 8. marca je za čela tožiti država Rhode Island potom svojega generalnega solicitorja Mr. Rice. Zbrani so bili sodniki najvišje sodnije, in sodnja dvorana je bila natlačeno polna najbolj prominentnih odvetnikov cele dežele. Naj prvo se bo odločilo, ali je bil 18. amendment k ustavi Zjed. dr žav pravilno sprejet ali ne. Ustava govori, da ako se želi spremeniti ustava' Zjed. držav, tedaj mora za to glasova ti dve tretini kongresa in tri četrtine držav. Država Rhode Island trdi, da je bil amendment nepostavno spre Lahi pojedo Slovence na solati!! stavodaj, ki so potrdile prohi bicijski amenment, ni imelo te pravice, ker so ljudje pozneje drugače glasovali. N. pr. država Ohio je podpisana na amendmentu kljub temu, da so volivci drugače glasova li. Torej bo važno vprašanje: Ali je državna postavodaja več kot ljudsko glasovanje, ali narobe. V slučaju, da najvišja sodnija odloči, da je bil prohibicijski amendment u-stavno sp/ejet, pomeni to"veliko zmago za prohibicijo, toda sodnijske vojske še ne bo konec, kajti potem pride na vrsto vprašanje, ali imajo posamezne države odločevati kako naj se prohibicija spol-nuje, ali je to vprašanje prepuščeno popolnoma kongresu. Vprašanje pijače je bilo vselej prepuščeno policijskim oblastem vsake posamezne države, in se kongres ni nikdar vmešaval v to. Ako najvišja sodnija potrdi, da je to vprašanje delokrog posameznih držav, tedaj propade takozvana "Volstead postava", ki določa, da ne sme nihče, niti na svojem domu imeti pijače, razven če jo je dobil pred 1. julijem, 1919. Ta sodnja obravnava je tako zapletena, da so na obeh straneh največji pravniški talenti dežele zastopani in bo vzelo več tednov, predno se zadeva reši. Pariz, 9. marca. Italijani nameravajo obdržati zasedeno ozemlje Jugoslavije, naj pride kar hoče, se je izjavil znani italijanski general Pep pino Garibaldi, unuk Gari-baldija, ki je zjedinil Italijo. Garibaldija so vprašali, kakšne namene ima Italija glede zasedenih krajev v oči-ied protesta Wilsona, da se ugoslovanom sodi pravično. Garibaldi se je izjavil: "Kar reče Wilson, to Italijane nič ne briga. Njegovo mnenje glede Jadranskega vprašanja je brez pomena. Trdovratnost Jugoslovanov je brez pomena. In kar pore čejo zavezniki nas zopet nič ne briga. Edina stvar, ki šteje kaj, je dejstvo, da imajo Italijani zasedene kraje, in Italijani bodejo te kraje obdr žali. Jugoslovani danes zbira jo armado proti Italijanom pod vodstvom ameriškega gc nerala (?) Sweeneya, ki je prej služil v ameriški armadi na francoskem bojišču. Toda Italijani se ne bojijo jugoslovanske armade. (Hal Ha! Haf Ha! Ha! Ši, ši, laške uši! Se razumemo.Op. ured.) V slučaju, da Jugoslovani na padejo Italijane, ima Italija mobiliziranih 18 divizij, popolnoma . opremljene za vojno. (Kaj je 18 divizij za - Naš Žane z Lublane p. d. (unde, se boji suhih detektivov. Oni so tako suhi, on pa ako moker. Zato je v nedeljo co so detektivi "Lublančane" fiksali". pokazal tako koraj Žo, da je Lublančane pustil na cedilu, sam pa podurhal na friški zrak. Kunde, Kun-de, kdo se bo postavil za Lub ančane, ki so računali kaj na tebe! Ali je šla korajža v Kur o vas? — Slavnostni sprejem Kato iškega Pevskega društva Lira" se ne vrši v stari šoli sv. Vida kot poročano, ampak v Knausovi dvorani v ne del jo, 14. marca ob 7. uri zve čer. imeli Italijani na bojišču 90 divizij, pa še francosko, angleško in amerikansko armado, pa so bili tepeni, da še da nes ne morejo pozabiti. Op. ured.) "Naj le predsednik Wilson daje korajžo Jugoslovanom, naj le Sweeney začne ofenzi vo proti nam. Prvi strel iz pu ške bo iskra, ki bo zanetila večji požar, kot pa je bila sve tovna vojna. Washington, 9. marca. Po slanstvo S. H. S. je dobilo sledečo brzojavko iz Belgra-da: Jugoslovani ne morejo več upati, da bi kontrolirali Jadransko morje, da bi bilo njim v korist, se ie izjavil mi-nisterski predsednik Jugosla vije, Stojan Protič rfarodni zbornici v Belgradu. Največ ja zapreka razvoju Jugoslavi je je okupacija Reke po d'An nunziu. kadar se dva prepirata, morata biti na enakem stališču. Sicer dobi ona stran ka, ki ima prednost, skušnjave, da spremeni nepostavne stvari in-zadeve v postavne. V takih slučajih pa je skrajno težavno odločati____" Iz tega govora se sprevidi, kot da Jugoslavija namerava odnehati napram Italijanom? o — Carlo Mikato je bil aretiran, ker je nosil s seboj revol ver, velik nož in britev. Mika to je Italijan. Sodnik ga je vprašal, zakaj nosi revolver s seboj. — "Oh. nothing!" je odgovoril Mikato. "In zakaj nosiš nož s seboj?" vpraša sodeč. "Oh, nothing!" pravi Italijan. "In britev?" — "Da se brijem z njo!" pravi Lah. "All right," reče sodnik, na-brusi svojo britev prav ostro in vzemi jo s seboj, ker prihodnjih šestdeset dni- se boš bril v ječi." * — Umrl je Anton Zupančič, star 33 let, v Newburgu. Pogreb se je vršil v torek zjutraj. Pokojni je bil dom* iz Brezovega, AmbruSka fara. Bil je član dr. sv. Alojzija. Bolehal je dalj časa. Počivaj v miru po prestanem trplen-ju! Surov nastop detektivov v nedeljo Surov nastop detektivov suhe stranke se je pojavil pre tečeno nedeljo v nekaterih slovenskih prostorih. Pri Frank Krackerju sta se v nedeljo večer mudila dva detek tiva stranke suhih, in nekaj rojakov je bilo navzočih. S pikrimi opazkami sodetektivi povzročili ostre besede, in ko so naši rojaki j odgovorili in po ve da lii \kar je prav, so jih sime surovine napadle z železnimi rin kami na prstih ten jim prizad jali močne poškojje. Tako so ranili Mr. Meryarja, ki je uslužben pri nrank Dry Cleaning Co. kot razvažalec. Ko se je Mervar jamaknil in hotel pri zadnjih vratih saloo *na na prosto, je <|etektiv suhe stranke skočil za njim in dvakrat streljal za fantom, in k sreči ni zadel. Enako surovo so se obnašali ti detektivski lopovi pri Nick Vidmarju na 60. cesti, kjer so močno poškodovali Mr. Jos. štrum-blja. Detektiva sta. konečno aretirala dva rojaka, toda ko so jih pripeljali na postajo, je službujoči uradnik pošteno opsoval detektive, a rojake nemudoma spusltil na svo bodo. Štrumbelj oškodnino, do ka vičen radi pošk poj >ovzročili lop tožil za re je opra so jih si h, če bo smela vsaka baraba napadati mirne ljudi? 0-ba detektiva suhih sta bila precej pijana, in v takem stanju opravljata svojo službo. Kot Čujemo, sta oba zgubila službo, toda to ni dovolj, sramota je, da h.oče stranka suhih upeljati ruske razmere v Ameriki. Pustite ljudi pri miru, ker vsakdo ve, da so naši ljudje najbolj mirni na svetu, če jih pa kdo namenoma draži, se bodo pa tu di postavili za svojo pravico. Mi smo to stvar v ostrem, toda dostojnem pismu naznani li sodniji ter drugim pristojnim faktorjem v razmišljeva-nje. Naših ljudi ne bo nihče izzival ter pobijal kot živino. Amerika ne sme biti dežela surovosti. — Ne moremo si kaj, da na tem mestu ne izrazimo zahvale vsem našim naročnikom posebno pa onim, ki so se naročili od 1. marca naprej. Ba li smo se, da povišana naročnina bo morda povzročila, da ljudje ne bodo tako pridno se naročali, toda ravno narobe; upravništvo mora priznati, da od 1. marca do 9. marca se je naroČilo v Clevelandu in zunaj 62 novih naročnikov, poleg tega pa vsi stari naroč niki dosledno plačujejo. Nas iskreno veseli ta izvanredna naklonjenost občinstva in se tem potom vsakemu posebej zahvaljujemo. — Mraz je odnehal v ponde ljek zvečer in v torek je delo ma vladalo pomladansko vre me. — Mestna zbornica namera va narediti postavo, da kdorkoli dela ah prodaja opojno pijačo, mora plačati $100 do $500 kazni v mestno blagajno. Dosedaj je te kazni pobirala samo država, ker se pa vidi, da je precej denarja v tem, in so mestne blagajne su he, bi na ta način tudi mesto prišlo do kakega denarja. Ka ko so požrešni ti suhači. Toda ni mnogo upanja, da bi bila postava sprejeta. Ali bo res moral biti vsak vojak? Washington, 8. marca. Ali naj uvede Amerika splošno vojaško dolžnost, ali naj ima ta velika republika, ki je bila vselej prosta militarizma, ogromno armado, ki naj se redi na ogromnih davkih posameznih državljanov? To je vprašanje danes, in če vilov-ci ne bodejo čuječi, tedaj zna mo dobiti v Ameriki stalno armado 500.000 mož, in vsak mladenič bo podvržen prisilni vojaški dolžnosti, kot se to dogaja v Evropi. Značilno piše prof. Charles E. Ellwood profesor socijologije na Missouri vseučilišču: "Kongresni odbor za vojaške zadeve je z večino potrdil, da se upelje splošna vojaška dolžnost v Ameriki. Pozivljem kongresni odbor, da premisli, ali je to pametno za Ameriko ali ne. Poznava-telji družabnih razmer v A-merlki se čudijo, kako je mogel kongres iti tako daleč. Zgodovina nam dokazuje, da kakor hitro je en narod se za Čel oboroževati, tako hitro so sledili politični prevrati," in sicer zunaj in znotraj države. In pri mešanem ameriškem prebivalstvu ne more biti ničesar druzega. Kaj n. pr. zač nemo z zamorci, katere prisilimo k splošni vojaški dolžno se bo skupa, z belimi trainiralo 2.000.000 nigrov? Kakor hitro bodejo n. pr. zamorci vojaško izvež-bani, bodejo uporabili svoje znanje, da s silo zahtevajo te ali one ugodnosti, in splošen pretep bo nastal v republiki. Mi se po pravici bojimo boljševizma, proletarske revolucije ali meščanske vojne v tej deželi. In če bo kakšna stvar povzročila kaj' tacega, tedaj je gotovo, da bo to povzročila splošna vojaška dolžnost. Zgodovina nam priča, da ljudstvo, ki je vzgojeno v oro žju, ni samo surover, ampak nima nikdar nobenih predsodkov napram svojemu bliž njemu. Kadar se bodemo ču til i močne v orožju, bodemo začeli napadati svoje sosede, in to bo povzročilo propad naše slavne republike.Narod v vojni ne more napredovati. Vojna podira, nikdar ne gradi. Narod, vzgojen v orožju, ne bo iskal pravega napredka, ampak bo skušal svojo kruto silo uporabiti v svojo korist s tem, da ropa pri sose dih. Splošna vojaška dolžnost znači propad Amerike. o — Na Pennsylvania železniški postaji na Euclid ave. je v torek zvečer neki 11 letni deček z vso silo vlekel ne kega moškega za suknio in pri tem kričal na vse grlo na pomoč. Prodajalec železniških listov je slišal kričanje in skočil na pomoč. Dognalo se je, da je deček sin moža, ki je hotel skočiti pod vlak, in 11 letni fant se je z vsemi silami upiral, da ne bi oče sko čil v smrt. Poklicana je bila policija, ki je rešila očeta in sina neprijetnega položaja. — "Moji sorodniki pridejo v kratkem iz Evrope", je deja Ia neka ženska, ko je policija udrla k njej m dobila raisin jack. "Nemirna vožnja po morju razburi ljudi in jih o-slabi, zato sem skuhala nekaj žganja, da se pokrepčajo, ko pridejo sem", je dejala ženska. Policija sedaj preiskuje. Pismo ima v uredništvu Andre špoljarič. Turki kljubujejo vsem zaveznikom Carigtad, 9. marca. Vsak dan postaja jasnejše, da se Turki ne bodejo tako zlepa udali poveljem zaveznikom glede razkosanja Turške. Mu stafa Kemal-paša, vodja narodnih turških čet v Mali Aziji se bo uprl z oboroženo silo zaveznikom, če bodejo slednji skušali izpeljati svoje sklepe. Mustafa Kemal-paša ima baje skoro do enega milijona vojakov, poleg tega pa računa, da mu pridejo razni arabski in kurdski narodi na pomoč. Francozi, Angleži in Italijani so zasedli Carigrad, toda njih sile so maloštevilne. Mladoturška stranka kon trolira turški državni zbor in pri tem tudi sultana, In Turki se smejajo zaveznikom in njihovi paradi v Carigradu in govore, da zaveznikov moč seže samo tako daleč, dokler nesejo njih topovi. Za vezniki ne morejo nikdar voditi vojne v Mali Aziji, in Turki se bodejo baje zlahka polastili Palestine, Mezopotamije in Arabije, kakor hitro se nekoliko utrdijo po po sledicah vojne. Kot je videti s Turki še ne bo kmalu pravega miru. u6a narodov mrtva. Washington, 9. marca. [emolcratlčnemu voditelju v senatu; senatorju Hitchcock, dolgo pismo, v katerem pismu pravi predsednik, da ako senat ne odobri Lige narodov tedaj je dolžnost predsednika, da umakne mirovno pogodbo iz kongresa ter prepusti jeseni ljudem^ da se odločijo pri volitvah ali so za Ligo narodov ali ne. Spremem be, kakor so jih nasvetovali republikanski senatorji, so nevredne Amerike, ter očita republikanskim senatorjem, da so v zvezi zjnilitaristi in imperialisti Evrope, ki se fz vojne niso ničesar naučili in hočejo svet zaplesti v stare prepire in vojne. o —• Plinova družba je poslala mestni zbornici pismo, v katerem pravi, naj mesto na redi postavo, da bo 1. oktobra naprej plin po 80 centov za 1000 kubičnih čevljev. Sedaj je cena 35c. Torej bi se podražilo za približno 110 procentov. Sicer pa mesto itak ne bo dolgo več dobivalo naravni plin, ker ga hitro zmanjkuje, in kolikor ga je v West Virginiji, ga nameravajo državne oblasti v W. Va. zapleniti za državno uporabo. Na vsak način bo treba, pravi plinova družba, zgraditi v Clevelandu veliko tovai no za umetno izdelovanje plina, katerega se pa ne bo mo-;lo ceneje prodajati kot po 1.00 za tisoč kubičnih čevljev. Pogodba s kompanijo oteče 21. febr. prihodnjega eta, in dotedaj se bo moralo nekaj ukreniti tozadevno. Iz Columbusa se poroča, da so v tamojšni državni ječi v pondeljek usmrtili na elek tnčnem stolu dva morilca, acob Edinger in Edward "ess. t f! - Unijski člani ognjegasne ga oddelka v Clevelandu se pritožujejo na mestno zbornico, da~ jih prezirajo pri viš jih uradih. Nadalje, da Cleveland nima dovolj ognjegas-nih priprav ter da se ognje-* gascesili, da delajo čez uro. Zbornica bo preiskala. Kompanija zopet zmagala pri sodbi Sodnik Culi je v torek sc izjavil, da podpisi, katere so nabirali državljani z namenom, da se prepove kompani ji cestne železnice zvišati ob restno mero, so neveljavni, in da ima kompanija pravico razpisati sedem procentov čistih obresti od dohodkov. To pomeni, da se bo sistem poslovanja pri cestni železni ci spremenil. Dosedaj se Je kompanija morala držati pogodbe, katero je naredila z mestom, da kompanijski delničarji ne bodo zahtevali veC kot 6 procentov od svojih del nic obresti. Ta pogodba se je naredila z namenom, da kompanija ne bi preveč plačevala dobičkov delničarjem, česgf posledica bi bila, da bi se voznina zvišala, trpeli bi ljudje. Toda ko so lansko leto uslužbenci kompanije dobili povečano plačo od 48 na 60c. na uro, je kompanija tudi zahtevala za delničarje večje obresti, in poseben odbor, ki je stvar preiskal, je določil kompasi j i 7 procentov obresti. Takoj potem pa so se začeli nabirati podpisi proti temu, češ naj ljudstvo prej glasuje ali naj delničarji kompanije dobivajo 7 ali Q procentov. Sodnik Culi pa je sedaj razglasil, da so podpisi ni/a pravico plačevati 7 pi centov na svoj stock. Edina pot, da se to prepreči je sedaj mestna zbornica, če določi obrestno mero na 6 procentov. S tem, da se obrestna mera poviša iz 6 na 7 procen tov, pomeni to, da bo kompanija vzela vsako leto za $300. 000 več iz dohodkov, in posle dica tega bo, da bodo zvišali voznino na ulični železnici. — Policija je presenetila v torek zjutraj lopove pri delu, ko so razbijali blagajno od The Stroh Brewing Co. na 1640 E. 40th St. Policista Wil liams in Lawrence sta korakala po Payne ave. ko začu-jeta udarce kladiva v poslopju. Ko sta se približala pivovarni je neki moški, ki je stal za stražo spodaj, zažvižgal dvakrat« in nemudoma sta prišla iz poslopja dva dru ga lopova. Vsi trije so pričeli bežati proti Cooper ave. kjer je čakal prijavljen avtomobil s četrtim možem. Policista za njimi. Oba sta začela streljati, roparji pa tudi. Avtomobil je obrnil po 41. cesti proti St. Clair ave. in policista sta tekla za avtomobilom do St. Clair ave. kjer je avtomobil obrnil proti Square. Poklicana je bila policijska rezerva, toda slediti so mogli avtomobilu le do E. 9th St. Tu se je vsaka sled zgubila. V blagajni je bilo mnogo tisoč dolarjev, toda lopovi so odbili le kombinacijo pri bla gajni, odnesli niso ničesar, ker so bili moteni. Policija je mnenja, da je to ista banda, ki je v nedeljo ponoči udrla urade Feltman-Curne Shoe Co. razbila blagajno in odnesla $6500. - Morilec Joseph Deli, ki je ustrelil svojo 17 letno ženo in bil obsojen na smrt na električnem stolu, se je izjavil, da poišče prvo _ se ubije. Vidi se, da meša pamet, ken govori, da je Ijena že n« v t pride kmalu za DOM< (AMERICAN HOME) Aneriko Evropo N A R O C $400 95.50 N I N At fa Cleveland po pošti - $5.00 Posamezna Številka • - • 3c Vsa »ton«. doplel In donar m) m potili« na "Ameriška Domovina" 1119 St Qair Ave. N. B. Cleveland, Ohio Til. Cuy. Prinoeton fAMES DRBEVEC. Publishtr LOUIS J. P1RC, Editot ISSUER MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read k/ 25.000 Sla units ii tke City ef flffljtft aid ebcwtare. Advertising rites on request. American in spirit Foreign is language only entered as aecond-cjaaa matter January 5th 1900, at tho poat office at leveland. Ohio under the Act of March 3rd, 187®. NO. 29. Wed. March 10,1920 @mmm Nepotrebna parada Jugoslovanov "Jugoslovanski Svijet" piše z dne 5. marca: Bili smo obveščeni, da se deluje na to, da naše politične in podporne organizacije pošljejo v Washington neko deputacijo, ki naj bi izrazila predsedniku Wilsonu zahvalo našega naroda za njegov dosedajni nastop v Jadranskem vprašanju, in da se mu v posebni spomenici izroči še enkrat vsebino naših zahtev in pravic našega naroda. Inicijativa za tako deputacijo, prihaja, kakor smo obveščeni, tudi to pot od Jugoslovanskega Rep. Združenja v Chicagi. Mi nimamo vzroka dvomiti o dobrih namenih lju-dij, ki so se zavzeli za ta korak, in še manj o dobri veri in patrijotizmu onih, ki se enakim klicem odzivljejo, toda to še ni dovolj, da nas prepriča o potrebi in koristi enake depu tacije. In mi hočemo navesti tudi vzroke. Vsakomur, kdor čita časopise, je poznano, da predsednik Wilson, radi rahlega zdravja ne sprejema niti večjih glav kakor so pa naše, in izključeno je, da bi se zahvala in spomenica mogla osebno izročiti predsedniku, in že radi-tega je deputacija,zgubila glavni del svoje vrednosti. Pa ne samo to, pač pa tudi v slučaju, da bi bil predsed nik Wilson brez vsake bolezni in skrbi, smo popolnoma pre pričani, da bo ta deputacija odšla iz Washingtona, ne da bi predsednika drugače videla kot naslikanega na sliki. Ne morda raditega, ker je on velik gospod, a eventuel ni člani deputacije pa mala gospoda, ampak raditega, ker njegovo stališče in odgovornost mu nakladata ozire in takt, ko se gre za stvar, ki še ni konečno rešena, pri kateri so zainteresirani faktorji, napram katerim se mora skazati nepristranskim, da s tem pomaga, da zmagajo oni, o katerih misli, da imajo pravico. Recimo, da bi predsednik Wilson danes sprejel jugoslovansko deputacijo, pa se jutri javi dvajset Italijanskih deputacij, ki bi oblegale od jutra do večera Belo hišo in nadlegovale predsednika. Ker če sprejme eno deputacijo, n^ora tudi drugo. Pa pravijo oni v Chicagi, da se bo spomenica izročila, ne 2e predsedniku, pa komu drugemu, mogoče njegovemu tajniku, ki bo seveda obljubil, da jo izroči predsedniku. S tem bo deputacija lahko naznanila, da je bila v Washing-tonu, da je izročila spomenico tajniku, potem pa gredo lahko domov, ker parada je gotova. • To bo veljalo en tisoč dolarjev, toda kdo kaj pazi na to, kajti ljudje vedo, da je danes vse drago, tudi parade. Mogoče se nam bo tudi sedaj reklo, da v velikih časih ne dajemo pravega pomena velikim stvarem, toda kaj moremo danes pri vsem tem, poleg tega pa tudi več ne vrjame mo, da se z enakimi zahvalami in spomenicami rešuje sto-tisoče naroda ter narodne zemlje. Predsednik Wilson je poučen o našem vprašanju bolie in temeljitejše kot pa vsi chicaški paraderji skupaj, in koliko nam koristijo take zahvale in spomenice, smo se na naš j veliko žalost prepričali, ko se je vršilo zaslišanje pred senat nim odborom, zato je sedaj popolnoma nepotrebne, da se predsedniku izročajo kake spomenice, kajti videl in čital jih je dovolj, in vsake stvari je enkrat dosti. , Na koncu pa še to: Mi bi radi videli kateregakoli izmed teh prirediteljev parade in deputacije, ki bi pokaral goriškim, primorskim m istrskim Slovencem in Hrvatom one tri črne nože, tri kr vave poteze, ki sekajo Žile in režejo meso in jih premetava jo iz ene sužnjosti v drugo, da stiskajo ustne in škrtajo z zob mi. Ali bo vodstvo te deputacije povedalo čisto in bistro Washingtonu, da Wilsonova linija zaseka v živo meso našega naroda? Ne, ker se tega ne drznejo. Nas take deputacije spominjajo na one čase, ko so hrvatski graničari pošiljali deputacije "cesarju na Dunaj", da se mu zahvalijo, ker so dobili v njih vasi desetnika, ki je delil batine. Kar se more koristnega in dobrega narediti, se lahko naredi z brzojavom in pismom, kajti s tem si prihranite stroške ,drugim neugodnosti, in samim sebi — dolge nosove. Sicer pa, je pripomba našega uredništva, bi morali vsi Jugoslovani širom Amerike izrazito in temeljito protestirati, da bi chicaška gospoda se vozila v Washington — prodajat istrske Slovence in Hrvate. Enkrat so že šli tja in so povedali kongresu, da Jugoslavija ne želi Trsta, niti ne mara Istre, po kaj hodijo gospodje ponovno v Washington? Ali hočete sedaj morebiti prodati še Ljubljano Italijanom? Wil son bolje ve kje naš narod čevelj žuli, kot chicaški interna-cijonalci, in kar je treba narediti v tem oziru, naredijo naši rojaki v domovini sami, ki ne prodajajo Trsta in Istre Italijanom, ki ne pridigajo republike, potem pa kraljem prisegajo zvestobo. Chicaška gospoda je zaigrala vse zaupanje ameriških Jugoslovanov. Enkrat so šli ljudje na led, a nikdar več. DENARNE POŠILJATVE VOJNIM UJETNIKOM V SIBIRIJI. . Prejeli smo od Ameriškegn Rudečega Križa: Ameriški Rudeči Križ je u- ujetnike nemške in bivše avstro-ogrsko vojske nanaja-joče se v Sibiriji. Rudeči Križ bo posredoval to službo, dokler se njegovi zastopniki ne umaknejo iz K krenil potrebno, da posredu- Sibirije. Potem pa bodo brž-je pošiljanje denarja od poe v Ameriki na vojne kone vršile to službo druge organizacije, kakor švicar- i Križ. Amerlik Križ bo obvestil javnost, čim izve o natančnem datumu, ko se njegovi zastopniki umaknejo iz Sibirije. Vse poSiljatve denarja naj bodo izplačljive na Ameriški Rudeči Križ (American Red Cross) in naslovljene na: American Red Cross Head-uarters, Siberian Prisoners elief, • Washington, D. C. V vsakem slučaju treba prila gati sledeče informacije: Pol no ime, šarža, v kateri vojski in narodnost prejemnika, v katerem ujetniškem taboru se je, isti nahajal, ko se je zadnjič izvedelo o njem nadalje treba navesti, da-li naj poslani denar služi za osebno pripomoč dotičniku ali pa iz ključno za pokritje njegovih potnih stroškov nazaj v domovino. Ceni se, da bo svota $250. krila stroške ujetniko-ve povrnitve v njegovo domo vino. Ameriški Rudeči Križ a ne more garantirati, da o ta svota zadostovala za pokritje vseh transportnih stroškov, ker se ekonomične razmerev Sibiriji stalno men jajo. Kdor pošilja denar za ujei nike, naj navede, da-li naj se isti dostavi brzojavno ali ne. Za brzojavne pošiljatve naj se prida svota od $6. za okritje brzojavnih stroš-ov. V tej zvezi naj omenjamo, da potrebujejo denarne pošiljatve po pošti od enega meseca dokler se najde kraj, kjer se dotičnik nahaja, in se mu izroči denar. Plačila v Sibiriji bo izvrševal Rudeči Križ, ako je kraj, kjer se dotičnik nahaja, dostopen za zastopnike Rudečega Križa. Kjer to ni mogoče, se bo Ameriški Rudeči Križ potrudil, da dostavi denar potom drugih organizacij, kakor Švicarskega, Danskega, in Švedskega Rudeče ga Križa. Ako bo treba poslu ževati se teh agencij Rudeči Križ rie prevzame druge obveznosti razum te, da resnič no izroči svoto denarja tem drugim organizacijam. V vseh slučajih kjer bo osobje Rudečega Križa dostavilo de name pošiljatve, se bo isto potrudilo dobiti potrdilo od prejemnika in ako se pošilja tev izkaže v kakem slučaju kot nedostavljiva, si Rudeči Križ seveda pridržuje pravico, da povrne to pošiljatev prvotnemu pošiljatelju. Rudeči Križ bo obračal vsako mogočo pažnjo na To, da zavaruje dostavljenje pra vilnega zneska na naslov vpravičenega prejemnika, ali razun tega, da garantira največjo pažnjo v tem pogledu, ne more prevzemati obvezno sti za pomote, 2 » I I* ♦ II t II H ♦ Dr. S. Hollander, zobozdravnik 1355E.55tkSLveg.St.Oiir i Vstop bi 55. cesti sad lekarfeo i Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. Zaprto ob sredah pop, tudi v nedeljo q'utng. »»♦■I IHMO 111 *»♦♦♦»»♦♦»»* POZOR! PLUMBING! • Ako rabite v hiSi zanesljivega delavca za vsakovrst no plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate lju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) National Drug Store! • SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. m 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo »travniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. POZOR! Slovenskemu občinstvu se priporočam za obila naročila pri papiranju stanovanj. Dobro delo in solidne cene. Anton Colarič, Expert Paperhanger 6009 Carry ave. 31 Išče se stanovanje od 4 do 6 sob. Kdor ima kaj naj na- 30 znani na 1086 Addison Dve hiši ste naprodaj, ena 10 sob, za dve družini, vsaka 5 sob s kopališčem, druga hi- ša je 7 sob. Cena prvi hiši je drugi pa $4700. ~ ri lastniku $8200, se St. $4700. Pozve na 1068 E. 33 bile zanemarjene vljene. Imel sem uspe__ Jentl, ki nikakor niso mogli dobiti olajlanja IN BOLEZNIH nepravilno s mnogi nad- _______________.________... Joblti olajšanja ali zdravila, In kar aem storil zs druge, lahko naredim za vaa. Nikar ne zapravljajte več čaea, ampak pridite danes k meni. Nasvet je zaetonj. ALI TRPITE NA KRONIČNIH, NERVOZNIH, KRVNIH. K02NIH ALI KOMPLICIRANIH BOLEZNIH, ali pa Imate 2ELODCNE, ODVAJALNB IN JE-TRNE NEPRILIKE, ali imate mogoče REVMATIZEM, BOLBCINB V HRBTU, GLAVOBOL, ZAPRTJE, VRTOGLAVOST ALI PA KATAR V GLAVI, NOSU ALI GRLU. Ce je tako, tedaj se posvetujte i menoj, kajti imel sem priliko z uspehom zdraviti vse te bolezni. Podal vam bom svoje polteno mnenje glede vaiega zdravja, potem ko vaa akurstno in nstančno PREISCEM in —rednltl za vas. VPRAŠAJTE ME LAHKO PREPOZNO. vam povem kaj morem na-SEDAJ. KER ODLAŠANJE JB Ob nedeljah od 10. z), do 2. pop. 647 Euclid ave. Ovet New Ides Bakary POMNITE PREISKAVA JE ZASTONJ. DR. KENEALY Uradne ure od 0. sf. de 8. zvečer. Second Floor, Cleveland, Ohio. Republic BIdg. movino. Pridite knam in prepričajte se o našem poslovanju. AKO HOČETE DOBITI LJUDI \i STARE DOMOVINE mi vam to preskrbimo v vašo zadovoljnost. Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE J MIHALJEVIČ, vodja Jugoslovanskega oddelka. Pošiljanje dolarjev v Jugoslavijo. Brzojavi naših zastopnikov iz Evrope močno priporočajo, da se pošilja v staro domovino ameriške dolarje, namesto pa kron, kar je mnogo bolj ugodno za stanovalce v Jugoslaviji, ker je kronska vrednost zgubila skoro vsako veljavo. Radi tega dejstva so izmenjavalne cene na drugi strani veliko bolj ugodne, kakor pa tukaj ob istem času. Resnica je, da bodejo dolarji v veliki zahtevi orfstran Atlantika v Jugoslaviji, in dokler vlada ta položaj, se bo za dolar vselej dobilo jako dobro ceno. - Ta kompanija je raditega odločila za sedajni čas,'da prodaja samo dolarje za pošHjatev v Jugoslavijo, in sicer v obliki tujezemskih čekov ali pa tujezemskih money ordrov. Vse pošiljatve se izplačajo v tekočem kurzu v Jugoslaviji. Kako se postopa: Oglasite se v vsakem večjem uradu American Railway Express, podružnici, ali v uradu American Express Co., ki so v New Yorku, Bostonu, Philadelphia, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati Chicago, Detroit, Mineapolis, Milwaukee, St. Louis, Kansas City, San Francisco, Los Angeles, Seattle, Montreal. Ali pa pišite v vašem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT * AMERICAN EXPRESS COMPANY, .65 Broadway, New York. Clevelandski urad: 2048 East 9th St Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, vselej zahtevajte American Express Company rezR za to. To je zavarovalnina proti zgubi ELEKTRIČNA RAZSTAVA. Marca 10. do 25. BOLIVAR BLDG. 9th St. & Bolivar Road Zanimiva razstava, jako podučna vseh modernih električnih naprav za urad, tovarno in dom. Ne zgrešite jot THE hluminatinti CO. ILLUMINATING BLDG PUBLIC 8QUAM VELIKE angleške prodajalne vsak \— reklami-_», rajo v časopisju, kjer oglašujejo svoje najcenejše blago. Ljudstvo od vseh strani vre in se drenja po do-tičnih prostorih. Da si pa bodo naše rojakinje taka pota prihranile, sem sklenila svoje blago prodajati proti najmanjšemu dobičku, tako da bom zadovoljila rojake s ceno, kakor tudi s kakovostjo blaga. Ker imam veliko zalogo otročjih, dekliških in ženskih oblek, kakor tudi blaga ter vsakovrstnih moških potrebščin, se priporočam rojakom v obilen poset Kdor pri meni enkrat kupi ostane moj stalen odjemalec. To pa zato, ker je moje geslo: Sveže blago po najnižjih cenah. Prepričajte se. Marija Poloncich, I 8004 UNION AVE. VOGAL 80. CESTE. Z veseljem nunJamo, dm smo dobili Mr. Frank Tomlch kot ravnatelja naiega jugoslovanskega oddelka. . i Ce hočete poslati denar v staro domovino ali odpreti hranilno vlogo, tedaj vam bo Mr. Tomich osebno postregel. rveŠer. Odprto v soboto GARFIELD SAVINGS BANK, 322 EUCLID AVENUE — Slovenski narodni dom. The SLOVENIAN NATIONAL HOME COMPANY CLEVELAND, OHIO Predsednik: FRANK SOMRAK, 5800 Prosser Ave. Podpredsednik: FRANK ZORIČ, 6217 St. Clair Ave. Tajnik: ERAZEM GORSHE, 6103 Glass Ave. Blagajnik: FRANK BUTALA, 6410 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: Frank Budič, John Centa, Rosie Mayer. fcliNANCNI IN GOSPODARSKI ODBOR: John Mam, Jernej Žnidarsič, John Žnidargič, Josip Terbižan, Jacob Luznar. STAVBINSKI ODBOR: Matt Satkovič, Andrej Bogataj, Edward Braniselj. URADNE URE TAJNIKA SO: vsaki torek in petek od 6 do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah od 1. do a. ure popoldne v S. N. Domu, soba štev. 6. M. I. PUFIN, predsednik BOŽO RANKOVIČ, PIAVLE H. PAVLOVIČ, podpredsednik. - blagajnik ACO DEISPIČ, DUŠAN B. TRIPCEVIC tajnik • podblagajnik SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 West 23rd Street, NEW YORK, N. Y. Kapital $100.000. Rezervni Fond $30.000 nostavah države New nadzorstvom Opravlja za vsakega Zastonj! « Kdorkoli nam pošlje naročilo za to uro, dobi zastonj fonograf in 5 plošč ter 100 igel, ABSOLUTNO ZASTONJ. Enkrat v iivljenju se vam nudi taka prilika. Poglejte to krasno uro. Je močno narejena,kra- sno dovršena, 21 dragih kamnov garantirana 25 let. Drii vedno pravi čas in jo največ rabijo inZenirji In drugi, ki morajo meti natančen čes. Redna cena te ure je $18.CO, toda da predstavimo to uro občinstvu, jo prodajamo za $12.05, in kdor izreže ta oglas ter poftlje naročilo za uro, dobi ZASTONJ FONOGRAF, 5 plošč in 100 igel. Pošljite nam samo $1.00, ostanek plačate ko dobite uro in fonograf. Pošljite naročilo takoj, ker imamo le 1000 takih fonografov. Ne odlaftajte ampak pilite danes na: EUROPEAN WATCH CO. 1065 MILWAUKEE AVE. Dept. 803, Chicago, I1L (Wed.) * Banka je organizirana po York, pod katere neposrednim vse bančne posle. Vse kar se tiče potovanja v staro domovino, kakor potne liste, šifkarte, davek in drugo, se obrnite pismeno do naše banke, in vam točno in brezplačno vse naznanimo. Prodajamo šifkarte za vse linije, za *se parnike. Menjamo denar po najugodnejših dnevnih cenah. Pošiljamo denar na vse kraje stare domovine po najbolj ugodnih cenah, in sicer isti dan, ko prejmemo od vas denar. Sprejemamo denar v hranitev in ga vrnemo vsak čas brez odpovedi. Vse delo naše banke, knjige in računi so nadzirani od organov države New York najmanj dvakrat na leto. Ko pridete v New York, pridite takoj v našo banko, kjer vam preskrbimo naše poštene, narodne trgovine in hotele, kjer bodete pošteno postrežem, dokler ne odidete na parnik. • telefonirajte 7799 watkins * J^vMjaBH« ko dospete v New York, in mi pošljemo našega človeka na kolodvor. Zapišite si in zapomnite naš naslov: Slavonic Immigrant Bani A nHr?n 436 West 23rd ST. NEW YORK, N. Y. Edina banka za Srbe, Hrvate in Slovence, organizirana po državnih postavah in pod nadzorom države. PIŠITE IN PREPRIČAJTE SE O NASI SOLIDNOSTI. Ali ČAKATE? Čakal bom, dokler me ne bolelo, ta izraz se dosti-rat rabi, kar se tiče zob. I vi Čakate, dokler pogori hiša, predno jo pusti-zavarovati? Kadar zboli otrok, ali čakate, da u-e, predno pokličete zdrav a? AR čakate januarsko lo vreme, predno kupite isko suknjo? Ne čakajte io Časa, doter vask boli. r. F. L. Kennedy, zobo-fravnik, 5402 Superior ave. 1 vogal 55. ceste. Iradne ure od 9-12, in od Govorimo slovensko. te najboljši slado-in mehke pijače? V lekarni '. BRAIMUCH, 1353 E. 56th STREET ««(•1 St. Clair At*. Tečna postrežba. PRIPOROČILO. slovenskim gospodarjem in 11 m uljudno pnporočtm v poslu kot slovenski mlekar. na dom vsak dan svete, zdra-_ Na razpolago imam tudi na|fine|5e turovo maslo, sir ki-smetano po smernih občinstvu se pri-J08IP KLAUtAR. L . .OBA IN SENCA. POVEST Spisal DR. FR. DETELA. "To Imata pa prav," je po- Tako sta se, pogovorila brat in sestra in drugega dne sta se lot^a vsak svoJe8* dela §e marljiveje korvprejš-. njih srečnih Časih. Kmetova-la sta oba, kolikor je bilo treba; Mana je gospodinjila, Tone mizaril in čebelaril in pomagal tudi sestri v kuhinji. "Samo Bricovim tega nikar ne pripoveduj 1" je dejal. "Zakaj?" je menila sestra. "Kolikokrat sem že dobila Brica v kuhinji! In še pohva lil se je, kako dobro da zna kuhati in da velika gospoda sploh nima kuharic, ampak same kuharje." "No, pa saj si lahko misli, da jaz kot mizar klej kuham." Po ovinkih se je oglasilo še par snubcev za Mano, in tudi Tonetu so se ponujale neveste. Bric in Tetrev sta vprašala parkrat, kako da mislita brat in sestra. Tone je dejal: "Če je bila Jerica takšna, kakšne so šele druge!" In Mana se ni hotela ločiti od brata. Dan je šel za dnevom, in ker ni zmanjkalo dela, ni bil nobeden predolg, in leto je teklo za letom. "Če boš priden, Janezek," je 2e dejala Mana Bricovemu sinku, "dobiš še enega bratca." In Janezek je bil tako priden, da je dobil res še ene ga bratca in potlej še dve sestrici. Botra sta bila vedno To ne in Mana. Bricu se je množila rodbina, Tonetu in Mani premoženje. "Čemu varčujeta vidva pravzaprav in spravljata na kup?" se je čudil Bric. 4 Če ne za drugega, pa za tvoje otroke," se je nasmehnil Tone. ta pi hvalil Bric. "Za ta namen bi si pa morda M ko še kaj pri trgala." Kako rad! so tudi Imeli Bricovi otroci strica Toneta in teto Mano! "Stric, kaj ste prinesli?" je bil navadni pozdrav mlade ga Janeza, kadar je prišel Tone v vas. Kadar pa je prišel sam z materjo v Klančar-jevo hišo, je vprašal, kaj da bodo zdaj jedli. Mlademu svetu pa so se umikali stari ljudje. Umrl je Rožman, ki mu nlio mogle nobene toplice pregnati puti-ke, za njim je legel v grob Jeričin oče in kmalu potem Gašperjeva mati. Jerica je Živela nekaj let zadovoljna in srečna. Dobila je sinka Gašperčka in za njim malo Jerico, in veselje bi bilo popolno, če bi ga ne motila semtertja neprijetna misel, da je ona morda nekoli ko brezobzirno iskala sama svoje sreče. Zato je prav žele la, da bi se omožila tudi Mana in da bi dobil Tone drugo nevesto, ker bi se tako najlaže obnovilo prejšnje prisrčno razmerje. Saj sta bila z možem enih misli, da so Klan Carjevi dobri in pošteni ljudje, in Jerica se je tudi bližala Mani s prijaznim pozdravljanjem, z majhnimi uslugami, s hvalo, ki bi utegnila pri ti do njenih ušes. Toda Mana je odklanjala hvalo in usluge in odzdravljala tako mrzlo, da se je moralo prehladi-ti vsako gorko čuvstvo. Gašper se je držal doma in pridno delal; ljubil je svojo ženo in svojih otrok se kawii mogel nagledati in napesto-vati. Da bi ga le ne napadale tolikokrat otožne misli, ki jih tudi mala angelčka, Gaš-perček in Jerica, nista mogla pregnati. "Miha mu ne gre iz glave," ti je mislila Jerica, ki je bila zapazila, da ne vzame mož ni koli tega svojega prijatelja v misel, da ne gre nikoli skozi Stegne; rajši po dolgih ovinkin. Razlagala si je to z rahločutnostjo, ki se .sicer spominja umrlega prijatelja, a noče pokazati svetu nežnega čuvstva. Polagoma bo Gaiper pozabil, se je tolažila. Gašper pa ni mogel pozabi ti. Svoja dejanja ima človek že še v rokah, tudi besede se dajo obvladati; a kdo more brzdati uporno množico misli, ki ne priznavajo nobenega zunanjega zakona in se roga jo naporom človeške volje! Gašper jih ni mogel ugnati. "Ali pogreša morda druščine in krčme?" se je zbala Jerica. To bi bilo hudo; ampak če je res, saj bi mu ona ne mogla braniti. Prav žalilo jo je, da ji mož ne odkrije svojega srca, da bi vedela, kako ga pomiri ti in potolažiti. To je kalilo srečo, ki se je pa-že poslavljala in podajala vrata nesreči. Nekega večera sta sedela skupaj. Gašper je imel v naročju malo Jerico in gledal zamišljen sinka, ki je tekal po sobi in se zabaval sam s seboj. Jerica je pripovedova la, kar je bila slišala in videla čez dan. "Nocoj," je dejala, "se mi je čez dolgo časa zopet sanja lo o Mihu. Prav reven je bil in tako me je gledal, da se mi je milo storilo. In glej, ravno danes je obletnica njegove smrti." "Naj bo!" je dejal Gašper, jezno pogledal svojo ženo in postavil otroka natla. "Kaj briga to mene in tebe!" Žena je prestrašena umolk nila, in tistega večera nista izpregovorila nobene besede več. Ponoči pa je prebudil Jerico neki šum, in zagledala je Gašperja, ki je sklonjen v po stelji strmel v okno. "Kaj pa je, Gašper?" se je prestrašila. "Ali ne slišiš nič?" je dejal Gašper v polusnu. "Nič, kaj pa se sliši?" "Miha krevsa po dvorišču in vleče noge za seboj — Miha!" je zaklical zamolklo. "Morebiti je kak pes, ki išče kosti," je mirila Jerica. "Tat menda vendar ni." Gašper, ki se je bil predramil in se začel sramovati svojega strahu, je legel zopet in zaspal. Drugega jutra je bil zelo slabe volje. "Jaz ponesem za eno mašo Za rajnega Miha," je dejala tiho Jerica. "Ali nimava bližjih rajnikov?" se je jezil Gašper. "Miha morda najbolj potrebuje," je pogovarjala žena, "ker nima nikogar, ki bi se ga spominjal. Morebiti je prišel naju opominjat." "Mene strašit, hočeš ti reči," se je razburjal Gašper, ki je bil v srcu prepričan, da hodi Miha nadenj in zaliteva zadoščenja. "Zakaj pa ravno mene? Ali sem mu jaz kaj dolžan? Če so ga ubili, ali ni bil sam kriv? Drugega ubiti bi bil on pripravljen, njega pa bi ne bil smel nihče." "Tvoj in moj prijatelj je bil vendar, in oglasil se je spomin, ker sva bila nanj pozabila. Pomagajva, da se reši njegova duša! Dobro delo ni nikoli zavrženo." Dalj« prihodnjič. STAKEJSI M02 DOBI DELO,da pomaga pri hiši. Plača $18, hrana in stanovanje prosto. Pozve se na 4030 St. Clair Ave. (d!) POZOR. Pravkar sem dobil spomladanske in letenske vzorce za fine obleke. Pridite in si zberete sedaj, da dobite fino, trpežno obleko za Velikonoč. - ANDREJ JARC, 1113 E. 61 nt St. (30) DELO DOBI Mtarejša žena. ki bi malo pomagala pri gospodinjstvu in pazila na dva otroka, eden star 6 let, drugi 3. Dobra plača. John Baron, 1142 Addison Rd. (33) TAKOJ DOBIJO DELO ntoije za kopanje Jam, stalno delo, dobre plače. Vprašajte v plinarni, na E. 62nd St. severno od St. Clair Ave. (30) NAPRODAJ JE HIŠA sa 1 družino, na 6516 Bonna Ave. 6 sob, kopališče, električna luč in dvojna garaža. Stavite sami ponudbo, koliko plačate. Nič a-gentov. . „ (30) PRODA SE HISA 7 SOB. radi odhoda Furnes, električna luč, garala, kame-nita streha, na Bonna Ave. 6508 St. Clair Ave. J. LuAin. Cena $6200. (31) POZOR. Ker mislim začeti drugo trgovino, »rodain svoj dobro urejen candy store, 'ozre ee v upravniltvu tega lieta (30) Dr. sv. Antona Pad. C. K. of O. - Predsednik Anton škulj 1099 E. 71st St. podpreds Jos. Meglič, 6713 Edna ave rvi tajnik in zapisnikar ohnSterle, 0711 Edna ave finančni tajnik Anthony Skulj, 1099 E. 71st Sf. blagaj nik Jernej Ogrinc, 0026 Glass ave. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo vmesecu v stari šoli sv. Vida. V društvo se sprejemajo le praktični ka toličani. f ŽELIM dobiti eno ali dve sobi. Kdor ima kaj priličnega naj mi sporoči.Ludvik MedveSek, tajnik dr. Naprej, St. 5 SNPJ. 1105 Norwood Rd. (33) TRIJE fantje h« ftprejmelo na hrano in stanovanje. 1750 e. 41st St. (30) POZDRAV. fie enkrat prisrčni pozdrav Janezu Boltar iz Ročinja na Primorskem, ki je namenjen se podati na morje v staro milo, toda razdejano domovino.Bog ga varuj pred vsem hudim na potu in doma, in da bi de kdaj videli na tem svetu. Charle« LenardiČ in drutina. DELO DOBI fant za lekarno. Priprav na služba za brihtnega fanta. W. K. DRUG CO. Addition ltd. in St. Clair Ave. (3D POZOR. Vsi člani društva sv. Cirila in Me toda, St. 18. SDZ. so prošeni, da pri dejo na sejo 14. marca, ker imamo važ ne stvari za rediti. Priporočam vsem onim, ki so obljubili otroke vpisati v Zvezo, da se sedaj oglasijo. J. Widervo), tajnik SOBA SE ODDA v najem za dobrega fanta. 6813 Bonna Ave. (30) DELO DOBI menarnki pomočnik pri Frank Vesel, 4030 St. Clair Ave. (30) HIŠE NAPRODAJ. Dve hiši na E. 64th St. prva za 4 družine, druga 6 sob, elektrika, kopališče. Cena $8500. Dve hiSi na E. 62nd St. lot 40x140, rent $80. Cena $8000. HiSa na 62. cesti, lot 80x140, rent $8 , cena $8000. Takoj $3000. Dve hiši na E. 51. cesti, prva 11 sob, kopališče, druga 8 sob, 2 kopališč, vse v dobrem stanju. Rent $100. Cena $10.500." Dve hiši na 32. cesti, rent $60, cena $5500, če se takoj proda. Hiša 16 sob na 63. cesti, rent $80. Cena $86 0. Takoj $2000. HiSa 12 sob, na Bayliss av. dvoje kopališč. 3 furnes, garaža, lot 36x146, cena $9000. Dve hiSi na Bonna Ave. lot 80x130, cena $14.000. Hi-ša 8 sob na 72. cesti, skrljeva streha, elektrika, cena $4000. Hiša 12 sob na Bayliss Ave. elektrika, kopališče, cena $7800. Imamo tudi enega najboljših kor-nerjev na St. Clair Ave. naprodaj. Cena $380 0. Pozve se na 6106 St. Clair Ave. (31) f»IIHHI»»HlI»llMIMMI ZA zdravniške predpise in ZDRAVILA pojdite vselej Buckstein Lekarno Vogal 72. St. in St. Clair Ave. Zdravila, cigarete, soda, fotografski aparati. Vaša nova lekarna —e—mmm® ^Tiniiiiiiiiinimtm^ i iiiišSii© Na očesnih boleznih, glavobolju, nervoznoBti, krilpogledu in £e več družili napak ter bolečin, ki jih povzročilo abnormalne oči jc nepotrebno trpeti kadar se vam lahko pomaga z našo of-talmoldgfsko metodo in pravimi očali. Ne čudite se ako morate očala no3iti, kalti statistika od 10,000 bolniku in 3,00) Študentov je dokazala, da je 90 odst. abnormalnih oči. Toraj je lahko razumeti zakaj je nas toliko, ki zahtevamo očala. Ako ne vidite z obema očesi enako to jc dokaz in klic narave za pomoč. Dr. L. A. STARCE OPHTHALMOLOGIST 5391 St. Clair Ave. (Vogal Marquette in St. Clair) URADNE URE: od 10 do 12 od 2 do 4 od 6 do 8 ob nedeljah od 10 do 12 J* j.■ m^ i W POZOR. Vsem onim rojakom v Collinwoodu in okolici, ki niste še ali še želite pristopiti h kateremu druzemu društvu se vam seda) nudi lepa. prilika, da pristopite v naše društvo Kras, št. 8. SDZ. Naše društvo je sklenilo, da sprejema v mesecih marc in april člane brez pristopnine. Plačate samo zdravnika. Naše seje se vrše vsako I. nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Ave. ob 2. uri pop. Vpišite se lahko pri vseh naših članih in članicah, ali pa tudi pri uradnikih društva. Vpisnina je samo 25c. Ne bom posebno hvalil SDZ. ker se razume, da je pod vladnim nadzorstvom, deluje pošteno in pravidno, in ima veliko premoženje kljub influenci lanskega leta. V bolniškem skladu je nad $33.000 rezerve, smrtninski fond znaša nad $60.000, in vsi dolgovi plačani. To je lep napredek te mlade podporne organizacije. Torej rojaki in rojakinje skupaj. Več nas bo, večji napredek. Z bratskim pozdravom JOS SPENDALL. taj. 16012 Holies Are._(w51) DELO DOBI takoj delavec iiučen v groceriji, stalno delo, dobra plača. O-glaai »e naj v uredništvu. (31) Želim, da bi vsaka oseba« kateri bolezen grehi življenje, opazila ta oglas, ter priila k meni. Pojasnilo vas ne velja nič, toda kaj lahko pomeni zdravje za vas. Razumete, da jaz ne rabim zdravil ne noža, ker ne zdravim posle die, ampak le odstrani« vzrok, kateri se v 95 procentih bolezni nahaja hrbtenici. ALBERT IVNIK, D. C. slovenski doktor kiropraktike ^5506 ST. CLAIR AVE. URADNE URE: 10—12 dop. od'2—4 pop. in od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—12 dop. SLIKA PREDSTAVLJA MRTVAŠNICO, KO JE DIVJALA INFLUENCA. Zdi se mi potrebno, ako se spomnimo ravno v sedanjem času malo nazaj na one dneve, ko je bilo tako usodepolno in žalostno, ko je padalo kakor v vojni.....trdno mlado ljudstvo in v srednji dobi, kakor bi kosili s koso. In da ne pozabimo prehitro, spomnimo se, da imamo tudi letos to nepriliko, ki je prizadejala veliko gorja družinam v naši in v vseh dragih naselbinah. Leta 1918 se jc ta bolezen pričela septembra meseca in je divjala najhujše oktobra in novembra. Pod mojo oskrbjo sem imel septembra 1918 30 pogrebov, tekom oktobra 105, tekom novembra 100, decembra 48, januarija 1919 pa 43- Letos pa se je pričela ta bolezen nekoliko kasnije in ni bila tako huda, ven- ' dar je zahtevala mnogo žrtev, in sicer: v decembru 1919 je bilo 21 pogrebov, v janua-riju 1920 pa 32, v februariju 43, in izmed teh so bili v resnici žrtve mladi očetje iri matere večjih družin, vsi v najlepši dobi življenja. Glavni vzrok smrti je bila pljučnica, katero je influenca vedno spremljevala, naj-sibo za mlade ali odrastle, vse je zadela ena in ista bolezen. Vsi zdravniki so pisali kot vzrok smrti omenjeno bolezen. Zadnječase se opaža, da je mnogo bolje, upati je, da bodemo imeli leto nad vse mirno, kajti vihar smrti je dovolj otresel žrtev na -človeškem življenju. Tudi zdravlje otrok je zadnje čase mnogo bolje, zadnjih par poletij ni umiralo toliko otrok kot siter leta nazaj, in to je veselo znamenje, ©a ne bi kdo po-grebnike dolžil, da se veselimo epidemije. Res je, da želim zdravlja vsem , kajti gotovo pa je, da enkrat pride "smrt, prej ali slej, v zdravlju ali bolezni, z vsemi pa, ki so prizadeti moramo imeti sočutje. Ob priliki hočem priobčiti sliko nekaterih najhujših slučajev in pojasnil položaj ob času iufluence. Pozor, Plumbing! Kadarkoli hočete, da se v vaših hišah naredi plumbarsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, sinke, itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOVICH 6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 Nehajte plačati rent. I.ASTU JTE SVOJO H »O RADI V ASIH OTROK. Vaš stari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelka za pro* dajanje zemljiSČ od The R. P. Clark Land €0. VpraSajte Mr. KOVAČIČA za nasvet On je sedaj z R. P. Clark Land Co. na 501 Bangor Bldg. 942 Prospect St. S Telefon Proepect 316 ---_T———-- POZOR DELNIČARJI Slovenskega Narodnega Doma, Cleveland, O. Dne 22. marca zvečer ob 8. uri se vrši izvanredna konferenca S. N. Doma, katere naloga je: 1. Odobriti načrt za bodoči S. N. Dom. 2. Organizirati klub društev S. N. Doma. 3. Organizirali kampanjo za prodajo delnic S. N. Doma. Zatorej delničarji, oddajte pooblastila zastopnikom, ki so izvoljeni od društev, da za stopajo delničarje svojega društva n a konferenci. Lahko pa pridete tudi sami na konferenco, da zastopate svo je delnice. Vsaka delnica ima en glas. Pooblastila se dobijo pri tajniku ob uradnih urah, to je, vsak torek in petek zve čer od 6. do 8. ure in v nedeljo od ene do 2. popoldne v S. N. Domu, soba št. 6. Erazem Gorshe, tajnik. 34 NAPRODAJ SO FARME, bifte in loti. Naprodaj imamo vsakovrstne farme v bližini Clevelanda, in jih tudi zame*-njamo za vale posestvo, če tako telite. Naprodaj imamo hiie, kakoršnjo kdo hoče za stanovanje ali za trgovino, v Clevelandu, Collinwoodu in Notting-hamu. Za natančna pojasnila se oglasite na 15713 Waterloo Rd. E. 16 th ceste, pri J. Krai la P- Stakleh. (31) DVE SOBI SE ODDAJO aa 2 fanta ali 3. Pečlarji ali ženske. 1040 E. dSth St (30) POZO A! Dr. Edinost je sklenilo, da je za tri mesece, januar, febfuar in marc prosta pristopnina. Torej kogar veseli petje in zabava naj ne zamudi te prilike in pristopi k dru štvu Edinost. Anton Podpadec, tajnik ^ S parnikom v Anton Grdina, pogrebnik. Na 31. marca ima odpluti parrtlk PANONIA na Dubrovnik v Dalmacijo. To nudi potnikom priliko, da se pripeljejo s parnikom prav v Jugoslavijo. NEW YORK—HAVRE ali CHERBURG. 18. marca........La France 19. marca ...... Rochambeau 20. marca ....... Mauretania 27. marca ...... La Lorraine 30. marca .......... Saxonta 3. aprila_________La Savoie 10. aprila____... La Fayette 14. aprila......Royal George 14. aprila ........ La France 17. aprila ....... Mauretania 17. aprila .......... Caronia 22. aprila ...... Rochambeau 24. aprila ....... La Touraine 1. maja........La Lorraine 1. maja ......... Imperator NEW YORK—TRST 30. marca ........ Argentina V aprilu — Belvedere NEW YORK DUBROVNIK 30. marca parnik ... Panonia Navedeni vozni red je podvržen spremembam,zato je dob ro, da vsak potnik piše naprej po pojasnila. POTNI LISTI. Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. PRENOČIŠČE. Snažno, udobno in varno prenočišče po primerni ceni dobite pri meni za časa bivanja v New Yorku IZ STAREGA KRAJA. S parnikom La Savoie so prišli v Ameriko prvi slovenski naseljenci, katerim sem poslal karte. Ako želite tudi v dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite. POŠILJANJE DENARJA. 200 Kron za........$/ a.oo 500 Kron za........ $ 4-8o 1000 Kron za........$ 9-4° ioooo Kron za ....----$9300 Dr. HAY R, SMITH ZOBOZDRAVNIK E. 67th ST. & ST. CLAIR AVE. Vse delo garantirano 10 let. < ► < ► < ► MOJ URAD JE ODPRT ZVEČER, TOREJ NE BO- 4 | DETEZGUBILI ČASA PRI DELU, OA POPRAVI- < C TE SVOJE ZOBE. $ < ► Slavna metoda "Peridonto" za dretje zob brez bolečin. NAZNANILO. Tem potom opozarjamo delničarje Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, O. ki so podpisali delnice S. N. Doma pred več kot dve leti ter istih še niso izpla čali, da to storijo do prvega maja, 1920. S prvim majem 1920 zapadejo vse nad dve leti nazaj podpisane delnice, ki še niso izplačane S. N. Do mu v rezervni sklad, ter do-tični s tem zgubijo vse prav ce do vplačane svote. V bodo če velja za vsakega, ako ne plača v teku dveh let od dne va podpisa, svote, za katero se je podpisal, izgubi vplačani denar. Enako tudi opeke S. N. Doma zgubijo vso veljavo s i. majem 1920ter se istih po tem dnevu ne bo več sprejemalo. Direktorij S. N. Doma, Cleveland, O. Wed. 50 ioo Lir za 500 Lir za looo Lir za $ 6.25 $29.50 $5900 LEO ZAKRAJSEK, 70-9U1 Ave, NEW YORY,N.Y. Pozor, roj&ki in rojakinje. Najuspešnejša ALPENTINKTURA za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje izpadati, in zrastejo v 6 tednih gosti in krasni lasje, sa- j mo če so še korenine na glavi. Za fante in mole, ki žele imeti krasne in goste brke se rabi Alpenpomada, od katere v 0 tednih krasni in gosti brki popolnoma zrastejo. Ako imate REVMATIZEM, kosti-bolj, trganje, otekline ali krfi v nogah, rokah, potem rabite WAHCIC Fluid, ki je najuspešnejše zdravilo, od katerega tekom 8 dnij ozdravite od najstarejših bolezni. Rane, opekline, bule, ture, kraste in grinte, potne noge, kurja očesa, ozebline in drugo v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor rabi moja zdravila brez uspeha, povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ki ga poftljem zastonj, ali pa pridite oeebno. v JACOB WAHCIC, «702 Brana Ave.6 Cleveland, Ohio (W) POZOR. Od današnjega dneva marca, 1920, ne bom Naznanilo in priporočilo. Podpisani L. Urbanija, na znanjam cenjenim rojakom v Clevelandu in okolici, da sem se preselil iz 1129 Addison Rd. v nove in večje prostore na 6525 St Clair ave. v prostore, kjer je bil prej J. Skok, nasproti Jos. Želeta. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam še naprej, ker mi bo mogoče še bolj postreči v vašo zadovoljnost. Obenem tudi naznanjam, da sem odse-daj naprej v kompaniji z dobro spoznanim rojakom kot izkušenim krojačem Mr. Charles Rogel. Fantom in možem se pripo roča za obilen post najine krojačnice, kjer izdelujeva obleke po vašem okusu, kakor si sami želitfe, pa tudi po najnovejšem kroju, po najnižji ceni in trpežno, kakor tudi čiščenje, likanje in do pravljanje oblek. Spomla ski vzorci so dospeli, imava jih od najboljših tvrdk, velika izbera. Ker je samo še en mesec do Velikenoči, ste vab ljeni, da pridete zgodaj. Se priporočava Urbanija & Rogel, krojača 6525 St. Clair ave. Jos. želeta. 28 Ne zanemarite svojih zob! Vi dobite moderno zdravljenje zob brez bolečin po nizkih cenah pri Dr. I. S. Rubin, ZOBOZDRAVNIK 5506 ST. CLAIR AVENUE, blizu 55. eeate. Preiskava in nasvet zastonj. . ... Sfe Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana