128
Cerne bukve.
Nobena strast loveka toliko ne strati in ne po-vini, kakor pijanost. Pijanci zapijejo pamet, in so svoji lastni, pogosto pa tudi drugih ubijavci. Naj si ravno takih ubijavcev ne obesijo, boji pravici saj ne bodo utekli. Le posluajte !
Na Korokim, blizo Krajnskiga, rudarji rudo kopljejo. Med njimi je delal priden mo, pa z njimi pijanval ni; potreba mu je bilo za enko in otroke skerbeti. Rekli so mu, de je skopec; on pa vsiga tega ni porajtal, tudi ne kervavo zaslueniga denarja zapijal, kakor njegovi tovari.
Zvejo preteklo zimo, de bo v drugo jamo delati el, ter ga posiloma nagovorijo, de jim za odhodnjo
maselc ganja plaa, naj bi zidane volje bili. Pa kaj bo maselc ganja za ljudi, ki ganje kakor vodo pijo! Vloijo in sklenejo tovara prav hudo vpijaniti. Sro-mak ga je preve potegnil, reko: saj moje denarje velja! Pa hitro ga je ganje goljfalo. Ne derijo ga noge , ne nosi mu glava ; clo jezik se mu ne obraa. Vlee se, in hoe pijanino prespati; hudobni mu pa pokoja ne dajo, temu ga po silim z ganjem tako na-lijejo, de se viej ne zave. Na to ga s ernimi perti pokrijejo in se nad njim derejo, kakor bi nad merliam bile peli. Oh , le prehitro se je ala v alostno resnico premenila!
Mo se izdrami, ene in otrok spomni, ki jih skerbi po oetu, ter po malim, e ravno ves v ta mi, k domu koleha. Vlee se, in ne vstane ve; v kratkih dneh ga pogrebniki pokopat neso; uboga vdova in pa dvoje zapuenih srot za rajnim joka. Tako se vraji smeh v alost in jok premeni, in vsim tistim ojstro ibo uga, ki piti silijo , ter se jim dobro zdi tovara vpijaniti.
Goree so gospod fajmoter na erni jami povedali, de je vsim pogorela; pa kaj pomaga, ker se beseda e tako lepa in sveta takih brezdunikov ne prime, ki se otresejo in e huje pijejo! Pijanec se preoberne, kadar se prekucne. V erne bukve pa zasluijo, de jih zapiemo, naj jih berejo , ki preradi piti dajajo, pa se raji piti silijo. Persilena re ne stori dobriga, in Bog nas vari take dobre volje! Ljubomir.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si