PoStntna plačana y gotovini, Štev. 19. V Liubliani, dne 11. maja 1933. Posamazna Ste v. Din 1*— Leto XVI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulloa 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Ozhaia vsak četrtek Naročnina ta tnzerastro: četrtletno I Din, polletno II Bla, celoletno it Dli; n Inozemstvo nun »merlkei Četrtletno Ii Dli, polletno 24 Dlo, celoletno 48 Dli, Amerika letno I dolar. — Ratoa poitne hranilnice, podrslnlce t Ljnslfanl, it. 10.711 Naš sadjarski parlament je zboroval Ogromno delo za pospeševanje slovenskega sadjarstva — Gospodarska stiska se občuti tudi v Sadjarskem in vrtnarskem društvu V nedeljo dopoldne se je vršil v dvorani De- [ Poročilo računskih pregledovalcev je podal lavske zbornice v Ljubljani redni občni zbor Sad- g. Ante Gaber, ki je ugotovil, da so računi v vzor-jarskega in vrtnarskega društva, ki so se ga ude-' nem redu. Predlagal je zahvalo blagajniku za ležili številni odposlanci podružnic iz vse drav-j ogromno delo. Na predlog g. Jurka je bila izre-ske banovine. Zbor je otvoril podpredsednik čena zahvala tudi odboru za vestno poslovanje, g. Martin Humek in v svojem nagovoru poudar- Odobren je bil nadalje proračun za leto 1933. v jal, da je težavno gospodarsko stanje vplivalo višini 254.500 Din. V zvezi s proračunom se je tudi na gibanje članstva, vendar se letos opaža, razvila daljša razprava o vprašanju nastavitve da zavednost med sadjarji znova narašča. Spo-' strokovnega tajnika, kakor je to predlagal v ime-ročil je, da je med letom zaradi bolehnosti odložil nu ljubljanske podružnice g. Lap. Načelno je bilo svoje mesto dolgoletni zaslužni predsednik, kme- j sprejeto, da se nastavi strokovni tajnik, ko se tijski svetnik g. Viljem Rohrman, ki mu vse član-! uredi vprašanje potrebnih sredstev. O. Sagadin stvo dolguje zahvalo za desetletno nesebično ie poudarjal, da bi morali sreski kmetijski odbori delo. Glavni odbor je zaradi tega stavil predlog, gmotno podpirati društvo, ki bi na ta način lahko da občni zbor imenuje zaslužnega g. Rohrmana dobilo sredstva za nastavitev strokovnega taj-za častnega predsednika, kar so zborovalci so-|nika. Pri razpravi je bila naglašena zahteva, da bi morali tudi država in banovina s podporami' omgočiti večja sredstva društvu, ki vrši veliko glasno sprejeli. V imenu ljubljanskega župana je zborovalce pozdravil magistratni nadsvetnik g. Jančigaj, pozdrave bana in podbana pa je zborovalcem izročil načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Zidanšek. Pozdrave je v imenu Kmetijske družbe izročil še njen tajnik g. Fran Kafol. Društveni tajnik g. Andrej Skulj je podal prav; g Josjp gtrekelj> za tajnjka nadzornik g. Andrej gospodarsko nalogo. Ker je glavnemu odboru po treh letih potekel čas, so se vršile volitve. Za predsednika je bil z vzklikom izvoljen g. Martin Humek. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen ravnatelj g. Josip Priol, za drugega podpredsednika nadzornik v p. j Skulj, za blagajnika pa profesor g. Josip Verbič. I V odbor so bili izvoljeni gg.: Fran Dobovišek (Boštanj), Mihael Kovačič (Sv. Peter pri Mari- obširno poslovno poročilo, iz katerega je razvidno, da je društvo zaradi vladajoče gospodarske stiske utrpelo izgubo na članstvu. Ob sklepu poslovnega leta 1933. je imelo 7500 članov to je (boru) Fran Goričan {Vig -a vas pri Vojniku)> za 1620 man, kakor ob zaključku leta 1931. Na- j Fran Istenig (Qorenji LogatecX Fnm Kafo, (Ljub_ daljnjega krčenja menda ne bo saj se je članstvo ,jana) Mjlo§ Levstjk (Ce,je) M Fran Lukman letos pri nekaterih podružnicah zopet dv.gmo. (Lju51jana)) Peter Močnik (studenci pri Mari-Gospodarske tezkoce pa so vplivale tudi na pla-iboru) inž. Valentin Petkovšek (Št. Jurij ob južni čevanje članarine. Kljub opominom je bilo ob železnici)> Ljudevit Sagadin (Ptuj), inž. Ivo Zu-konpu leta se nad 400 neplačanih članarin; to šte- . (Grm) , Janko žjrovnik (Kranj) za na. vilo pa se je zdaj vendar skrčilo na 200 kar po- mestnike pa so bili izvo]jeni gg.: Vitko Jurko (Dol men. za društvo se vedno 5000 Din izgube. | Hrastniku)> Josi Novak (Qornjj grad) Anton Hrbtenica društva so delovne podružnice. Ve- Brinovgek (št Andraž prj Velenju)i inž Jos. sku, črna njih se lepo razvija in uveljavlja, vendar so bk. (Qorenji Logatec), Anton Lap (Ljubljana), Ja-med njim. tudi take, ki počasi umirajo. Lam je k b s , (Črnomelj), Ant. Flego (Ljubljana), bilo 182 podružnic s 5887 clam. Letos Je priraslo ^ p Pahernjk (Vuhred) Fran Vardjan (§ t je bilo lani' 7 novih podružnic. Pri podružnicah 276 predavanj in 60 tečajev. Lastne drevesnice ima 51 podružnic s 55 300 drevesci. Društveno glasilo «Sadjar in vrtnar» je tudi lani vršilo v polni meri svojo nalogo. Prvo letošnjo številko je posvetilo sadnemu izboru, ki je bil dokončno določen. Številki je bil dodan tudi poseben zemljevid s sadnimi okrožji. Banska uprava je odkupila 4000 izvodov te posebne izdaje. Pred leti ustanovljeni drevesničarski odsek je določil osnovne smernice za vzgojo sadnega naraščaja, ki vsebujejo predpise glede kakovosti dreves, glede cepljenja in glede jamstva dreves-ničarjev za pristnost sorte za dobo petih let po saditvi. Društvo je lani posvetilo posebno pažnjo izpremembi lovskega zakona. Blagajniško poročilo je podal profesor g. Verbič, ki je poudarjal, da se je čisto premoženje zaradi izpadka dohodkov v zvezi s krčenjem števila članov zmanjšalo od 54.384 Din ob koncu leta 1931. na 30.129 Din. Za tekoče poslovno leto je društvo zmanjšalo izdatke, kolikor se je dalo. Jurij ob južni železnici), Anton Šega (Ptuj), Ivan Hrovat (Ihan) in Anton Lovše (Notranje gorice pri Brezovici). Naposled sta bila za ptegledo-valca računov izvoljena gg. Ante Gaber in Teodor Drenik. Po izvršenih volitvah so zborovale' razpravljali o predlogih odbora in podružnic. Občni zbor je najprej odobril izvolitev odbora drevesničar-skega odseka (predsednik g. Kovačič, člana gg. Anton Jelen iz Št. Ilja pri Velenju in Luka Cegnar iz Dorfarjev). Sprejet je bil predlog gosp. Gabra glede potrebe zakona za varstvo ptic. Tajnik g. Skulj je podrobno tolmačil predlog glavnega odbora glede izpremembe lovskega zakona za zaščito sadnega drevja pred zajcem, in sicer v smislu spomenice, ki je bila predložena odločilnim činiteljem. Sprejeti so bili predlog glede na-saditve sadnega drevja ob banovinskih in državnih cestah, predlog glede nadzorstva pri prodaji semen in glede jamstva za kakovost semen, predlog ljubljanske podružnice glede pridelovanja ze-lenjadnega in cvetnega semenja in glede potrebe ustanovitve vrtnarske šole. Sprejet je bil tudi predlog ljubljanske podružnice, da se ustanovi v okviru društva odsek za vrtnarstvo in cvetličarstvo. Več predlogov je prišlo glede organizacije ! prodaje sadja. Obširno utemeljitev je podal g. Sagadin, ki je poročal o načrtu za vnovčevanje in prodajo sadja na zadružni podlagi in o odporu poklicne trgovine. O tem vprašanju se je razvila daljša razprava. Med drugim je bila postavljena zahteva, da se uvede legitimiranje sadnih naku-povalcev v s.vrho odstranitve škodljivega meše-tarstva. Na predlog g. Sagadina je bila sprejeta resolucija, po kateri skupščina odobrava sklep glavnega odbora, da Se sadna trgovina organizira na zadružni podlagi v sodelovanju s solidno trgovino, odločno pa se odklanja akcija proti zadružni misli. Sprejeti so bili še razni predlogi podružnic glede določitve časa za obiranje sadja, da se prepreči obiranje nezrelega sadja, glede pokončava-nja sadnih škodljivcev in glede sredstev za po-končavanje, glede sadnih sušilnic, glede taksne prostosti za vloge in glede podpiranja društva od sreskih kmetijskih odborov. Prihodnja skupščina bo v Mariboru. Narodno delavstvo za slovenstvo Maribora Na verandi pivovarne Uniona v Mariboru se je zbrala v nedeljo dopoldne ogromna množica narodnega delavstva in nameščencev iz Maribora in okolice, da pokaže svoje jugoslovensko prepričanje in se zavzame za svoje pravice. Zborovanje je bilo tako veličastno, kakršnega Maribor že ni videl od 1918. dalje. Otvoril je shod predsednik mariborske podružnice Narodne strokovne zveze g. Bajt, ki je pozdravil vse navzočne. Nato je zastopnik mariborske sokolske župe brat dr. Irgolič pozdravil zborovalce v imenu sokol-stva. Za njim so pozdravili zborovanje še v imenu Narodne odbrane g. dr. Vaulinik, v imenu narodnih zasebnih nameščencev g. Doležal, v imenu Potem je povzel besedo glavni govornik gospod Rudolf T u m p e j, burno pozdravljen od tisočglave množice. Govornik se je dotaknil v svojih izvajanjih krivic, ki jih doživlja naše delovno ljudstvo zaradi vsiljivih tujcev, obenem pa je ožigosal postooanje naših oblastev glede izvajanja zakona o tujih nameščencih. Za njim je govoril g. Vojska, ki je zlasti obsojal nemškutarjenje v narodnem Mariboru ter navedel več primerov iz mariborskega javnega življenja. Slednjič je povzel besedo narodni poslanec g. dr. Pivko, ki se je pridružil narodni manifestaciji. Po teh govorih je predsednik g. Bajt prečital resolucijo, v kateri zbrani zborovalci pozivajo narodnega delavst.a na Teznem g. Tomažič, v i oblastva in slovensko javnost, naj izvršuje načelo imenu železniških delavcev g. Ogrizek. |naroduega edinstva na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da se prepreči uporabljanje nemščine v občevanju s strankami in da se odpravi nemščina po mariborskih šolah. Resolucija Nj. Vel. kralju je bila odposlana z zborovanja vdanostna brzojavka, nato pa je ogromni sprevod krenil po mestnih ulicah pred stanovanje gene- »SS^SS^ ri??^ rala Maistra, ki so mu bile prirejene viharne po- stoječi marksistični konzumni domovi, zahteva strogo revizijo delavskih zbornic in razpis volitev v te zbornice pod vodstvom državnih oblastev. Naposled zahteva, da se z zakonom določi, koliko najmanj sme znašati plača delavca, da lahko živi. častitve. Sprevod je nato zavil skozi mesto čez državni most na Kralja Petra trg, kjer ga je nagovoril g. Tumpej, godba pa je zaigrala himno, Množica se je nato mirno razšla. Uspešen razvoj vsedržavne stranke okrog Ljubljane V dvorani restavracije «Zvezde* je bil v nedeljo dopoldne redni občni zbor sreske organizacije JRKD za ljubljansko okolico. Predsednik g. Pipan je ob otvoritvi posebej pozdravil poslanca g. Komana, zastopnika banovinskega tajništva g. Parcerja, banovinskega svetnika g. P°b; nika, zastopnika «Jutra> in vse odposlance. Obširno je poročal o delu tajnik g. Borštnik z Viča. JRKD šteje v ljubljanski okolici 37 krajevnih organizacij, tako da obstoje postojanke stranke v vseh občinah razen na Črnučah in na Črnem vrhu. Število članov se je od ustanovitve stranke do danes pomnožilo za 100 odstotkov. Najbolj delavne organizacije imajo Ig, Vič, Vrhnika in Št. Vid. Po tajniškem poročilu je podal g. Borštnik tudi blagajniško, nato pa je skupščina na predlog preglednika računov g. F 1 a v s a odboru soglasno izrekla razrešnico. Narodni poslanec g. Koman je nato podrobno razpravljal o državnem proračunu, o varčevanju, ki ga gospodarska stiska nalaga vladi, o pomanjkanju kreditov in o vseh težavah gospodarstva. G. poslanec je zlasti še poročal o predlogih, ki jih pripravlja poslanski klub JRKD v pogledu ozdravljenja našega denarništva, obnove denarne gibljivosti denarnih zavodov, končne rešitve vprašanja kmečkih dolgov in sploh oživljenja celotnega gospodarstva. Položaj na denarnem trgu je tak, da bo treba obsežnih ukrepov, pri tem pa se bo moralo gledati zlasti na to, da ostane veljava dinarja nedotaknjena. Izčrpno je g. poslanec poročal o zunanjepolitičnih vprašanjih in o političnem delu države. Posebej se je dotaknil žalostnih punktacij in velike narodne manifestacije v Nišu. Povedal je tudi, da bo ljubljanska okolica v prihodnosti volila po dva poslanca. Združenje občin se bo izvršilo na ta način, da bo vsaka občina članstvo ne delilo med premožne in manj pra možne, pač pa naj bi na lastno pobudo po svoj moči prispeval vsak, kolikor več more. Imovini organizacij naj bi se izkušala povečati zlasti dobro pripravljenimi prireditvami. Po kratki! govorih g. Ramovša, g. Dovča iz Most, g. Kališa 1 Šmartnega pod šmarno goro in g. Flajsa iz Zeli| melj je bil soglasno sprejet predlog podpredse nika g. Meseca, da se višina članarine prepustil krajevnim organizacijam, najmanj pa naj znaša letno 3 Din. Nato je prišel v razpravo načrt, kje naj se v najbližji bodočnosti priredijo večji shodi. Tajnik I g. Borštnik je poročal, da so v načrtu shodi na: Viču, v Preserju, Beričevem, Št. Vidu in na Igu, Vsi odposlanci so izrazili željo, naj bi se čimbolj pogosto prirejali. Pri točki o samostojnih predlogih je odposlanec g. Jamnik z Viča sprožil vprašanje o skorajšnji ustanovitvi gospodarskega sveta, ki bi se bi moral osnovati že v juniju lani. V smislu spomenice, ki jo je v imenu viške organizacije prečital, in po kratkem razgovoru, v katerega so posegli poslanec g. Koman, odposlanec g. Kovač in podpredsednik g. Mesec, je bil soglasno sprejet sklep, ^ naj se osrednjemu odboru JRKD, vladi in poslancem sporoči želja, da se gospodarski svet v najkrajšem času organizira. Za tem so odposlanci sprožili še dolgo vrsto perečih gospodarskih in socialnih vprašanj, tako zlasti o zavarovanju kmetijskih delavcev in o za- štela vsaj po 3000 prebivalcev. Pri vprašanju agrarne reforme je navedel, da bo ta reforma zadela tudi cerkvena posestva. Na koncu je razpravljal še o novih zakonih, ki se pripravljajo, tako o zakonu o telesni vzgoji in o zakonu o gasilcih. Poročilo poslanca g. Komana je skupščina z odobravanjem sprejela na znanje. Po kratkih govorih zastopnika banovinskega tajništva g. Parcerja in banovinskega svetnika g. Babnika, ki je izčrpno poročal o vprašanjih kmetijske politike in o banovinskem proračunu, se je razvila živahna razprava, v katero so po segli odposlanci skoro vseh organizacij v srezu. G. Ceru iz Zgornje Šiške je govoril o uradništvu, g. Čepelnik iz Iške vasi je izpregovoril glede podpor, g. Kos iz Ljubljane o potrebi, da se nekaj ukrene proti tujcem, ki imajo tovarne v naši državi, župan g. Šeme iz Most o previsokih pri- zarovanju pred nezgodami, ki je potrebno tudi za stojbinah. ki jih občine plačujejo za cepljenje koz, kmečke gospodarje. Odposlanec g. Medved se g. Kovač z Rudnika o novi stranki, ki se snuje, zavzemal za borbo proti šušmarstvu v obrtništvu!! To zadnje vprašanje je pojasnil poslanec g. Ko- g. Ogrin z Laverce pa proti nadlogi, ki jo za de« man, da je nova stranka izšla iz kluba, ki je | želane pomenijo brezštevilni potujoči brezposelni;! prvotno štel do 30 poslancev, od katerih pa se je • Živahni razgovor se je razvil o vprašanju, kako | že polovica vrnila v JRKD. O vprašanju, kako naj j naj bi oblastva omejila in zatrla nezakonito pro- J bi se shodi JRKD pripravljali v bodoče čim bolj dajanje vina na deželi. Odposlanec g. Ramovš je smotrno, so govorili odposlanci g. Tomaž iz Z?or- povabil državne nameščence v stranko. Navedel nje Šiške, g. Grad iz Beričevega, g. Ramovš iz je tudi, da se na deželi pogosto pojavljajo ljudje, Borovnice in g. Šušteršič iz Št. Vida, pojasnila pa ki na sumljiv način za malenkostne obresti po-dala poslanec g. Koman in tajnik g. Borštnik nujajo posojila. Veliko pozornost je skupščina Živahna razprava se je razvila o vprašanju posvetila tudi gibanju, ki ga izkazujejo nekatera članarine. Tajnik g. Borštnik je poročal o pred- rr.zpuščena prosvetna društva, logu banovinskega tajništva, naj bi stranka po > iskala med svojimi člani ljudi, ki bi prispevali večje zneske v sresko blagajno. V ta namen naj bi vsaka organizacija sestavila imenik premnž nejših članov, ki bi prispevali v to svrho. V razgovoru je odposlanec g. Kovač menil, da bi se Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe? Ivan Albreht: 1 Bogastvo zvestobe Smrt in zaroka Natanko na dan svetega Avguština, svojega patrona, je sredi najlepšega majniškega cvetja oče Plaznik za vedno zatisnil oči. Bilo je sredi dopoldneva, ko se po cvetiu in travi še bleste rosni biseri v soncu. Pod oknom bolnikove sobe je bil vrt kakor sam božji paradiž. Po drevju so skakljale in se pozibavale razigrane ptice pevke ter žgoleč in gostoleč razodevale svoje veselje, češ: «Kako lep, lep, nebeško lep je ta prebudi pomladni svet!* Kamor seže oko, povsod sočno zelenje. In v zelenju cvetje. Tu zlatoni.nene kalužnice in neštete zlatice, tam bele in rožno nadahnjene marjetice, po prisojnih brdih temnovijoličasti svišč s svojimi pokončnimi cvetnimi čašami,''kakor da je pregrnjena slavnostna miza za slavnostne goste. Drevje je vse v nedeljskem nakitu. Slednje kliče in vabi k sebi. Roji marljivih čebel obletavajo cvetje, godmjavi čmrlji se zibljejo s cveta na cvet in metulji, metulji! Oj, kakor snežen je glogov beliu, za njim jadra citronček, z druge strani pestri pavlinčki in neštevilo njih, drug lepši od drugega, celi roji malih modrinov s sinjimi krili, pa biserniki in bojarski admirali, neprekosljivo bogat svet lepote in razkošja. Ali ne nosi lastovka ognjenega dragulja ped vratom? Kako razposajeno se vendar smejejo grlice v krošnji košate bukve. Z jablane se oglaša ščinkavec, nekje v grmovju kliče kos družico, a visoko ped nebo se vrtinčasto vzpenja škrjanček in gostoli, gostoli, da se kakor v čudovitem snu staplja njegova pesem z morjem sončnih pramenov v eno razkošno, brezimno ubranost in lepoto. Joj, kako lep, neizmerno lep je ta sveži pomladni svet, ki ga trudne oči očeta Plaznika ne smejo in ne morejo več gledati, ne danes in ne nikdar več! Soba, kjer leži gospodar Avguštin, je polna vonja po svečah in kadilu. Ob vznožju stoji duhovnik, sivolasi gospod Luka, in polglasno bere molitve za umirajoče. Ob vzglavju kleči žena Matilda. Rdeče obrobljene oči so brez solz . in lice zgolj izraz bolečine. Trideset let je verno drueo-vala možu, delila ž njim radosti in bridkosti. Popolnoma se je strnila v eno s tem tršatim, malo-besednim možakom, ki zdaj odhaja. Tam v ad-ventu ga je bilo prijelo in potem je bolezen iz dneva v dan boij zmagovala. Šest mesecev je Plaznikovka upala in trepetala, nešteto noči skrivaj prejokala in prosila Boga, naj ji vsaj še malo ohrani inoža. Zdaj, ko je videla, da je vse zaman, ni bilo nobene solze več v njenih očeh. Vse je posušila dolgotrajna bolečina. Kraj matere je stal Plaznikov edinec Klemen in držal umirajočemu očetu gorečo svečo. Za njima je klečala in skrivala objokani obraz v dlani rejenka Pavla. Zdaj pa zdaj jo je premagal glasen plač, ki se je mešal z bolnikovim hropenjem in duhovnikovo molitvijo kakor krik zbegane, v puščo pregnane živali s skrivnostnim šumom, ki nastaja včasih pred nevihto po gozdeh. Spredaj v hiši so bili v molitvi zbrani sosedje in sosede ter so pričakovali,,, kdaj se zgodi tisto neizbežno. Nenadno je tedaj duhovnemu gospodu zasta!a| beseda, nalo pa je po kratkem premolku pozval:* Molimo za. rajnega!* Glave so se sklonile in vsa hiša je bila polna; edine prošnje: «Gospod, daj mu večni mir in pekoj in večni luč naj mu sveti!* Plaznikovka se je ječe vrgla možu na ohla« jene prsi, Klemen si je otiral solze, a Pavla je vedno klečala in ni mogla razumeti. «Bog vas tolaži!* se je poslovil gospod Luka; in Pavla se je dvignila. Mrličeve osteklenele oči' . so bile mirno zamaknjene nekam skozi okno. Ko se je Pavlin pogled ujel z njimi, jo je zazeblo. Počasi je stopila k vzglavju in zaklopila veke,, medtem ko je sosed D reven položil po stari šegi. na vsako po en srebrnik in je mati Drevenka i belo rutico zavezala mrliču usta, da se mu ne bi povesila in razklenila spodnja čeljust. Klemena je tiščalo v prsih. S silo je odtrgal ! mater od mrtvega očeta in jo skoro odnesel gor ■ v čumnato ter jo položil na posteljo. Govoril ji je, , da sam ni vedel kaj, ko pa je odšel, je srečal v -veži Pavlo. Bila je kakor senca in čisto izgubljena. . Morda sta se srečala s pogledi, nemara pa tudi i ssmo z otožno mislijo. Kakorkoli: Klemen je ne- ■ vede in skoro nehote segel dekletu v roko in i vzdihnil: «Sina že, sina,* se je oglasila stara Burnica, zgubana kakor razsušena zemlja in zgrbljena, da je bila vsa kakor stlačena k tlom, «ali sam ne bo mogel vsemu kaj. Zdaj jim je bilo lahko: štirje, prav za skedenj mlatičev! Naj bo Klemen še tak, bo le manjkalo četrtega!*, «Si hotela reči četrte*, si je nažgal pipo oče Dreven. «Gospodinje bo treba mlademu, gospodinje, ker Matildo bo tole stisnilo.* «Kaj gospodinje, saj imajo Pavlo*, je odločala Burnica. «Kamorkoli gredo ponjo, ne bodo našli boljše.* Nekaj se jih je zaporedno odkašljalo, češ: «Čas prinese svoje, čudežev pa bolj malo!* Ta in oni se je ozrl po sobi, ako ni morda kateri domačih v bližini. Ker ni bilo nikogar, se je beseda kmalu tako razvnela, da so ljudje čisto pozabili rajnega in ugibali samo o nevesti za mladega. Kar je bilo mater z odraslimi hčerami, so se vse protivile misli, da bi utegnila kdaj Pavla postati Plaznikovka. «Je že res, da je pridna, a kri le potegne s krvjo*, je dokazovala Pucovka. «Strženovi niso bili nikoli nič prida in se dekle lahko za srečno šteje, da so jo stari potegnili po svetu.* «Nič ne rečem,* se je oglasil Dreven, etako črno pa le ni! Nesreča lahko vsakogar obišče!* cNesreča gor, nesreča dol, sam je bil Stržen kriv! Kaj se mu je bilo treba bratiti z jaro gospodo! Grunta naj bi se bil držal in pri vilah ostal, pa bi bil lahko še danes v Prelomu pošten gospodar. Samo prevzetnost ga je zmotila!* se je bolj in bolj vnemala Pucovka. Stara, že skoro pozabljena zgodba je oživela. Pred kakimi dvajsetimi leti je bil Andrej Stržen zadovoljen kmet v Prelomu. Mlada žena, brhka Meta, mu je bila povila že dvoje otrok. Starejši je bil fant in so ga krstili za Tineta, drugorojeno je bilo dekletce. Za Pavlo so jo krstili in Plaznikovka ji je botrovala. Pa je dospel, s Tirolskega menda, prihajač in zapletel Stržena v nekšne sanjave načrte: da bosta kuhala zdravilno olje iz hojevine in kaj še vem kaj. Tujec ni imel denarja, Stržen tudi ne, a poslednji je imel kmetijo in nanjo so tovarne rade poslale potrebne stroje na upanje. Samo nekšne papirje je moral podpisati Stržen, pa je bilo opravljeno. Potlej se je godilo Bog ve kako. Tirolec se je vozaril okrog in igral velikega gospoda, Stržen pa je kuhal v tovarni, zanemarjal svoje delo, kupoval od kmetov hojevino in lezel v dolgove. Leto dni je šlo tako, iz dneva v dan bolj navzdol. Tovarna, ki je dobavila stroje, je začela pritiskati. Na mah so se vnele pravde. Tirolec je izginil kakor kafra, po Prelomu pa je završalo, da se Strženovo maje. Pol leta za tem je bil Andrej samo še po imenu gospodar; Da bi rešil dom, se je napotil v Ameriko. Čez nekaj mesecev za tem je pisal ženi, naj nič več ne upa in naj se ne brani. Potem je bilo Strženovo kmalu prodano. Andrej je sporočil ženi, naj pride s sinkom in hčerko za njim. Da jim bo v kratkem poslal karte, je pisal, in naj se žena nikar preveč ne žalosti. Novi svet daje kruha mnogim ljudem in bo morda še tudi njim obilo povrnil, kar jim je vzela lokavost stare domovine. Medtem ko je Meta čakala, je Pavlica obolela. «Kam hočeš z bolnim otrokom na tako pot?* se je tedaj dete zasmililo botri Plaznikovki. «če že res mora biti tako, pusti otroka pri nas. Kakor na Dunaju, v Salzburgu ln Innsbrucku aretiranih mnogo narodnih socialistov, ki so demonstrirali proti prepovedi uniform. Na Dunaju je bilo aretiranih nad 100 narodnih socialistov. Ruski komisar za zunanjo trgovino Rosenholz je podal daljše izjave o novih smernicah ruske trgovinske politike. Naglasil je, da bo v pogledu nabav Rusije v tujini prišlo do važnih izprememb. Govoreč o trgovinskih odnošajih s Poljsko je Rosenholz naglasil, da so se v zadnjem času zelo izboljšali in da je prišlo med gospodarskimi krogi Poljske in Rusije do velikega zbližanja, kar bo gotovo imelo obojestransko ugodne posledice. Kar se tiče Nemčije, je ruski izvoz tjakaj resno ogrožen zaradi kmetijskih carin in zaradi preganjanja ruskih gospodarskih organizacij po nemških oblastvih. Rosenholz je Izrazil nado, da bodo nemška oblastva sama spoznala škodljivost takega postopanja ter da bodo v lastno korist iskala povratka v naravne odnošaje. S Francijo Rusija, žal, še nima trgovinske pogodbe, vendar pa upa, da se bo po sklenitvi pogodbe o nenapadanju tudi v pogledu medsebojnih trgovinskih odnošajev pokazalo znatno izboljšanj* Na Poljskem so se v ponedeljek vršile volitve državnega predsednika ln je bil ponovno izvoijen dr. Ignacij Moscicki. Volijo ga poslanci in senatorji. Za dr. Moscickega bo glasovale vse vladne stranke, kmetijska stranka, židovska skupina in nekatere manjše opozicijske skupine. Glavne opozicijske skupine se volitev niso udeležile. V ponedeljek je imel v ameriškem radiu ameriški predsednik Roosevelt govor o svojem načrtu za svetovno gospodarsko obnovo. Postavil je štiri točke: 1.) Znižanje oborožitve in s tem obenem zmanjšanje strahu pred oboroženimi napadi kakor tudi znižanje državnih izdatkov in s tem znatna razbremenitev celotnega gospodarstva. 2.) Znižanje carinskih tarif in odstranitev raznih drugih omejitev v mednarodni izmenjavi dobrin. 3.) Ustaljenje valut. 4.) Obnova prijateljskih odnošajev med narodi in medseboj- nega zaupanja. Potem Je govoril Roosevelt še o ameriškem gospodarstvu in o ukrepih ameriške vlade, da se povišajo blagovne cene. Glede na padec dolarja, ki je nameravan za oživljenje gospodarstva, je menil, da vlada ne bo dopustila, da bi se oslabljenje dolarja zlorabljalo. Na Daljnem vzhodu so začeli Japonci novo ofenzivo proti Kitajcem, in sicer so japonske čete začele južno od velikega kitajskega zidu napade, da bi pregnale Kitajce z desnega brega reke Luana. Kakor poročajo listi, pošiljajo Rusi čete proti mandžurski meji. KARTELJEVO PRI MIRNI PECI. V nedeljo so nam člani prosvetnega odseka sokolske čete zaigrali veseloigro «Kje je meja». Po igri so bili ljubki otroški nastopi. Nazadnje so nam pa pokazale članice sosednega mirnopeškega društva, kaj znajo, in so prav odlično izvajale več prostih vaj. Tudi naši fantje so navdušeni za petje in telovadbo in se prav pridno vadijo. — Te dni nam merijo tolikanj potrebno cesto do Novega mesta. Če bo kaj iz tega, bo to velika pridobitev za naše kraje. LJUBLJANA. (Smrtna kosa.) V nedeljo je umrla v Ljubljani v lepi starosti 77 let gospa Marija Obrekarjeva, mati gospoda Rudolfa Obre-karja, šolskega upravitelja v Mirni peči. Naj v miru počiva! POLJČANE. (Smrtna k o s a.) V petek po poldne je preminil ugledni tukajšnji trgovec g. Rudolf Antončič. Štel je komaj 39 let in je bil do zadnjih dni na videz čisto zdrav, v resnici pa je nosil kal bolezni v sebi že od prevrata sem, ko je bil prišel iz ruskega ujetništva, kjer je preživel pet hudih let trpljenja po tamošnjih rudnikih, kar ga je živčno uničilo. Doma je bil iz Brežic in sin znanega tamošnjega posestnika in upokojenega tajnika pri glavarstvu. Že v zgodnji mladosti je kazal nadarjenost za trgovski poklic, ki se ga je I izučil v Šmarju pri Jelšah. S svojo družico, ki je z njo lani obhajal desetletnico skupnega življenja in združenega trgovskega delovanja, je prišel v Poljčane leta 1923. Pokojnik je podpiral Sokola, bil član Čitalnice, gasilnega društva, podružnice Slovenskega planinskega društva in strelske dru- žine. Koliko prijateljev in znancev je Imel, je pokazal lep pogreb v nedeljo. Pevci Sokola so mu zapeli «Vigred» in «Blagor mu». Naj bo ohranjen pokojniku blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje 1 PREKOPA PRI BT. JERNEJU. Tudi nas Je stiska potisnila v največjo varčnost in v umno in pridno gospodarstvo. Kljub stiski si je naše pridno gasilno društvo nabavilo moderno novo motorno brizgalno, na katero smo Prekopčani ponosni. Mnogo je bilo truda in dela, preden smo se odločili v teh časih za nakup brizgalne. Na bin-koštni ponedeljek 5. junija bo društvo na svečan način blagoslovilo brizgalno. V zvezi s to svečanostjo privede šentjernejska gasilska župa vsa včlanjena društva k skupni vaji, odnosno na župni zlet. Naj ne manjka člana župe na tej svečanosti. Prosimo sosedna društva, naj opuste vse prireditve na ta dan in nas obiščejo. Za člane v krojih je popoldanski blagoslov obvezen. Po blagoslovitvi pa se hočemo tudi mi malo poveseliti, kar se bo zgodilo na vrtu načelnika tov. Franca Colariča in v vseh gostilniških prostorih. Pri vsej prireditvi bo sodelovala priznana gasilska godba iz Kostanjevice. Da bodo udeleženci zadovoljni, jamči društvo. Natančnejši program bo razviden s plakatov. Tovariši gasilci in naši prijatelji, na binkoštni ponedeljek vsi na Prekopo! SV. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU. Prostovoljno gasilno društvo bo obhajalo 21. t. m. petletnico obstoja z blagoslovitvijo gasilskega avtomobila. Kumovala bo ga. Marjeta Potočnikova, posestnica iz Loke. Vljudno vabimo tovariše gasilce in prijatelje gasilstva, naj se polno-številno udeležijo prireditve. VRHNIKA. (Smrtna kosa.) Pretekli teden je umrla na Vrhniki 84letna Marjeta Mihovčeva, vzorna mati, ki je rodila 16 otrok, od katerih je večina še pri življenju. Blaga žena, ki je pretrpela na svetu obilo gorja, je bila pokopana baš na materinski dan v nedeljo. Plemeniti pokojnici, ki je bila spoštovana na Vrhniki in v vsej širni okolici, kjer so jo poznali, je bila mati višjega monterja mestne občine ljubljanske g. Načeta in znanega trgovca na Vrhniki g. Ivana. Bodi ohranjen plemeniti ženi najlepši spomin! Edina dota. A: «Torej že imaš domačega prijatelja?» B: «Da, in to je tudi edino, kar mi je žena prinesla za doto .. .> svojega ga bom imela in se brigala zanj, da ti ga ohranim živega.* Strženki se je krčilo srce, vendar se je vdala, češ: «Nemara se tam zunaj v svetu res kaj pre-drugači. Saj si ne morem misliti, da za zmeraj odhajam iz Preloma. Ko si opomoremo, se vrnemo.. cKakopalo, je pomagala botra Matilda. «Ko-liko jih je že žalostnih odšlo in so se srečni in veseli vrnili !> «Samo...» je pričela StržeLka, a ji je beseda brž utonila v solzah. Mislila je na vse tiste neštete, ki so se tudi bili iz gorja in obupa napotili za srečo po.širokem svetu, pa jim ni bilo nikoli več dano videti, kako obseva sonce domačo vas. «Oh, no,> je razumela Plaznikovka, «če bi vam pa le kazalo tam bolje, se bo že kako uredilo. Saj se večkrat vozijo ljudje v Ameriko. Če bo na tem, mi boš pisala in pride lahko Pavla š kakšno pošteno druščino za teboj, kadar toliko odrase.* Tako je Strženka s Tinetom odpotovala, kmetijo so razprodali, Pavlica pa je prišla v Plaz-nikovo hišo, kjer z domačimi otroki niso imeli ereče. Razen Klemena jim je vse pomrlo, Strže-nova Pavla pa je ob botrini negi okrevala in si kmalu toliko opomogla, da je bila prav ljubek otročiček. Tako je ob mrtvaškem odru Avguština Plaz-nika oživela polpozabljena zgodba in bi bila še kdo ve koliko časa delala ljudem preglavice, da ni stopil Klemen v mrliško sobo. Bližnji so mu segali v roko in izpregovorili po nekaj okornih, tolažilnih besed, Klemen pa je samo skomignil z ramami, češ: «Seveda, čeprav človek ve, da prej ali slej mora priti tudi tole v goste, je nazadnje le vselej prezgodaj. Vsaj nekaj let naj bi bili oče še živeli.* V Klemenovi besedi je bilo tolikanj toplega miru, da so se nekaterim ženskam posvetile solze v očeh. Kmalu za Klemenom je prišla Matilda, vdova, mati, vsa izgubljena in strta. Čim je stopila v sobo, so jo oblile solze, da ni nikogar videla. Razločila je samo beli oder med svečami in čutila, da tam nemo počiva del nje same, tisti edini človek pod božjim soncem, ki mu je lahko vselej vse zaupala in potožila, tisti, ki je vedel iz slednje težave najti izhod in ni nikoli klonil. Ženske so tiho obkrožile Plaznikovko, toda ona ni slišala njih besedi. Joj, saj niti lastnega joka ni čula, tako ji je kljuvalo v glavi. «Če bi Pavle ne imela,»_se je slednjič spomnila, «bi nam bila še živina od lakote poginila te dni.» «Saj sem dejala,> je brž zmagovala Burnica, «;da je to dekle zlata vredno.> «Bog že ve, kaj komu dž», so pritrjevale nekatere ženice, medtem ko so druge govorile in zatrjevale, kako bi bile same pripravljene pomagati, če bi le vedele, da je res treba in prav. Čez čas je stopila v sobo še Pavla. Tiho kakor duh je prišla in ostala za vrati. Bila je deležna dosti sočutnih in božajočih pogledov, le Drevenka se je obrnila proč, ko je opazila sosedovo rejenko. Pavla tega ni niti videla in je na kratko povedala gospodinji, da je pri živini in drugi živadi vse opravljeno. Bilo je že kasno čez polnoč, ko so se ljudje počasi razšli. Pri mrliču je ostal razen domačih samo svetarnik, krivonogi Peter, ki je že kdo ve koliko let opravljal v Prelomu ta posel. Natrosil je na sveče soli, da ne bi prehitro gorele, strnil stenje in se napol zleknil po klopi za pečjo. Okrog rok si je ovil debel rožni venec in pozval domače: «Kar lepo ležite zdaj! Očetu bom že jaz stre-gel, kolikor bo zdaj treba.i Pavla se je zdrznila. Petrov glas se ji je zdel kakor odmev iz groba, tako je bil zamolkel in globok. Morda se je prav zavoljo tega spomnila: «Oh, Peter, menda vam še niti nič jesti nismo dali nocoj.. .> Prinesla mu je žganja in kruha in svetarnik je zadovoljno segel po jedi in pijači. Mati Matilda se je na sinovo prigovarjanje malo naslonila v čumnati na posteljo, Klemen in Pavla pa sta dru-govala svetarniku. «Kakor sem sirota brez staršev,> je dejala Pavla, «mi je zdaj le ljubše, da nisem nikoli doživljala tega udarca...» «Ej, res», je vzdihnil Peter. «Andreja je hitro pogoltnilo.! (Dalje prihodnjič.) GOSPODARSTVO Tedenski tržn! pregled ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Ljubljani so bile za kilogram žive teže nastopne cene: voli I. vrste 4 50 do 5"25, II. vrste 3 50 do 4 50, III. vrste 3'do 3'50, krave debele 3 do 4'50, klobasarice 2 do 3, teleta 5 do 7 Din. Klavne konje so prodajali po 300 do 400 Din, ostale pa do 4000 Din. Prasce za rejo, 6 do 12 tednov stare, so prodajali po 180 do 220 Din, težje tudi nekoliko draže. Na zadnjem ptujskem sejmu zo govejo živino so bile za kilogram žive teže naslednje cene: krave 2 do 375, telice 2^50 do 475, voli 3 do 4'50 fn biki po 2'50 do 3'50 Din. Konji so se prodajali po 500 do 3650 Din za glavo. Na svinjskem sejmu v Ptuju so se prasci prodajali po 100 do 200 Din za rilec, svinje na po 7 do 9'50 za kilogram žive teže. VINO. Vinska trgovina v dravski banovini je še vedno skoro na mrtvi točki. Prodajo se le ma-'enkostne količine po večini srednjih namiznih vin. Zato so tudi cene nestalne in se ravnajo po zahtevani količini. Enako je v vseh drugih banovinah naše države, kjer so večji pridelki in velike zaloge. Zlasti slaba je vinska trgovina z ba-natskimi vini, ki se ne morejo kljub izredno nizki ceni po 1 Din in še nižji nikamor spraviti. HMELJ. Na žateškem hmeljskem trgu je povpraševanje po hmelju nadalje zelo živahno. Zaradi majhnih zalog pristajajo kupci na vedno višje cene. Kupuje se predvsem za ameriški račun. Ob koncu tedna je znašala cena žateškemu hmelju že 2000 do 2200 Kč za 50 kg (87,40 do 96,15 Din za kilogram) nasproti 1750 do 2000 pred enim tednom in 1600 do 1800 pred 14 dnevi. Tudi po hmelju iz leta 1931. je bilo povpraševanje zelo živahno. Ta hmelj je ob koncu prejšnjega tedna že dosegel ceno 750 do 830 Kč za 50 kg (32,80 do 36,30 Din za kilogram) nasproti 500 do 600 Kč pred enim tednom in 450 do 550 Kč pred 14 dnevi. Cene naraščajo tudi v Niirnbergu v Nemčiji. Vrednost denar? a Na borzah smo dobili v devizah (prišteje se premija v znesku 28 in pol odstotka): 1 holandski goldinar za 23'06 do 23 17 Din; 1 ameriški dolar za 4819 do 48'47 Din; 100 francoskih frankov za 225 82 do 22694 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 90 do 17176 Din; 100 italijanskih lir za 298 79 do 301T9 Din; 100 nemških mark za 135014 do 1360 94 Din. Avstrijski šiling se trguje po 8'40 do 8'50 Din. Vojna škoda se je trgovala po 190 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 42 Din. Jej mi 15. maja: Polom - Vrbovec, Trbovlje, Cerknica, Ponikva ob južni železnici; 16. maja: Moravče, Kočevska reka, Studenec (srez Krško), Pilštanj, Krško-Videm, Lukovk (Trebnje); 19. maja: Beltinci, Sv.Lenard v Slovenskih goricah; 20. maja: Tržič. Kratke vesti in sadjarski tečaj. Razen kratkih predavanj o govedoreji, svinjereji in sadjarstvu se bodo vršila tudi obširna praktična razkazovanja v hlevih, svinjakih in v sadovnjakih. Tečaj se prične ob 8. dopolne in bo trajal z opoldanskim odmorom do 17. popoldne. Kmetovalcem iz dupljanskega, kriškega, kovorskega in nakelskega okoliša priporočamo, da se udeležijo tečaja v čim večjem številu. Predavanja dopoldne bodo važna tudi za gospodinje in dekleta. = Žrebčarska plemenilna postaja pri Sv. Juriju ob južni železnici. Pri Sv. Juriju ob južni železnici je na posestvu g. Martina Šporarja v neposredni bližini železniške postaje žrebčarska plemenilna postaja, kjer stojita dva žrebca belgijske pasme. Na to postajo se opozarjajo konjerejci iz celjskega, konjiškega, šmarskega in laškega sreza. DOMAČE NOVOSTI = Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto 15 septembra. Šola je dvoletna in ima internat za 60 gojencev in 57 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami. Za sprejem sta potrebni starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj izven zavoda stanujočih. Mesečna vzdrževalnina znaša od 25 do 300 Din in se določi po premoženjskih razmerah prosilcev. Prošnje za sprejem (kolek za 25 Din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija ter priložiti: krstni list, domovnico, od-pustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki žele znižanje mesečne vzdrže-valnine in banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka in gospodarskega stanja staršev in izjavo, da ostanejo po končanem šolanju na domači kmetiji. Podrobnejša pojasnila daje željo ravnateljstvo. = Kmetijski tečaj v Dupljah pri Tržiču. Sre-sko načelstvo kranjsko priredi v Dupljah pri Tržiču v nedeljo 14. t. m. celodneven živinorejski * Kraljev dar za spomenik Vuku Karadžicu. Nj. Vel. kralj je odredil, da se iz dvorske blagajne izplača odboru za postavitev spomenika Vuku Karadžiču v Lozniei 5000 Din kot prispevek prestolonaslednika Petra in kraljeviče v Tomislava in Andreja. * Kongres Jetnikov. Na svečan način so v soboto jugoslovenski četniki v Pčinju pri Kumano-vem proslavili tridesetletnico početka četniške akcije v borbi za narodno osvobojenje in uedi-njenje. Leta 1903. so prvič nastopili in od takrat do konca svetovne vojne krepKo sodelovali v osvobodilnih borbah. Na proslavi se je zbralo nad 1000 odposlancev iz vse države. Cetnike iz dravske banovine je zastopalo večje odposlanstvo pod vodstvom gg. Vladimira Kapusa in Hrovatina. V proslavo 301etnice je bila v soboto svečano blagoslovljena grobnica v Tabanovcu, kjer je padlo v osvobodilnih borbah največ četnikov. Po cerkvenih svečanostih se je vršilo slavnostno zborovanj©, ki ga je vodil četniški vojvoda Kosta Pečanac. Z velikimi počastitvami sta bili sprejeti pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in ministru za vojsko in mornarico. I * Lep shod poslanca Preko*-ška v Št. Rupertu nad Laškim. Predzadnjo nedeljo je imel poslanec g. Prekoršek shod v Št.- Rupertu nad Laškim, da čuje potrebe in želje ljudstva. Zborovanje je vodil šolski upravitelj g. Povh. Vsi prostori Selškove Mirko Brodnik: * 16 Goljava Vse v izbi je bilo še prav tako, kakor tisti dan, ko je Smrekarica umrla. Zato ni hotel prvi dan spati v njej. Šel je na podstrešje, in si pripravil ležišče na senu. * Po vasi se je hitro razvedelo, da se je mladi Kosmač vrnil. Preden je minila ura, je vedela že vsa vas. Tudi stari Kosmač je zvedel. Sedel je v krčmi in pil. Pil, kakor vse te dolge mesece, kar je bil sam. Ko mu je krčmar povedal, da je sin na vasi, je široko odprl usta in ga začudeno pogledal. «Kaj? Vrnil se je?» je zajecljaL «Janez se je vrnil? Daj, povejl Ali je res?> Starcu so se zašibila kolena. Ne da bi se bil zmenil za goste, ki so silili vanj, je pobral klobuk in šel. Domov je krenil. Na Goljavo, ki je bila nekoč tako lepa, tako mogočna, zdaj pa zapuščena, uborna. Pijanost ga je med potjo minila. Cisto trezen je bil, ko je odprl leso ia stopil na dvorišče. *Hej, Meta!$ Starka je prihitela na prag. Kar začudila se je, ko je čula spet prijazen glas. Tako prijazno gospodar že dolgo ni govoril. «Hej, Meta! Janez se je vrnil. Janez je na vasi!» «Kaj, Janezi Ali je res prišel? Kje je?» «Na vasi je. Vrnil se je. Goljava ga je priklicala!) Najrajši bi ji bil padel okoli vratu. Vedel je, če se Janez vrne, bo Goljava rešena, drugače bo morala propasti, kakor staro drevo, ki nima novih sokov, ker se mu suše korenine. Še stari Miha je prilezel iz hleva, ko je čul veseli gospodarjev glas. «Meta, ali imaš kaj v shrambi? Pripravi za Janeza! Vrnil se je», je neprestano ponavljal stari Kosmač. «Vrnil se je, sprejeti ga mora Goljava, kakor se spodobi!» Meto je zaskrbelo. Shramba je prazna. Nekoč so visele v njej težke krače. Zdaj je bilo komaj nekaj hlebcev črnega kruha. «Pa bom že kako naredila>, si je mislila. «Seveda, gospodar ima prav. Sprejeti ga bo treba, kakor se spodobi.. «Bo že šlo> je rekla. Kakor bi bilo prišlo novo življenje že ob sami vesti, da se mladi gospodar vrača!... Meta je skočila k sosedi. Ze. dolga leta sta si bili dobri, zato ji je tiho potožila, da nima ničesar v shrambi. In res, starka se je je usmilila in z zadovoljnim obrazom je Meta prinesla domov dobrotj da jih je komaj vlekla. Ni bilo toliko, toda Meta je bila že slabotna. Osmi križ jo je že tlačil k tlom ... Pripravila je večerjo, kakršne že dolgo ni bild na Goljavi. Stari Kosmač je stal na pragu, čeprav je bilo hladno, in gledal proti vasi. Bela cesta se je ostro odražala iz mraka. Semtertja je zagledal senco na njej. «Janez prihaja!* si je rekel in nekaj ort srcu ga je stisnilo. ,i Toda ko je prišla senca bliže, je videl, da nt Janez. In še pozno v noč je stal na pragu. Gledal je, gledal... Janeza ni bilo. Ko je ura na vaškem zvoniku odbila enajsto^ je zaklenil vrata in z ubitimi koraki krenil v sobo. Meta je stala ob ognjišču in s pobešen« glavo strmela v tla. Tudi njo je bolelo, da mladega ni bilo domov. Miha pa je šel skrivaj na vas gledat, kje je Janez. Pozno po polnoči se je vrnil na Goljavo in Meti tiho povedal, da je videl luč v KavčevI hiši, kjer je nekoč stanovala Janezova ljubica« Tretje poglavje. Tudi drugo jutro Janeza ni bilo domov. Start Kosmač je mrko gledal predse, ko je zvedel, kam je šel sin. «Domov ga ni bilo», je trpko rekel. Nič drugega. Sedel je v izbi za mizo, s pestmi podpiral glavo in dolgo, dolgo strmel predse. f gostilne so bili nabito polni. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je v poljudnih in stvarnih izvajanjih podal sliko dela narodne skupščine, ki je prevzela v hudih časih veliko odgovorno delo. Zadolžitev kmetov, visoka obrestna mera, nezaupanje v denar in denarne zavode, prizadevanje za pomoč kmetu zaradi nesorazmerno nizkih cen poljskim pridelkom, izterjavanje davkov in skrb za znižanje brezposelnosti so bila v glavnem vprašanja gospodarskega značaja, o katerih je govoril g. poslanec. Mnogo zanimanja in pritrjevanja je dosegel g. poslanec tudi za poročilo o novem občinskem zakonu, ki določa velike občine tam, kjer krajevne razmere to dopuščajo. Ob burnem pritrjevanju zborovalcev je izrekel poslanec ostro obsodbo nad onimi, ki so poizkušali rušiti osnove skupne domovine, ki tega početja ni smela še dalje mirno trpeti. Po obširni razpravi, pri kateri je govorilo več domačinov in domači župan gospod Pušnik, je bilo lepo uspelo zborovanje zaključeno z zaupnico in zahvalo g. poslancu. * 300 rudarskih rodbin v obupni bedi. Na znanem posvetovalnem sestanku pri banski upravi o položaju v rudarskih revirjih je bila stavljena zahteva, naj bi TPD velikonočne redukcije 412 rudarjev odložila vsaj za šest tednov, da bi se med tem časom organizirala zasilna dela in se na kak druga način našla sredstva za preživljanje bednih rudarskih rodbin. TPD na anketi ni mogla dati dokončnega odgovora, zdaj pa je odgovorila, da so redukcije neodložljive. Večina reduciranih rudarjev je delala svoj zadnji šiht v petek 28. aprila in od tedaj je najmanj 300 veččlanskih rudarskih družin brez vseh sredstev za najnujnejše življenjske potrebščine. Dokler so redniki teh družin delali, so zaslužili toliko, da je prišlo mesečno na vsakega rodbinskega člana vsaj po nekaj deseta-kov, zdaj pa so te družine že dolgo brez beliča in tudi brez hrane, ker so konzumi zanje zaprti in že davno izčrpani vsi krediti v drugih trgovinah. Izčrpani so tudi vsi pomožni in prehranjevalni odbori. Za organiziranje zasilnih del, pri katerih bi se začasno zaposlili redniki najbednej-Ših rodbin, je potrebno najmanj mesec dni. Za sestradane in obupane rodbine je to dolga doba, tako dolga, da lahko veliko število izinozganih delavcev, žen in otrok med tem časom pomrje od lakote. Skrajna beda se da preprečiti le s takojšnjo pomočjo, ki bi iznašala okroglo 150.000 Din, če računamo za vsako rodbino po 500 Din, kolikor je najnujneje potrebno za mesečno prehrano več-članske družine. ♦ Wcstfalski izseljenci pridejo na proslavo Narodne strokovne zveze. Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji je sporočila vodstvu Narodne strokovne zveze, da se udeleži llčlansko odposlanstvo slavnosti 251etnice gibanja narodnega delavstva. Na proslavo pridejo med drugimi predsednik zveze g. Pavel Bolha, podpredsednik zveze g. Dobršek, predsedniki društev iz Buerja, Dorstfelda, Ewinga, Linden-horsta in Osterfelda. Z njimi dospejo tudi zastopniki zveze naših izseljencev iz Holandije s predsednikom Jugoslovenske narodne podporne zveze v llolandiji. Naši izseljenci bodo pripeli na novi prapor NSZ spominski trak. Westfalski izseljenci dospejo v Ljubljano že 11. t. m. z večernim brzim vlakom ob 19.35. * Enotno soch.iiia skrbstvo v Trbovljah. Za zadnji seji je sklenil trboveljski občinski odbor, da se vse socialno-politično delo v občini osredotoči v občinskem socialnem odboru. V njem je pet občinskih odbornikov, k sodelovanju pa se pritegnejo tudi zastopniki onih korporacij, ki bodo v socialno-politične svrhe prispevale, in pa zastopniki važnejših dobrodelnih ustanov. Vse socialno-politično delovanje preide zdaj na ta odbor. To osredotočenje socialnega dela je bilo potrebno. Občina je dajala posameznim dobrodelnim ustanovam podpore in tako se je često dogodilo, da so uživali nekateri podpore od dveh ali celo več takih ustanov, drugi pa zopet od nikoder. Posledica osredotočenja je tudi razid dosedanjega prehranjevalnega odbora na občini. * Trboveljski slavfki v češkoslovaški. Dne 3. t. m. so se odpeljali naši mali trboveljski pevci na pevsko pot, da poneso našo pesem med brate Čehoslovake. Za pot jim je bilo vse v najlepšem redu pripravljeno. Železniška direkcija je dala na razpolago dva udobna vagona, ki sta vozila tudi preko meje, da malim pevcem ni bilo treba nikjer prestopati. Tudi za prehrano med dolgo vožnjo je bilo vse pripravljeno. Slavčke je spremljalo več učiteljev. Kakor javljajo iz Češkoslovaške, so bili naši mali slavčki povsod nad vse prijazno sprejeti in so na svojih koncertih povsod dosezali velike uspehe. * Na občnem zboru Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem pred dnevi je pri volitvah dosedanji zaslužni predsednik g. Kraiger izjavil, da mu njegovo zdravstveno stanje ukazuje odložitev tega častnega mesta. Za novega predsednika je bil nato izvoljen deželni poslanec g. dr. Petek. Po volitvah se je razvila živahna razprava o bodočem političnem delovanju. Te dni se vrši ustanovni občni zbor Kmečke zveze. Za predsednika je bil izvoljen zbornični svetnik g. G ril. Volitvam je sledil razgovor o najnujnejših korakih, ki se naj store v pomoč slovenskemu kmetu na Koroškem * Tudi iz vseh cerkev v Julijski krajini naj izgine naš jezik. V zadnjem času so pričela fašistična oblastva izvajati nov pritisk na slovensko in hrvatsko duhovščino v Julijski krajini. Na vse načine se trudijo, da bi pregnali slovenščino in in hrvaščino tudi iz cerkve, kjer sta našli poslednje zatočišče. Tako je bila ob koncu preteklega meseca pozvana k puljskemu prefektu vsa slovenska in hrvaška duhovščina v lstri. Puljski pre-fekt je zahteval od duhovnikov, naj ne pridigajo več v hrvaščini ali slovenščini, marveč le v italijanščini. Svojo zahtevo je utemeljil s trditvijo, da se je zdaj ves naš tamkajšnji živelj že tako vživel v italijanščino in v nove razmere, ki jih je ustvaril fašizem v Julijski krajini, da tudi italijanščino docela razume in gladko govori. Zaradi tega da ni več treba, da bi se služba božja, cerkvene pridige in cerkveno petje vršili v našem narodnem jeziku. V Trstu je pritisk še hujši. Po prizadevanju fašistične organizacije pri Sv. Jakobu in krajevnih oblastev se je morala vršiti na veliki petek v cerkvi pri Sv. Jakobu poleg slovenske tudi italijanska pridiga. Poleg tega izkušajo fašisti v čim večji meri ovirati slovenske obrede v cerkvah. Znano je, da upravlja rojansko župnijo italijanaš Jurca, ki si je pred leti izpremenil svoj priimek v Di Giorgi. Ta župnik podpira fašistične zahteve glede slovenskih pridig ter je naposled določil, da se smejo službe božje za Slovence v rojanski cerkvi vršiti v nedeljah le ob 6. zjutraj. Tudi slovenske večernice in šmarnice, ki so se doslej vršile ob 6. zvečer in se je pri njih zbiralo izredno mnogo slovenskega ljudstva, so bile ustavljene. Namesto njih so bile uvedene italijanske. Naposled je bilo v Rojanu prepovedano sleherno cerkveno petje v slovenščini. * Škofov grad na Goričanah Uom slepih. Društvo za zgradbo Doma slepih v Ljubljani je imelo nedavno redni občni zbor. Predsednik stolni župnik in kanonik g. dr. Tomaž Klinar je opisal, kako se društvo stalno prizadeva, da bi se zgradil dom. Počastil je spomin pokojnega odbornika Janka Jegliča, ki je bil vzorno požrtvovalen delavec v dobrodelnosti, in veletrgovca Roberta Kollmanna, ki se je v oporoki spomnil ubogih slepcev. Tajnica ga. Minka Skabernetova je po- Olajšanja, ki je prišlo včeraj na Goljavo, ni bilo več. Spet se je vrnila svinčeno težka mora, ki jo je tlačila že dolge mesece. In temu se je pridružila še nova skrb. Dopoldne se je zglasil v hiši davčni izterjevalec. Gospodar ga je neprijazno sprejel. «Spet niste plačali davkov,* je suho rekel, *čeprav je že davno potekel rok. Rubil bomb cRubili boste?* je odvrnil stari Kosmač, kakor da ga ta vest ne bi nič briga'a. «Kar začnite ...» In vrnil se je v svojo sobo. Težke misli so ga morile. Zdaj šele je videl, kako daleč je Goljavo zavozil. V miznici je ležal cel kup pisem. Največ jih še odprl ni. Jemal jih je v roko, drugo za drugim, in jih gledal. Sami računi, same terjatve, sami opomini. V deset-tisoče gredo. Kako jih bo plačal? Kje naj dobi denar? Saj mu še v gostilni neradi dajo na upanje! Prej se je tolaži! z žetvijo, toda žita je bilo bore malo. Komaj da je z izkupičkom Meta potolažila najsitnejše upnike. Tudi sadje je slabo obrodilo in še tega ni mogel spraviti v denar. Hlev je skoraj prazen. Dve kravi sta še v njem, toliko, kolikor potrebuje za do n. Leto dni bo že, kar je krulil v svinjaku poslednji prašič. Kašča je piazna, gozd je prazen. Samo stoletne bukve še stoje v hribu. Ko padejo še le, pade Goljava ... Ni je rešitve. Pač, bila bi... Goljava se podira. Prestol se maje goljav-skemu kralju in on si ne more pomagati. Z njega bo moral zlesti, da ga ne pokoplje pod svojo težo. Ni je rešitve. Pač, bila bi... Ko bi se vrnil sin! Ko bi hotel priti in vzeti Goljavo v svojo močno roko, jo rešiti pogube!... Vsa vas ve, da se je sin vrnil. Vsa vas ve, da ga domov še ni bilo. Smejali se bodo staremu Kosmaču, njegovi nesreči se bodo posmehovali. Zakaj ga ni domov? Zakaj je pustil Goljavo? Zakaj je noče rešiti? Tedaj se ga je polotila nezmerna želja, sam jo rešiti. Šel je v hlev. Miha je zdel v svojem kotu. <;Tak primi za delo! Poglej, kakšno je! Gnoja že nisi izkidal pol leta!* cPotegni voz iz hleva!* Miha je nejevoljno vstal. «Saj bom .. .» In šel je, uprl se je v voz, toda komaj da ga je premaknil. Tla so bila nagnita, globoke jame so bile v njih. Vanje so se uprla kolesa, in zdaj se niso zganila. «Ne morem sam. Pretežko je!* Stari Kosmač je pristopil, uprl se je še sam, potegnil je, toda tudi on ni mogel. Roke so mu drhtele. Trde so bile. Niso se mogle lotiti dela. In stari Kosmač je pustil voz. Ni ga mogel speljati... Ž Miho vred ga ni mogel speljati. Nekoč ga je sam. In še obložen je bil... Tam pod hribom prebiva sin. Ko bi on hotel priti in potegniti voz iz blata ... Voz — Goljavo! Toda starec se še pomišlja. Noče skloniti glave. Noče se vdati. Še zmeraj je v njem stari ponos. Še zmeraj hoče biti kralj! Močan hoče biti, kakor je bil nekoč, kakor je bil takrat, ko je še vlekel voz! Tam v hribu rasejo stoletne bukve. Rešile bodo Goljavo. «Miha, popo.aiie pojdeva v gozd sekat!* «Kaj, sekat? Kaj mislite? Drevesa, da jih trije ne bi objeli, pa bi jih midva sekala? Kje? Kako?* Popoldne je mislil iti sekat. In res je šel zdoma, res je šel v hrib, toda zavil je na pot, ki je vodila proti hiši, kjer je prebival Janez. Četrto poglavje. Sam Bog vedi, kako da je tisti dan sijalo solnce. Štirinajst dni je že minilo, 1 ,r ga je Janez poslednjič videl. Zdelo se mu je, da je nenadno posvetilo vanj nekaj novega življenja. Ni vedel, kakšno je to življenje. Še slutiti ni mogel. Z zaprtimi očmi je hotel iti vanj, naj bo že kakršnokoli. Poslednje leto trpljenja ga je skoraj ubilo. Vedel je, da nima ničesar več pričakovati. Vedel je, da so minili časi, ko je bil srečen, vesel, da se ne vrnejo več. In vendar, to solnce je prebudilo v njem nekaj novega. Tudi v starcu, ki se je bližal hiši. Toda pri njem je bilo drugače. Prejšnji dnevi megle in dežja so mu bili kakor pot v pozabo. To solnce ga je spomnilo, da je še življenje na svetu. Lepo, srečno življenje. In ob tej misli mu je bilo še težje. Še bolj se je zavedal, kako daleč je od tega življenja. Kako blizu je čas, ko ga ne bo več dala še podrobnejše poročilo: Razmere so take, da šteje društvo le 33 rednih, 24 podpornih in 8 ustanovnih članov. Započeta pa je akcija, da bo društvo našlo kaj več prijateljev v javnosti. Društvo najresneje proučuje ponudbo za nakup škofovega gradu na Goričanah pri Medvodah. Pogajanja so že precej, dozorela in bodo najbrže v kratkem uspešno zaključena. Poslopje bo treba 6eveda precej preurediti, nato pa bodo imeli slepi prekrasen dom, v katerem bo tudi šola za slepo deco. Banovinski svet je letos dovolil 100.000 dinarjev za Dom slepih in 242.130 dinarjev za izdatke zavoda za slepo deco v Kočevju. Blagajniško poročilo je podal g. Smersu. Bilo je 31.034 dinarjev dohodkov, izdatkov 26.264 dinarjev, prebitka je 4769 dinarjev. Vsa društvena imovina v gotovini znaša 436.207 dinarjev, ameriški sklad pa 463.000 dinarjev. Društvo ima tudi nepremičnine, ki so ocenjene precej visoko. V glavnem je bil izvoljen zopet stari odbor. * Šolskim vodstvom. Letošnji aiii. ljubljanski velesejem bo od 3. do 12. junija, torej še v šolskem letu. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava Ljubljanskega velesejma, naj svoje majske izlete tako urede, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati tudi mladino, dvigati njen narodni ponos in bistriti razum. Za učence vseh šol in zavodov bo znižana vstopnina po 3 Din. Dan obiska poljuben, vendar se nedeljski in prazniški popoldnevi ne priporočajo. * Nov vodovod izrof* n svojemu namenu. Dne 4. t. m. dopoldne se je vršila v Hmelčecu pri Mirni peči kolavdacija novozgrajenega vodovoda, ki oskrbuje z zdravo vodo vasi Mali Kal, Orklje-vec in Veliki Kal. Vodovod je dolg približno 5 km in zgrajen po načrtu g. inž. Guzelja, ki je vodil tudi vsa dela. * Kazen la obrekovanje narodnega poslanca. Sreska organizacija JRKD za gornjegrajski srez je priredila 15. januarja v Mozirju shod, na katerem sta govorila narodna poslanca dr. Stane Rape in Rasto Pustoslemšek. Dr. Rape je govoril o splošnem političnem položaju, Pustoslemšek pa predvsem o stanju agrarne reforme s posebnim ozirom na gornjegrajski srez. V svojem govoru je med drugim poudarjal, da se bliža vprašanje izvedbe agrarne reforme tudi v gornjegrajskem okraju svoji rešitvi, ker je minister za kmetijstvo narodni skupščini že predlož.il v rešitev dopo'nilo k agrarnemu zakonu, ki določa izvedbo agrarne reforme tudi v tem srezu. Po mozirskem shodu so se začele širiti po okraju vesti, da iz agrarne reforme sploh ne bo nič in da so bila izvajanja poslanca Pustoslemška samo pesek v oči za široke množice, češ, da se je ta poslanec dal podkupiti od veleposestnikov. Zato da govori le v svojem okraju za izvedbo agrarne reforme, v Beogradu pa da nastopa proti njej. Poizvedbe so dognale, da So se take vesti zlasti širile na Ljubnem in da sta njih očeta gostilničar Jože Tesov-nik, po domače Ledeničar, in bivši župan Jože Zagožen, po domače Batel. Na pobudo dr. Teodorja Sbrizaja., odvetnika v Gornjem gradu, ki je prevzel pravno zastopstvo Pustoslemška, je na to državno tožilstvo v Celju vložilo proti imenovanima tožbo zaradi obrekovanja člana narodnega predstavništva. Obravnava se je vršila te dni pred okrožnim sodiščem v Celju. Sodnik poedinec je bil sodni svetnik Lesjak, obtožbo je pa zastopal državni tožilec dr. Josip Rus. Obtoženca, ki 'ju je zagovarjal odvetnik dr. Hodžar, sta svoje dejanje priznala. Tesovnik je izjavil, da je nekaj dni po shodu v Mozirju v svoji gostilni govoril: «Posla-nec Pustoslemšek se je v Mozirju zavzemal za agrarno reformo, v Beogradu pa se je dal za 5000 Din podkupiti, da je glasoval za veleposestnike.* To da mu je pravil neki neznanec, kateremu je slepo verjel. Drugi obtoženec Zagožen je izpovedal, da mu je vest o podkupljenju poslanca Pustoslemška povedal Tesovnik. Ker mu je verjel, je o dogodku nato govoril še po raznih gostilnah. Obtoženca sta naposled izjavila, da sta prepričana, da je vest čisto neresnična, zaradi česar da jo v vsem obsegu preklicujeta in obžalujeta svoje dejanje. Glede na to priznanje in obžalovanje je sodnik izrekel izredno milo kazen: Obtoženec Tesovnik in Zagožen sta bila obsojena vsak na dva dni zapora pogojno za dve leti, na denarno globo vsak po 300 Din in na plačilo pravdnih stroškov. * Obsodba župnika Marka Kranjca. Lani septembra so se vršile ženske demonstracije pred sreskim načelstvom v Konjicah. Proti številnim obdolženkam se je vršila razprava meseca marca pred konjiškim sodiščem in so bile obdolženke po večini obsojene na večje in manjše kazni. Ko so zapuščale na dan razprave sodno dvorano in prišle pred sodišče, je pristopil k njim župnik Marko Kranjc, ki je prišel ta dan v Konjice, in vzkliknil: «Le korajžo, le korajžo, ženske, saj to je za Vas čast! Ste lahko ponosne na to!* Zaradi tega dejanja je bil obtoženec obsojen pri konji- potreboval, ko ne bo ničesar več potreboval. In zdelo se mu je, kakor bi bila to pot v grob. Težki so bili koraki, ki so ga vodili na hrib. Slabotne so bile njegove oči, komaj da je še razločil obrise hiše, čeprav ni bil več tako daleč. Zdelo se mu je, da nekdo sloni ob vratih. Bog ve, morda je on, morda ga je že opazil... Morda se bo zdaj zganil in prišel bliže. K njemu, k očetu. Ne h goljavskemu kralju. Nanj je starec že pozabil. Predolgo je že bilo, kar so mu poslednjič tako rekli. Toda senca, ki jo je videl skozi zameglene oči, se ni zganila. Ni se hotela zganiti. In še težji je postal njegov korak. Zdaj je bila hiša že blizu, tako blizu, da ga je sin moral spoznati. Toda ni bilo prijaznega glasu, ni bilo klica presenečenja... Moči so ga zapuščale. Težko je sopel. Križeva je bila ta pot. Težak križ je nosil in najgrenkejša je bila zavest, da si ga je sam naložil. Da, sam si ga je naložil. Kralj, ki mora nositi križ! V srce ga je zbodlo. Zbodlo ga je še bolj, ko se mu je pred očmi zjasnilo in je zagledal sina, ki je stal pri vratih in nemo strmel vanj, brez pozdrava, brez lepe besede. «Janez!» cKdo me kliče?* Kako tuj je bil ta glas in vendar je bil Janezov. Poznal ga je, čeprav se je iako izpremenil. Ni bilo v njem več ljubezni, miru, fantovstva. Kakor bi stal pred sodnikom, se mu je zdelo. f Jaz sem. Tvoj oče > «Moj oče?... Moj oče?... Saj ga nimam.* . Starcu se je zameglilo pred očmi. cKaj me nočeš poznati? Svojega očeta nočeš poznati? Svojo kri? Kliče te, ti pa se umikaš?* «Kdo me kliče?* cZemlja te kliče, sim Poslušaj jo! Po tebi hlepi. Imeti te hoče, ti pa se ji izmikaš.* «Prekleta je zemlja*, je odvrnil mrtvi glas sina-sodnika. «Preklel sem jo tisto noč, ko sem šel z nje. Ne maram je.. .* «Mo}a kri si, pa si tak?* «Da, vaša kri sem, oče!* je odvrnil glas. Zdaj je bil še strašnejši, »daj je očital... «0, vaša kri sem, oče. Rad sem imel zemljo, tako rad, da bi vse vanjo zakopal... Samo srca ne, oče...» «Nikar ne govori tako. Vrni sel Goljava te kliče!* «Ne! \se sem ji hotel dati, samo srca ne. Vi pa ste zahtevali tudi srce. Srce je moje, samo moje. V zemljo ga nisem hotel zakopati.* Starec je zlezel v dve gube, kakor bi ga nenadno nekaj zgrabilo za rame, težko breme, ki ga hoče stisniti v zemljo, zakopati vanjo. «Vrni se, vrni se*, je moledoval. «Zemlja potrebuje roke, ki bi delala, ki bi ji kazala pot... Moči potrebuje.. .* cSaj sta bili dve moči*, je tea-jj zagrmel glas. Dve sili, ki bi bili dvignil: G iljavo, da bi za-kraljevala nad vso vasjo. Niste marali teh moči. Poteptali ste ju v tla. Ubiti ste ju .. .* cSin, ne govori tako...» škem sodišču 29. aprila na 200 Din denarne kazni odnosno 5 dni zapora, in povračilo stroškov ne-1 pogojno. Obtoženec je dejanje zanikal, vendar Sfi priče obtoženca obremenile. * Dolarske milijone je podedovala. Te dni J& prejela užitkarica Marija Brodnjakova na Bregi^ pri Ptuju od ameriškega konzulata v Zagrebu Op« vestilo o ogromni dediščini, ki ji jo je zapustil neki njen sorodnik v San Franciscu. Ta sorodniki je umrl pred tremi leti in je zapustil ogromna premoženje 16 milijonov dolarjev, ki se razdelff na pet dedičev, med katerimi je tudi srečna užitf, karica, ki je dobila enako obvestilo tudi že od odvetnika iz San Francisca. Dediščine se pa nO, veseli samo ženica, nego tudi njeni sorodniki, k^, trdno upajo, da bo od milijonov ostalo nekaj šel' zanje. * Sinit rojaka v Senjskem Rudniku. Pišej«? nam: Nedavno smo pokopali v Senjskem Rudniki! rudniškega delavca Franca Česnika, po rodu Savinjske doline, zvestega naročnika {Domovine*", ki je po kratki mučni bolezni umrl. Bil je skrben družinski oče. Zapušča žalujočo ženo in troje ne-« preskrbljenih otrok, od katerih je eden star šele nekaj tednov. Ker v Senjskem Rudniku nimamo katoliškega duhovnika stalno nameščenega, smoi pokojnika spremili brez cerkvenih obredov. Bilo bi umestno, če bi imeli tu lastnega duhovnika, Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! * 821etni ženin in 801ctna nevesta. V Livnu so imeli čudno poroko. Poročila sta se 821etni Ivan Biljuš in 801etna Luca Šubičeva. Zaljubljena eta bila že, ko je bilo njemu 19 in njej 16 let, todai njeni starši niso dovolili, da bi se hči oinožila* Potem se je pa vlekla ljubezen vse do visoke eta« rosti. Luca se je morala omožiti z družini, ki so ga ji bili izbrali starši, fant je pa krenil po svetu? a svoje prve ljubezni nikoli ni mogel pozabiti« Luca s prvim možem ni dolgo živela, ker ji ja kmalu umrl, in pozneje se je še dvakrat omožilaj kljub temu pa svojega fanta ni pozabila. * Z črnski plaz je zasul vso vas. Kakor po« ročajo iz Valjeva, se je v kolubarski vasi Berkov« cu pripetila velika nesreča, ki je uničila skoro vse naselje. V Berkovsko reko se je pričela usedati zemlja in v približno dveh urah je bilo opu« stošeno zemljišče, v površini 10 ha. V nastale razpoke se je pogreznilo 15 poslopij. K ereči se je nesreča pripetila podnevi, zaradi česar ni bilo človeških žrtev. Da se je pričel premikati hrib poleg vasi, so opazili okrog 11. dopoldne. Kmalu nato je nastala velika zemska razpoka v dolžini «Zdaj sem sin. zdaj, ko me potrebujete. Prej sem bil suženj Okruten si bil, starec. Kralj si bil, zdaj si berač. Berač, in Goljava je beračija. Zakon pri-rode je tak, da kralj ukazuje. Ukazoval si. Zdaj si berač. Zdaj prosiš. Ali veš, kakšna je usoda berača? Vsakdo ga lahko sune skozi vrata in ne sme se pritožiti. Berač je.* Strašen je bil ta glas. Starcu ni prišla beseda na ustnice. Toda glas ni hotel umolkniti. Čedalje silnejši je postajal. Čedalje močnejši. Bil je kako* vihar, ki vse podira, ki z enim udarce n razbija vse, vse, vse. «Takrat si mi hotel s svojo kraljevsko močjčt vsiliti žensko, ki je nisem •"-•H. Srce si mi hotef ukrasti. Gospodovati si h' ad menej. Še dušo bi mi bil prodal, če bi ti kdo zanjo ponudil paro. Ali še veš, starec? Takrat si hodil okoli Kavča. Saj se še spominjaš, kako si vzel hišo ^ najem in njo pognal. Vidiš, takrat sem bil otrok* O, če bi danes hodil okoli Kavča, bi se znal bra« niti. Takrat se nisem znal. Tako neroden sem bilj da sem pogubil njo in sebe. Danes bi tebe, sta« rec! Veš, kaj bi napravil? Zažgal bi to Goljavo^ ki jo sovražim, brezmejno sovražim. In tebe so« vražim. Ne bi mi bilo hudo, ko bi gledal zažgana podrtije doma. Saj to ni moj dom. Ne, ne! Ne bi me bolelo, ko bi zagorel kres v gozdovih, ki so krivi, da ni več nje. Ne bi me bolelo, če bi se V plamenih zvijali tisočaki, ki si me hotel zanje prodati zemlji. N<*. ne bi me bolelo, starec...* (Dalje prihodnjič.) 800 m. Kmetje so izkušali rešiti, kar se je dalo, vendar pa je bilo skoro vse zaman. Slika, ki jo nudi opustošenje, je grozna. Ponekod so nastale razpokline, ki so globoke nad 60 m. Vas Berkuvac je bila znana kot premožna zaradi dobrn razv.tega zadružništva. * Rdečkast dež na Dolenjskem. Dne t. m. bo se nakopičili nad Šmihelom pri Žužemberku oblaki, ki so imeli čudno rumenkastorjavo barvo. Dež iz teh oblakov je dal rdečkastorjavo vodo. Isti pojav so opazovali v Bosni. Očividno je bila deževnica pomešana s peskom iz Sahare, katerega je zanesel veter čez Sredozemsko morje. Ta pojav so opažali v vsej gornji dolini reke Kiiid nn dolenjskem. * Visoka starost. V Ivankovu pri Vinkovcih živi 115 let stara Manda Hrvojevičeva. Kljub visoki starosti ob palici še dobro hodi ter tudi dobro čuje in vidi. Tudi spomin ima še precej dober. Dobro se spominja pohoda bana Jelačiča proti Madžarom, ko je postala vdova. Vsi nieni r'roci so že davno pomrli. * Žrtev karabinijerjev obsojena tudi preu sodiščem. Pred dvema mesecema so listi poročali o strahotnem nasilju, ki so ga izvršili karabi-njerji v Ilirski Bistrici nad Slavo Batistovo. Neki karabinijer, ki je dekle zalezoval in ji hotel pri neki priliki celo silo storiti, je Batistovo prijavil oblastvom, češ, da je govorila proti Italiji in pso-vala javne organe. Naslednjega dne so jo aretirali. Bila je dva tedna v preiskovalnem zaporu, kjer so ji karabinijerji delali silo in jo mučili, tako da je obolela in docela omagala. Po vrhu vsega zla, ki mu je bila brez krivde izpostavljena v bistriških zaporih, so jo nazadnje prijavili sodišču na Reki, ki jo je pred kratkim obsodilo pogojno na dve leti zapora in tri leta policijskega nadzorstva. Med ljudstvom je izzvalo to zverinsko postopanje corganov javne varnosti* strašno ogorčenje, ki je tako zelo naraslo, da se je zamajal stolček policijskega komisarja, ki je naposled iz previdnosti prijavil karabinijerskega vodjo, ki je vodil preiskavo proti nesrečnemu deklefu, vojnemu sodišču. Baje je bil ta degradiran in obsojen na štiri leta zapora. Če si pa fašistično oblastvo domiš-ljuje, da je s tem že zadostilo pravici, se moti. Mar je bilo dekle obsodbe vredno zaradi tega, ker se ni vdalo pohotnežu. Če je to fašistična pravica, ki jo deli Rim našim ljudem v imenu svoje dvatisočletne prosvetljenosti, naj se fašizem ne čudi trpkemu ljudskemu sovraštvu, ki spremlja že dobro desetletje sleherno njegovo kretnjo. * Kmetovalec je šel v smrt, ker ni imel krme za živino. V okolici Zemuna se je kmet Josip Tipi obesil v podstrešju svoje hiše. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da ne more dalje gledati, kako gladuje njegova živina, ker ji ne more nabaviti krme. * Huda nesreča se je pripetila na cesti Dra vograd—Muta. Hlapec gostilničarja Janeža iz Spodnje Gortine je vozil s parom konj les na postajo Vuzenico. Ko se je vračal domov, ga je srečal avtomobil. Konji so se splašili in zdirjali po cesti. Hlapec, ki je hodil ob strani, je prišel pod sprednji del voza in obvisel med kolesi. Dobil je hude poškodbe na nogah in še hujše notranje poškodbe. Prepeljan je bil v bolnišnico. * Smrt ob kolesu. 231etni Jožef Mužau, zidarski pomočnik iz Ribnega pri Bledu, se je predzadnjo nedeljo napotil s kolesom v Begunje, kjer Je potem v gostilni pri iz Ženeve, je tajništvo Društva narodov prejelo predlog za dokončno ureditev ciganskega vprašanja, ki se vleče že stoletja. Predlog so postavile Jugoslavija, Češkoslovaška, Avstrija in Madžarska, da bi se cigani, ki še niso postali stalni, spravili na kak otok ali otočje v Atlantskem ali Tihem oceanu. Dali bi jim orodje, vse druge pripomočke in živila, dokler si ne bi sami toliko pomagali, da bi se v novi domovini sami vzdrževali. Okrog potikajočih se ciganov je v Evropi pri* bližno pol milijona, in sicer jih najdemo še v Rusiji, Poljski, Rumuniji, Italiji, Južni Franci® Španiji, v manjšem številu tudi v Nemčiji, v nonj dijskih deželah in na Angleškem. Povsod je bik že dovolj poizkusov, da bi jih izpremenili v staln< naseljeno ljudstvo, a takšni poizkusi niso imel posebnega uspeha. Cigan potuje pač s svojim otroki, mrhami in šotori rajši od kraja v kraj prosjači, krade, ropa, kakor da bi se lotil kakegj poštenega dela v stalnem kraju. So dežele, kjei je ciganska nadlega v pravo grozo prebivalstva tako na Slovaškem. Proces proti ljudožrskim ci ganom v Košicah pred štirimi leti je zasledovali vsa svetovna javnost. Društvo narodov bo predlog imenovanin držaj predalo posebni komisiji, ki že leta proučuje e» gansko vprašanje. Strokovnjaki se bodo odločil^ bržkone za kak otok ali otočje v Južnem morjiV Seveda bodo od te prisilne odprave iz Evrope iz*j vzeti vsi cigani, ki si redno služijo kruh in n® delajo oblastvom preglavic. BAJNO BOGASTVO INDIJSKEGA KNEZA. Indijski knez Mizam Hajderabad ima ogromno premoženje, ki bi ga bila vesela vsaka državna blagajna. Njegovo osebno premoženje cenijo na 50 milijard dinarjev. Maharadža ima v palači ia smaragdov, demantov, rubinov in biserov sestav-ljeno krasno preprogo. Z boso nogo hoditi po tej preprogi bi ne bilo prav prijetno in zato rabijo dragoceno preprogo samo pri državnih proslavah, a knezovi podložniki ji izkazujejo veliko spoštovanje. Indijski mogotec ima tudi iz smaragdov izklesano papigo, ki sicer ne govori, pač se pa mnogo govori o nji. V zakladnici ima maharadža Mizam Hajdera« bad dva zgodovinska demanta. Prvi je Akbarcf Shah, ki je baje imel važno vlogo v zgodovini uv-dijskih knezov in se sploh nihče ne spominja, kdaj je prišel v njihove roke, drugi pa Eugenia, ki ga je baje podaril Potemkin Katarini Veliki Pozneje ga je kupil Napoleon in šele potem je prišel v roke indijskim knezom. V mabaradževi zakladnici je tudi največji safir, dolg 13 cm, ki je na njem izrezljan prizor iz Budhinega življenja. Maharadže žive razkošno samo ob svečanostih* zlasti državnih, sicer pa skromno. Samo ob svečanih prilikah nosijo dragocena, z dragulji posuta oblačila, prstane z velikimi demanti, vozijo se pa v zlatih in srebrnih kočijah. Njihov rod je star že 5005 let. v IZ POPOTNIKOVE TORBE ZLOČINSKI NAPAD NA ŠOLSKEGA UPRAVI-* TELJA. C e r k 1 j e ob Krki, maja* Ponoči 4. t. m. je prebudil vaščane v Cerkljah ob Krki močan pok. Razburjeno ljudstvo je pohitelo na kraj, odkoder se je začul eksploziji po« doben pok. Bilo je to poslopje osnovne šole tiK ob državni cesti. Hkratu je skočil iz hiše upravfc tel j šole g. Ludovik Kabaj, ki je bil tudi sam ves prestrašen, in je množici pojasnil, da je nekdo vrgel skozi okno v njegovo stanovanje v pritličja zgradbe nekako bombo, ki se je takoj razletela in poškodovala pohištvo, k sreči pa ni nikogaH ranila. Poklicano orožništvo iz bližnje Krške vasi J» prihitelo pod vodstvom narednika Leopolda Va^ lenčiča v Cerklje in takoj pričelo preiskavo. Orož-, niki so dognali, da so neki mladeniči vrgli skozi drugo okno v stanovanje šolskega upravitelja? bombo, izdelano precej enostavno. Bomba je bila^ napravljena iz bukovega štora, dolga okrog pol« metra in težka nad 10 kg. V sredo štora so iz-^ dolbli 35 cm globoko luknjo in jo napolnili z moč-: nim razstrelivom. Bomba je učinkovala zelo hudo,; k sreči pa je ostala družina nepoškodovana zaradif posebne lege sobe, v kateri so spali upravitelj Rabaj, njegova žena in llletna hčerka Slavica. JBomba se je razletela pod Slavifino posteljo ter piočno poškodovala stene stanovanja in stropa in iele pohištva. Slavičina postelja se je užgala. Šol-iki upravitelj Kabaj je takoj otel otroka iz plamenov in nato z ženino pomočjo še pogasil ogenj. )trok se je silno prestrašil. Orožništvo, ki se je z vso odločnostjo lotilo ireiskave in vršilo poizvedbe v Cerkljah in so-ednih vaseh, je aretiralo kot osumljenega 201et-ega Lojzeta S., hlapca pri posestniku Jožetu Zi-ertu v Cerkljah. Fant je dejal, da bo izdal vse rivce, če ga izpuste. Kmalu je orožnikom pri-nal, da sta pri zločinu sodelovala 231etni posest-ikov sin France G. iz Gazic pri Cerkljah in 71etni posestnikov sin Ivan V. iz Cerkelj. Izka-alo se je, da sta vrgla bombo v stanovanje G. in ., medtem ko je stal V. na straži pod bližniim ozolcem. Pri zasliševanju so rekli, da so izvršili napad laradi tega, ker se jim je videl potreben za cerk-jansko šolo bolj krščanski upravitelj, kakor je l. Kabaj, Skoro gotovo je, da je v ozadju še neka ruga oseba, ki je pa krivci niso hoteli izdati. Zločinski napad zaslepljencev je razburil vse po-teno prebivalstvo. Vse tri aretiiance so spravili zapore novomeškega okrožnega sodišča. MORAVSKE NOVICE. Nadaljevanje odvodnega jarka. — Nesrečen padec z voza. — Tatvina v župnišču. Moravče, maja. Začeli smo kopanje odvodnega jarka ob cesti k>d zaloško graščino. Zaposlenih je kakih 50 do-načih delavcev, pri čemer se je oziralo na tiste, ft nimajo zaslužka. Plačani bodo s podporo za ffezposelne, ki znaša za moravške občine 15.000 linarjev. Na Moravče pride okrog 10.000 Din, »stanek pa dobita Drtija in Peče. Delo prav do-yo napreduje. Nedavno se je ponesrečil naš somišljenik '. Koželj iz Češnjic, ko je prevažal seno. Padel e nesrečno z voza ter se poškodoval na vratu. Korali so ga oddati v bolnišnico, ker je bilo v ivarnosti njegovo življenje. Z nesrečnim možem OSuvstvuje vsa moravška napredna javnost. Po-nllujemo ga tem bolj, ker je g. Koželj, ki je mož »oštenjak, doživel letos že toliko neprijetnosti, cakor jih ne doživi kdo zlepa na svetu. O. Ko-ielju želimo, da bi čimprej okreval! , Župnišče v Pečah pri Moravčah je dobilo pre-^kli teden nepoznanega obiskovalca. Nekdo je lomil zjutraj med prvo mašo skozi okno in od-esel več reči in nekaj denarja. Tat je moral ne-ivomno poznati domače n 'jnere ter si je izbral >;av ta čas, ko ga v župnišču ni nihče motil, jpamo, da ga bo skoro dosegla roka pravice. VSAKA PTICA SVOJO PESEM POJE. Sv. Bolfank v Slov. goricah, maja. jlffidai je pomlad. Ptice so se vrnile iz južnih fpg»l in nam vsaka po svoje poje od stvarnika JOdtarjene pesmi. Nedavno nam pa je zapela do-na&» ptica pesmico, ki se čisto drugače glasi, ttikot jih navadno čujemo z drevja. Dne 31. marca e Ha od Sv. Bolfanka s ponarejenim pismom ntaldenka Margareta M. v sosednjo župnijo k 3v. Bupertu v trgovino g. Ivana Lorberja, pri ka-:erem ei je na omenjeno pismo nabavila za 710 linaijev raznovrstnega blaga. V pismu se je iz-lajala za služkinjo pod izmišljenim imenom Mar-eta Potrčeva, v službi pri g. Feliksu Kronfoglu, toneta v Spodnji Voličini. JE vsem tem blagom se je potem vrnila nazaj ? Bolfanku, kjer pa jo je kmalu zalotila roka »ravice. V trgovini g. Lorberja je bil namreč v !asu, ko je mladenka izbirala blago, človek, ki p Je poznal in jo tudi izda). Brž drugega dne x)tem je prišel^v.Lorberjevo trgovino posestnik K. Kronfogl, kjer so ga vprašali, ali mu je u ™inlo bdjJužkinje nakupljeno blago. Posestnik, ki ni ničesar vedel o nakupu, je samo izjavil, da nima nikake služkinje. Trgovec g. Lorber in posestnik g. Krontogl sta sleparstvo javila urbanskim orožnikom. Orožniki so s pomočjo gori omenjenega moža, ki je dekle poznal, imeli takoj sled. Poiskali so nepridipravk in našli pri njej še vse blago. Lahkomiselna deklica je morala vse blago zanesti sama nazaj k trgovcu in pride še pred sodnike. Žalostno je, da poštenost tudi na deželi tako peša. PREKMURSKI GLASNIK Dolnjelendavski srez je v ogromni večini slovenski. Glede na neki dopis v «Slovencu» z dne 7. m. m., češ, da je dolnjelendavska župnija v pretežni večini madžarska, objavlja sresko načelni-štvo zadevne uradne podatke zadnjega ljudskega štetja, iz katerih povzemamo: Po zadnjem ljudskem štetju 31. marca 1931. je imel dolnjelendavski srez brez delov štrigovske občine na levem bregu Mure na 338-24 km2 38.053 prebivalcev. Od teh je napovedala 37.701 oseba jugoslovensko državljanstvo in 352 oseb tuje (največ madžarsko). Slovenski materni jezik je navedlo 31.881, srbskohrvatski 471, madžarski 5543, nemški in razne druge jezike pa 158 oseb. V župnijo Do-brovnik je vžupljenih osem občin, ki imajo 3012 župljanov s slovenskim maternim jezikom, 1514 pa z madžarskim. V dolnjelendavsko župnijo je vžupljenih 14 občin, v katerih je navedlo po zadnjem ljudskem štetju slovenski materni jezik 6653, srbskohrvatski 426, madžarski materni jezik 3982 in razne druge materne jezike 114 oseb. Iz teh podatkov izhaja, da dolnjelendavska župnija ni v pretežni večini madžarska, ampak y pretežni večini slovenska, prav tako kakor dobrovniška župnija. Na ostale občine in župnije v istem srezu je odpadlo po štetju v 1. 1931. še 47 oseb z madžarskim maternim jezikom. NAŠI NA TUJEM Ameriške novice. Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu je nedavno priredila zanimivo predavanje o Valentinu Vodniku, od čigar rojstva je letos poteklo 175 let. O Vodniku je predaval ameriški'slovenski pesnik Ivan Zorman. — Iz Ratona poročajo o tragičnem dogodku v slovenski družini: rojak Janez Orehar je ustrelil svojo ženo Katarino, nato pa še samega sebe. Vzrok je bil veliko pomanjkanje. Orehar in njegova žena sta bila doma iz Bele krajine. — Peter Verhovnik in Francka Verhovnikova, oba doma na Vranskem gova žena Marija. Peljala sta se z avtomobilom domov. Ko sta pa hotela čez cesto, kjer jo križa železniška proga, je pridrvel tovorni vlak, ki je z vso silo zavozil v avtomobil. Vlak se je takoj po karambolu ustavil, izpod zmečkanega avtomobila so pa potegnili hudo ranjena Goričana in ju peljali v bolnišnico. Ze med prevozom sta pa umrla. Ponesrečenca sta zapustila dve hčerki, stari 11 in 13 let. — V Chicagu se je ustrelil 291etni mehanik Viljem Jane. Bil je že dve leti brez posla in je živel v bedi. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. — V Imperialu se je v rudniku ponesrečil France Perpar. Nanj se je vsula debela plast zemlje. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico. — V Canonsburgu je umrl Mihael Medoš. Pokojnik je bil doma iz Vinice v Beli krajini. Štel je 54 let. — V Gullatinu je umrla Marija Uletova, rojena Govedičeva, v visoki starosti 79 let. Pokojnica je bivala v Ameriki 20 let. — Po tridnevni bolezni je v Gilbertu umrl Janez Gašperlin, rojen v Mlaki pri Komendi. — Prav tam je podlegla pljučnici Marija Prijateljeva. Zapustila je moža in dva nedorasla otroka. — V Trentonu je po večmesečni bolezni preminil Jakob Likar. Pokojnik se je rodil leta 1870. v Cabračah pri Poljanah nad Škofjo Loko. V Ameriki je bival 20 let. Za njim žalujejo žena, dva sina in hčerka. — Kap je zadela v Chicagu 591etnega Franca Rodiča. Pokojnik se je rodil v šmarjeti na Dolenjskem. V Ameriki je živel že 35 let. Za njim žalujejo žena, šest sinov in štiri hčerke. — V Jolietu je umrla Roza Tur-kovičeva, stara 37 let. Podlegla je operaciji. Pokojnica se je rodila v Ameriki. Zapustila je moža in sina. — V Milwaukeeju je umrl Josip Dragan. Pokojnik se je rodil leta 1906. v Crešnjicah pri Trebeljnem na Dolenjskem. — Huda nesreča je doletela rojaka Josipa Benigarja v Exportu. Nedavno je nastal požar, ki mu je uničil hišo z vso opremo in obleko vred. Družina si je rešila samo golo življenje. Požar je najbrže zanetila zlobna roka. — Ljubljanska občina je nedavno poslala v Ameriko doprsni kip pisatelja Ivana Cankarja, ki bo še to pomlad postavljen v Jugoslovenskem narodnem parku v Clevelandu. Clevelandska občina je namreč vsakemu narodu odstopila del vrta v Rockefellerjevem parku, ki ga naj krase in negujejo posebni odbori vsakega naroda. V slovenskem delu parka so naši rojaki lani zasadili slovansko lipo, letos pa bo tam velika slavnost ob priliki odkritja Cankarjevega spomenika. Kip je delo kiparja Petra Lobode in je eden najlepših in umetniško izdelanih likov Ivana Cankarja. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevuem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, tlolan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na nuše čekovne račune: Belgija: št.'5064-64, Bruxelles; Francija: št 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1418-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Lu *enjbourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne tnkaz-nice. 56 v Savinjski dolini, zdaj bivajoča v Enumclawu, sta pred tedni praznovala svojo zlato poroko. — V Greensboru je preminila Frančiška Zalarjeva, rojena Koroščeva, stara 51 let, doma iz Reparjev pri Cerknici. Zapušča moža, dva sina in dve hčeri. — V Denverju je legel v grob rojak Vin-cenc Štih, doma iz Dobrega polja na Dolenjskem. V Ameriki je bival 27 let. — V Milvvaukeeju je izdihnil Janez Šlosar, star 52 let in doma iz Dra-velj pri Ljubljani. — Istotam je umrla Ana Ko-betova, stara 40 let in doma iz Bučke pri Krškem. Zapušča moža in sedem otrok. — Na križišču ceste v Homer Cityju se je pripetila huda nesreča, katere žrtev sta postala France Goričan in nje- Dušena telečja jetra. Pol kile telečjih jeter dobro obriši, potegni kožico z njih, jih prevleči s slanino, nadrgni s poprom, zelenim peteršiljem in česnom. Na masti prepraži drobno zrezano čebulo, položi jetra na čebulo in jih na obeh straneh previdno opeci, zalij z juho in z belim vinom (vzemi vsakega polovico), in sicer toliko, da so jetra pokrita. Sedaj jih pokrite duši pol ure. V kožici na prav malo masti pa prepraži žlico moke in malo sesekljane čebule. Nato deni jetra na topel krožnik in jih dobro pokrij, da se ne shladijo, s sokom pa zalij prepraženo moko, prideni še žlico gorčice, pol žlice sesekljanih kaper (če jih imaš), dve zrezani kisli kumarici, malo juhana in soli. Ko sok prevre, je gotov. (Sok naj bo primerno gost, po potrebi ga še malo zalij z juho.) Sedaj jetra zreži in polij s sokom ter daj na mizo. Zraven lahko daš dušen riž in solato. Makaroni z gnjatjo. Skuhaj v slanem kropu 20 dek makaronov. Kuhane odcedi in polij z mrzlo vodo. V kozi napravi bolj svetlo prežganje in zalij z mlekom; ko prevre, stresi kuhane makarone v kozo, premešaj, prideni eno jajce, tri žlice dušenih suhih ali pa svežih jurčkov, dve žlici paradižnikove mezge, četrt kile sesekljane kuhane gnjati, malo soli in sneg enega beljaka. Stresi v pomazano kozo in speci. Daš s solato na mizo. Omaka iz mesa. Četrt kile kuhanega ali pečenega mesa zmelji na strojčku. V kozi napravi svetlo prežganje. Prežganje zalij z mrzlim mlekom in ko prevre, stresi zmleto meso v kozo, po potrebi osoli, prideni malo kumne, dve žlici sladke smetane in nekaj kapljic juhana. Omaka naj bo precej gostljata, zato pazi, ko prežganje zalivaš z mlekom. Ko je omaka vrela četrt ure, je gotova. Tako pripravljeno omako daš s krušnimi cmoki na mizo. Praktični nasveti Čebula in solata. Ako posadimo čebulo in vmes vsejemo solato, nam bo ta veliko hitreje zrasla, kakor če jo sadimo samo. Ko čebula prične rasti, s tem rahlja zemljo in tako pospešuje rast solate. Kopalne kadi. Cinaste kopalne kadi in vedra kljub skrbnemu snaženju videti umazane in nelepe. Ako pa jih temeljito osnažimo z zelenim milom, sodo in finim peskom, se nam bodo svetile kakor srebrne. Da pa kopalno kad tako ohranimo, jo je treba vsakikrat, ko smo se v nji oko-pali, dobro umiti, da se odstrani vsa milnica. Enako ravnajmo z vedri. Madeže strojnega olja spraviš iz svilenega ali za pranje občutljivega blaga, ako ga deneš čez noč v zdrobljeno morsko peno. Mravlje preženeš z naftalinom, če s česnom namažeš prostor, kamor lazijo, ali če z lizolom, ki ga primerno razredčiš z vodo, pomiješ tla, Zastrta z gostimi pajčolani, tako pripoveduje Jovka Hadži, sem morala pred šejkom poklekniti, pri tem sem mu pa pogledala v mrk obraz s sivo brado. Bil je tako star, da bi mi bil lahko praded. Ko sem vstala, se je prijazno sklonil in mi odgrnil obraz. Videl je, da sem lepa, očaran je zatisnil oči, vzdihnil in se zleknil nazaj v naslanjač na mehke blazine. Kakor mi je bilo naročeno, sem se priklonila do tal, pri tem sem pa začutila, da se me je dotaknila njegova noga. To je pomenilo, da sva se poročila. Potem so počasi tekla tri dolga leta v šejko-vem haremu. Včasih so me poklicali, da bi zabavala šejka s plesom, sicer sem pa morala tičati z ostalimi 43 ženami v mračnih sobanah harema. Takoj sem začela razmišljati, kako bi pobegnila. Toda vedela sem dobro, da bi me do smrti pretepli, če bi me ujeli. Poleg tega pa nisem poznala sveta, saj domače vasice prej nikoli nisem bila zapustila. Izprehajala sem se nekega dne po vrtu in trgala rože, ko sem naenkrat začutila na sebi srep pogled. Kakor začarana sem sledila pogledu armenskega vrtnarja, ki mi je pridno šepetal besede ljubezni, kadar sem se mu približala, čeprav I je vedel, kako grozna kazen bi ga zadela, če bi šejk zvedel, da lazi za menoj. Armenski vrtnar mi je zatrjeval, da je pripravljen vse storiti zame. In moja prva misel je bila, da bi pobegnila. Ne bom opisovala vseh dogodkov, omenim naj samo, da sem zelo rada hodila na sestanke z mladim postavnim vrtnarjem, če sem le mogla uiti budnim očem evnuhov. Z vrtnarjem sva pridno snovala načrt pobega. Neke noči, ko so že vsi spali, se je splazil vrtnar na okno moje sobe in mi dal znamenje. Med njegovim plezanjem se je Obleke po . . . Din 5o -, 79—, 99'— Plašči po.... Din 199'-, 269"-, 320- Kostumi po. . . Diu 820"—, 470-—, 560 — s a m o v tovarni konfekcije ItmjjcdL Celje št 97 predale in drugo, koder se pojavljajo mravlje, i stražar sicer zbudili toda vrtnar ga je §e pravo_ Včasih to pomaga, zlasti če se vztrajno m vec-. časnQ odpravil na oni svet skočila sem v naročje krat poslužuješ teh sredstev, včasih pa so mrav-j svojega prijatelja, ki me je odnesel k zunanjemu lje vztrajnejše in ti ne pomaga drugo, kakor da sladke reči odstraniš na kak drug bolj zavarovan prostor. Praktično loščiio za "barvaste čevlje si naredimo takole: Na ščetko nataknemo dele starih volnenih nogavic jn tako loščimo čevlje, ako pa hočemo uporabljati ščetko kot tako, potegnemo to prevleko z nje. Preležano platno, ki je postalo rumeno, namočimo čez noč v mrzli vodi, kateri dodamo na en liter eno žlico vinskega kamna. Potem operetno platno kakor navadno perilo. Učinkovito ptičje strašilo. Na dolgo, tenko zidu, in ko sva ga preplezala, so naju čakali trije Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik ' in vzorce! Kar ne ugaja, se zamen>a 40 minutah. Iz pristanišča so prepeljali otroka 3 avtomobilom reševalne postaje v bolnišnico. Tu S^SK^^S n; ie pravnik ugotovil, da ima etrok hudo ušesno vem, kdaj so opazili, da sem pobegnila, in če so I vnetje, k, je nastalo po Prestan* ošpicah Po-naju sploh zasledovali, kajti harema nisem nikoli, trebna je bila nujna operacija. Ob 20. un je otroka več videla niti slišala kaj o njem. Bežali Smo! ?Pe"ral ušesni zdravnik dr. Danelon Prev ati samo ponoči in moj prijatelj se je vedel požrtvo- je moral lobanjo. £b 2. po +polnoa seje^otrok valno. Imeti pa je moral mnogo sovražnikov, za kaj komaj me je spravil na varno, sem zve^ da so ga našli mrtvega z bodalom v srcu. Ia, X Kako zmanjšaš krvni pritisk. Zdravnik dr. Bienstock v Miihlhausenu piše, da je narašča- vrvco ali žico privežemo v razdaljah do enega "Je krvnega pnhska neke vrste stalno zastrup-metra prazna vretenca sukanca. Ta vretenca pri-! jenje. Za zdravljenje te bolezni priporoča rast-vežemo tako, da visijo poplnoma prosto z žice.! Imsko hrano za dva meseca. Celo mleko in jajca V vretence pa vtaknemo po eno ali več kokošjih prepoveduje takim bolnikom. Dovoljeno je uži-peres. Najrahlejša sapica že ziblje vretenca in ™nJe sadja, zelenjave masla, kruha, krompirja, . . . . »n i Teta: oeveda, moja ljubljenka.* Nežica: «Zelo lepo od tebe, teta. Potem kar potrkaj z nogo na vrata!* Teta: «Zakaj, ljubi otrok, saj imate zvonec!* Nežica: «Teta, saj vendar upravičeno upam, da boš imela roki preobloženi z zavoji!* V šoli. Učitelj prinese popravljene naloge: Dravi. Prepozno prejeli. Slatina pri Banj Luki. Tudi v Ljubljani se letos zelo malo zida. Zato je malo upanja na delo. Ne vemo, kaj bi radi poročali. Dopisi iz dotičnih krajev čitateljev ne bi zanimali. 130 Društvo «Poroka», registrirana pomožna blagajna z o. z. v Mariboru, Stolna ulica št. 5, sprejema v vsej dravski banovini rodne člane v zavarovanje na pohištvo kot nagrado ob poroki (možitvi — ženitvi). Zahtevajte brezplačno prospekte ali poset potnika. Glavno zastopništvo. Korošec Frunjo, Maribor, Frankopanova ulica št. 15. Koso za 15 Din in najnovejše brzoklepalnikc dobite samo pri tvrdki: Fr. Stupica, železnina, poljedelski stroji in čebelarske potrebščine, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. 134 Sekretarno delovanje žlez se ojačuje s fizijološkim ekstraktom («Kalefluid») iz življenjskih žlez zdravih in močnih živali.